Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo GeograFF 25 Geografski oris občine Loški Potok Matej Ogrin (ur.) Ljubljana 2022 GeograFF 25_FINAL.indd 1 25. 01. 2022 13:36:53 GeograFF 25 Geografski oris občine Loški Potok Urednik: Matej Ogrin Recenzenta: Dušan Plut, Metka Špes Kartografi: Uroš Stepišnik, Ana Seifert Barba, Tajan Trobec, Blaž Repe, Urška Pajnič, Kristina Glojek, Klara Čevka, Nina Krašovec, Stanka Lapanja, Domen Svetlin, Rok Tomšič, Tadeja Babič, Lenart Štaut Fotografi: Uroš Stepišnik, Darko Ogrin, Tajan Trobec, Nina Sterle, Anja Pirc, Erika Škrjanec, Blaž Repe, Samo Košmrlj, Miha Pajnič, Urška Pajnič, Mitja Pergar, Vera Smole, Blanka Bartol, Jurij Bertok Fotografije na naslovnici: Potočanska pokrajina pozimi (Kristina Glojek), Pogled iz Tabora na Retje (Kristina Glojek), Pogled iz Retij na Tabor (Matej Ogrin) Lektor: Rok Janežič Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Odgovorna oseba: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Naklada: 200 izvodov Prva izdaja Ljubljana, 2022 Cena: 23,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2021. Raziskovalni program št. P6-0229 (B) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610605584 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=93589251 ISBN 978-961-06-0559-1 E-knjiga COBISS.SI-ID=93580035 ISBN 978-961-06-0558-4 (PDF) GeograFF 25_FINAL.indd 2 25. 01. 2022 13:36:53 Geografski oris občine Loški Potok GeograFF 25 GeograFF 25_FINAL.indd 3 25. 01. 2022 13:36:54 GeograFF 25_FINAL.indd 4 25. 01. 2022 13:36:54 GeograFF 25 KAZALO Predgovor ...................................................................................................................9 Uvod .........................................................................................................................11 Uroš Stepišnik 1 Geomorfološke značilnosti ..................................................................................13 1.1 Fizičnogeografske značilnosti Loškega Potoka .................................................................... 13 1.2 Geomorfološke značilnosti ..................................................................................................... 16 1.3 Sklepne geomorfološke ugotovitve ....................................................................................... 20 Darko Ogrin, Matej Ogrin, Miroslav Vysoudil 2 Splošno in lokalno podnebje ...............................................................................23 2.1 Splošne podnebne poteze ...................................................................................................... 23 2.1.1 Padavinski postaji Hrib-Loški Potok in Trava .......................................................... 26 2.1.2 Opis temperaturnih razmer glede na meritve amaterske meteorološke postaje Hrib-Loški Potok in primerjava s postajama Nova vas na Blokah in Babno Polje .......................................................................... 28 2.2 Nekatere lokalne podnebne značilnosti ............................................................................... 33 2.2.1 Lokalne razlike v osončenosti ................................................................................... 35 2.3 Toplotni odziv površja v Loškem Potoku ............................................................................. 36 2.3.1 Primerjava toplotnih razmer površja med dnevom in nočjo .............................. 36 2.3.2 Primerjava toplotnih razmer površja ob radiacijskem in advekcijskem vremenu ............................................................................................ 38 2.4 Vpliv izoblikovanosti in pokrovnosti površja na temperaturo zraka .............................. 39 2.4.1 Zniževanje temperature zraka z višino .................................................................... 39 2.4.2 Temperaturni obrat v konkavnih oblikah Loškega Potoka ................................... 42 2.4.3 Zimske razmere ............................................................................................................ 43 2.4.4 Poletne razmere ........................................................................................................... 45 2.4.5 Maršrutne meritve minimalnih temperatur ob radiacijskem vremenu ............. 47 2.4.6 Topoklimatska karta ..................................................................................................... 48 Tajan Trobec 3 Hidrogeografske značilnosti ................................................................................57 3.1 Naravnogeografski dejavniki odtoka ................................................................................. 57 3.2 Površinske tekoče vode ....................................................................................................... 57 5 GeograFF 25_FINAL.indd 5 25. 01. 2022 13:36:54 Geografski oris občine Loški Potok 3.3 Podzemne vode in podzemne vodne povezave .................................................................. 59 3.4 Odtočne značilnosti, pretoki in poplave ............................................................................... 60 3.5 Bogastvo preostalih vodnih virov in vodooskrba ............................................................... 67 3.6 Pritiski na vodne vire in kakovost voda ................................................................................ 73 Blaž Repe 4 Prsti in rastlinstvo ................................................................................................85 4.1 Preučevanje prsti in rastlinstva v občini Loški Potok ........................................................ 85 4.2 Nekatere splošne značilnosti prsti in rastlinstva .............................................................. 88 4.3 Pedoskevence na trdih sedimentnih silikatnih kamninah v dolini reke Čabranke (lito- in toposekvenca) ............................................................................................................. 90 4.3.1 Morfološke značilnosti podrobno preučenih prsti ................................................ 94 4.4 Primer lito- in toposekvence ................................................................................................ 101 4.5 Tujerodne invazivne rastlinske vrste .................................................................................... 108 Urška Pajnič, Andrej Gaspari 5 Arheološka najdišča Loškega Potoka in vpetost prostora v širšo regionalno podobo dinarskokraške pokrajine med prazgodovino in srednjim vekom .......................................................................... 113 5.1 Pregled raziskav ....................................................................................................................... 113 5.2 Pregled najdišč po obdobjih .................................................................................................. 116 5.3 Pogled naprej ............................................................................................................................ 121 Vlado Mohar 6 Začetki Loškega Potoka ....................................................................................125 6.1 Nekaj najstarejših navedb dogajanja na območju današnjega Loškega Potoka .......... 125 6.2 Nastanek imena ....................................................................................................................... 128 6.3 Od kod so prišli prvi naseljenci? .......................................................................................... 129 6.4 Gospodarska slika leta 1573 ................................................................................................. 132 6.5 Gospodarska slika leta 1621 ................................................................................................. 136 6.6 Življenje v Loškem Potoku vztraja še danes ..................................................................... 137 6.7 Razlaga izrazov ......................................................................................................................... 141 Vera Smole 7 Loškopotoški govor – naglas, glasoslovje in besedila ......................................145 7.1 Kraj in ljudje ............................................................................................................................. 145 7.2 Projekt ŠIPK ............................................................................................................................ 146 7.3 Umestitev govora .................................................................................................................... 147 6 GeograFF 25_FINAL.indd 6 25. 01. 2022 13:36:54 GeograFF 25 7.3.1 Zgodovina dolenjskega narečja ................................................................................ 147 7.3.2 Sedanje stanje dolenjskega narečja ......................................................................... 148 7.4 Fonološki opis govora ............................................................................................................ 150 7.5 Besedila .................................................................................................................................. 166 7.5.1 Informatorji, snemalci in čas posnetkov ................................................................ 166 7.6 Na kratko o potoškem govoru ............................................................................................ 175 Blanka Bartol 8 Potoška krajina včeraj, danes, jutri? ..................................................................177 8.1 Potoška krajina in njena zgradba .......................................................................................... 177 8.2 Zgodovinski razvoj krajine .................................................................................................... 178 8.3 Krajinske značilnosti .............................................................................................................. 181 8.4 Krajinski vzorci ........................................................................................................................ 183 8.5 Izjemna krajina Retje .............................................................................................................. 185 8.6 Spremembe v krajini ............................................................................................................... 188 8.6.1 Spremembe krajine na območju Retij .................................................................. 191 8.7 Kakšna naj bo prihodnost? .................................................................................................... 191 Kristina Glojek, Asta Gregorič, Griša Močnik, Luka Drinovec, Honey Dawn C. Alas, Andrea Cuesta - Mosquera, Kay Weinhold, Maik Merkel, Thomas Müller, Martina Ristorini, Dominik van Pinxteren, Hartmut Herrmann, Alfred Wiedensohler, Matej Ogrin 9 Onesnaženost zraka z delci in s črnim ogljikom ............................................195 9.1 Koncentracije delcev PM10 in črnega ogljika (BC) ............................................................ 196 9.2 Viri črnega ogljika (BC) in časovno spreminjanje koncentracij ..................................... 198 9.4. Prostorsko spreminjanje koncentracij PM2.5 glede na stabilnost ozračja ...................200 9.5 Loški Potok je pokazatelj kakovosti zraka dolin, kraških polj in drugih kotanj hribovitih območij .......................................................................................... 201 Nina Krašovec, Klara Čevka, Tadeja Babič, Matej Ogrin, Kristina Glojek 10 Študija ranljivosti okolja ..................................................................................207 10.1 Ranljivost okolja .................................................................................................................... 207 10.2 Pokrajinskoekološka členitev in tipizacija ........................................................................ 208 10.3 Pokrajinskoekološka regionalizacija .................................................................................. 209 10.4 Ocena nosilnih sposobnosti okolja ................................................................................... 210 10.5 Ocena dosežene stopnje obremenitve okolja ................................................................ 213 10.6 Ocena ranljivosti okolja Loškega Potoka ......................................................................... 216 10.7 Razvoj in skrb za občutljivo kraško pokrajino ................................................................ 218 7 GeograFF 25_FINAL.indd 7 25. 01. 2022 13:36:54 Geografski oris občine Loški Potok 11 Sklepne misli .....................................................................................................221 Summary ...............................................................................................................225 Seznam slik .......................................................................................................................................... 229 Seznam preglednic ............................................................................................................................. 234 Stvarno kazalo ..................................................................................................................................... 237 Avtorji ................................................................................................................................................... 239 8 GeograFF 25_FINAL.indd 8 25. 01. 2022 13:36:55 GeograFF 25 Predgovor Pričujoča publikacija je rezultat večletnega dela raziskovalcev, profesorjev in študentov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki so v sklopu izobraževanja izvajali terenske vaje na območju občine Loški Potok. Zahvala za idejo o izvajanju terenskih vaj študentov v Loškem Potoku gre Blanki Bar- tol. Te ideje sem bil vesel iz več razlogov. Že to, da pride pol stotnije mladine v manjšo sredino, je razveseljivo. Čeprav menimo, da svoje okolje dobro poznamo, pa je zanimivo, da se vedno pojavi še kakšen podatek, ki nam ni bil poznan – šele ob prebiranju monografije sem izve- del, da imamo v občini tudi rastišče pravega kostanja. Vedno bolj pomembno je, da svoje okolje poznamo tudi s strokovne plati in da ima- mo podatke v številkah. Vemo, da so klimatske razmere v naši občini precej ostre, če pa so te razmere predstavljene v številkah, nam je to v pomoč takrat, ko je potrebno preračunati, koliko toplote bomo potrebovali za ogrevanje neke stavbe, kakšna naj bo izolacija, kakšna naj bo strešna konstrukcija zaradi količine snega ali vetrovnih razmer. Če se je to včasih izvajalo izkustveno, pa so danes vse bolj prisotne zahteve po natančnejših podatkih. Največja dodana vrednost terenskih vaj in raziskav pa je brez dvoma študija onesna- ženosti območja Retij s trdimi delci. V Sloveniji še nikoli ni bilo izvedene bolj celovite študije onesnaženosti zraka. Meritev niso izvajali zgolj s stacionarnimi merilniki, kot je to običajno, pač pa tudi z mobilnimi merilniki, od Tabora, preko Hriba, čez vas Retje do cerkve Sv. Florjana in nazaj. 650 km je v zimskih razmerah prehodila doktorska študentka ga. Kristina Glojek, da je zbrala podatke. Meritve je izvedla z izjemno ka- kovostno, zahtevno in drago merilno opremo, pomagali so strokovnjaki iz Aerosola, z nemškega inštituta Tropos in profesorji s Filozofske fakultete. Take meritve bi si ob- čina finančno težko privoščila. Vedeli smo, da ob toplotnih inverzijah prihaja do one- snaženja, zdaj pa imamo o tem natančne podatke. In če imamo kakovostne podatke, lahko tudi ustrezno ukrepamo. Naj se na tem mestu zahvalim profesorjem in študentom Filozofske fakultete za oprav ljeno delo. Ne le da so izvajali terenske vaje; k sodelovanju so pritegnili tudi raziskovalce Aerosola ter inštituta Tropos in se seveda tudi dogovorili za vso opremo, potrebno za izvajanje meritev. Hvala tudi domačinom, ki so pomagali tako pri izvedbi terenskih vaj kot tudi meritev. Loški Potok, 6. 4. 2021 Ivan Benčina, župan 9 GeograFF 25_FINAL.indd 9 25. 01. 2022 13:36:55 GeograFF 25_FINAL.indd 10 25. 01. 2022 13:36:55 GeograFF 25 Uvod Naj uvod izkoristim za predstavitev mejnikov, ki so pripeljali do uspešne, prijetne in na splošno pozitivne izkušnje geografov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s triletnim obiskovanjem Loškega Potoka. Kako se je vse skupaj sploh začelo? Ne vem, če bom zadel letnico, a mislim, da je bilo jeseni leta 2014, ko me je poklicala Blanka Bartol. Pogovor se je začel nekako takole: »Matej, ali bi vaše študente zanimale diplomske naloge iz različnih tem preučevanja Loškega Potoka?« Potem je naštevala teme in razna področja ter omenila že opravljeno delo krajinskih arhitektov, in če se prav spomnim, tudi arheologov. Ko sem videl, da je tem res veliko, je šel moj odgovor približno takole: »Blanka, edino, kar mi pade na pamet in bi ustrezalo naboru tem, ki si jih omenila, je, da se s študenti odpravimo k vam na nekajletne terenske vaje iz fizične geografije. To je pri nas ustaljena praksa z drugimi letniki in sedaj počasi zaključujemo triletje terenskih vaj na Jezerskem, kamor bomo gotovo šli le še v letu 2015, potem pa verjetno ne več. Kar lahko storim, je, da Katedri za fizično geografijo našega oddelka omenim najin pogovor in izkazan interes za terenske raziskave in predlagam, da po Jezerskem nekaj let terenske vaje opravljamo v Loškem Potoku.« Drugi korak k organizaciji terenskih vaj je bil zimski spoznavni obisk Loškega Poto- ka, na katerega sva se odpravila s prof. Natkom januarja 2016. Močan vonj po dimu sem komentiral s: »tukaj pa lahko pozimi kar na balkonu klobase dimijo« in misel je nanesla, da bi bilo nekoč morda tu fino opravljati meritve kakovosti zraka. Prvi vtisi s sestanka z Blanko Bartol so potrjevali obojestranski interes, da geografi ta konec na skrajnem jugu Slovenije obiskujemo nekaj let zapored. Izkazalo se je, da nastanitev več kot 50 študentov v Loškem Potoku ne bo problem, saj je hotel KTC v prenovljeni obleki čakal ravno tako klientelo. Tako smo maja 2016 geografi že množično zasedli položaje naselja Hrib-Loški Potok, čez dan pa smo se razkropili širom gozdov, travni- kov in osamljenih vasi Potočanskega in Dragarske doline. Na obvezni nogometni tekmi naših študentov proti ekipi Potočanov, ki jo je vneto spremljal tudi župan, gospod Ivan Benčina, sem mu omenil namero, da bi morda v pri- hodnje veljalo razmisliti o meritvah kakovosti zraka v Loškem Potoku. Glede na mojo »intenzivno« januarsko dimno izkušnjo in vedoč, da gre običajno za občutljivo temo, ki je marsikateri župan ne želi posebej izpostavljati, sem pričakoval zadržan odziv gospod župana. A me je pozitivno presenetil in izrazil zanimanje. Dan kasneje, na zadnji dan naših prvih terenskih vaj v Loškem Potoku, sem izvedel, da bomo na Oddelku za geografijo dobili mladega raziskovalca pod mojim mentorstvom. Izkazalo se je, da je bil to tretji pomemben mejnik našega sobivanja z Loškim Potokom. Izbrana kan- didatka, Kristina Glojek, je približno pet mesecev kasneje izbrala raziskovalno temo kakovost zraka in po spletu okoliščin ter ob nesebični podpori gospoda župana in lo- kalnega okolja naslednje leto v Loški Potok pripeljala ekipo vrhunskih evropskih stro- kovnjakov in inštrumentov za meritve kakovosti zraka, zlasti delcev in črnega ogljika. Od prvega sestanka v Loškem Potoku so stvari stekle, kot da se že dolgo poznamo, in vsakokrat, ko smo v maju prišli, smo se počutili dobrodošle. Manjkalo ni skupnih 11 GeograFF 25_FINAL.indd 11 25. 01. 2022 13:36:55 Geografski oris občine Loški Potok večerov in dogodkov, kjer smo se spoznali s pesmimi, šegami, narečnim besednjakom in pristno kulinariko, doživeli smo nočni mir potočanskih gozdov, redno izgubljali no- gometne tekme z domačini in spoznavali lokalni utrip večerov pri Birtku. Vračali pa smo se tudi med letom in tudi po koncu terenskih vaj, ko smo oskrbovali inštrumente za meritve. Kristina Glojek pa se je za nekaj zimskih mesecev dobesedno preselila v Hrib-Loški Potok in znanosti na ljubo mnogokrat prehodila pot od Tabora skozi Retje do Florjana in nazaj. Vsega skupaj preko 600 kilometrov. Tudi to je geografija. Iz napisanega ni čudno, da nam je po koncu naših terenskih vaj, ko smo se lotili pisa- nja monografije o našem delu v Loškem Potoku, uspelo vključiti tudi druge za Loški Potok zelo pomembne teme. Srečanj in pogovorov je bilo toliko, da smo se brez težav seznanili tudi z raziskavami, ki so nastajale neodvisno od našega raziskovanja (arhe- ološki ostanki, govor Loškega Potoka), ali pa so bile plod raziskovanja strokovnjakov iz lokalnega okolja (Začetki Loškega Potoka, Loška krajina včeraj, danes, jutri?). Širitev tematike monografije izven zgolj geografskega okvirja vidim kot dodano vrednost, prispevek in izkazan interes lokalnih strokovnjakov pa kot svojevrstno priznanje. Težišče raziskav, ki so predstavljene v monografiji, je bilo omejeno na območje ob- čine Loški Potok, kar smo izpostavili tudi v naslovu monografije. A posamezni opisi obsegajo širše območje, saj obsegajo tudi raziskave, ki niso rezultat našega teren- skega dela, se pa smiselno vključujejo v regionalno geografski opis. Naj se v uvodu tudi zahvalimo vsem študentom in osebju Oddelka za geografijo, ki so v obdobju 2016–2018 v okviru terenskih vaj iz fizične geografije sodelovali na terenskih vajah in pomembno prispevali k nastanku te monografije. Poleg tega gredo zasluge še nekaterim posameznikom, podjetjem in ustanovam. Za fotografijo sulice iz Glažu- te se zahvaljujmo Mitji Pergarju, višjemu konservatorju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. Za podatke iz predhodnih arheoloških raziskav na Hribu arheologu Primožu Stergarju, Arheološke raziskave in trženje kulturne dedišči- ne, Primož Stergar, s. p., za posnetke iz zraka pa Mihu Pajniču. Zahvala gre tudi Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je sofinancirala usposablja-nje mlade raziskovalke Kristine Glojek. Iskrena hvala za pomoč in podporo pri raziska- vi o kakovosti zraka zaposlenim na podjetju Aerosol, d. o. o., Inštitutu Jožef Stefan in inštitutu TROPOS iz Leipziga. Posebna zahvala gre občini Loški Potok in županu Ivanu Benčini, ki sta raziskavo o kakovosti zraka finančno podprla, ter Blanki Bartol pri lokalni organizaciji. Za terensko pomoč pri meritvah kakovosti zraka gre zahvala Martini Ristorini, Mihi Marklju, Danijeli Strle in vsem ostalim prostovoljcem. Hvala župniku Bojanu Travnu in gasilcem Gasilskega društva Retje, ki so odstopili svoje prostore za postavitev merilnih postaj, in hvala celotni lokalni skupnosti za prijazen sprejem in prijetno delovno okolje. Zahvalo dolgujemo tudi podjetju Pileus za posredovanje in pripravo podatkov z amaterske meteorološke postaje Hrib. Nastala monografija kljub temu ne more zaobjeti vseh vsebin, ki jih Potočansko po- nuja, niti ne vseh geografskih vidikov tega zanimivega prostora. Želim pa si, da bo vsaj deloma zapolnila vrzel tovrstne literature za ta del Slovenije, predvsem pa naj bo njeno poslanstvo spomin na nekaj prijetnih let sodelovanja s Potočani, ki naj se odseva tudi v tej monografiji. Matej Ogrin, november 2021 12 GeograFF 25_FINAL.indd 12 25. 01. 2022 13:36:55 GeograFF 25 1 Geomorfološke značilnosti Uroš Stepišnik 1.1 Fizičnogeografske značilnosti Loškega Potoka Poimenovanje območja Loški Potok izhaja iz istoimenskega hidronima, ki pripada največjemu vodotoku na tem območju in teče preko kraškega polja Travnik. Ime izvi- ra iz pridevnika loški, ki se lahko nanaša na naselje Lož na zahodu ali pa je izpeljanka iz občnega imena log, ki označuje močvirne travnike ob vodi (Snoj, 2009). Hidronim je sčasoma prešel v toponim in je označeval vrh nad poljem, ki ga danes poznamo pod imenom Tabor (Laserbach na karti tretje vojaške izmere Avstro-Ogrske v merilu 1 : 75.000). Kasneje se je toponim združil z bližnjim naseljem Hrib v skupno naselbin- sko ime Hrib-Loški Potok. Danes toponim Loški Potok označuje tudi nekaj manjših vasi v okolici oziroma širše območje, kjer se le-te nahajajo. Ime Loški Potok je prevzela celotna občina, ki pa obsega nekoliko večje območje, saj vanjo poleg Loškega Potoka spadajo tudi celotno Dragarsko podolje ter deli okoliških pogorij in podolij. Za območje Loškega Potoka je Melik (1935) uvedel toponim Potočansko in ga je kljub relativno nižji legi v primerjavi z okoliškimi pogorji neprimerno imenoval Potočanska planota. Nekatera kasnejša poimenovanja v literaturi to območje prav tako strokov- no neustrezno opredeljujejo kot Potočansko dolino, ki naj bi obsegala podolje, v ka- terem sta tudi kraški polji Retje in Travnik (Sterle, 2014). Zaradi nejasne in nedosledne rabe pokrajinskega imena Loški Potok in zaradi ne- dorečenosti obsega tega območja bomo najprej jasno opredelili njegove meje (Slika 1.1). Območje, ki ga v nadaljevanju opredeljujemo kot Loški Potok, na se- veru meji na robove Bloškega polja, Ravnega polja in dolino Bistrice. Na zahodu in jugozahodu meji na pogorje Racne gore, na jugu pa na Dragarsko podolje. Z jugovzhodne strani je omejeno z Goteniško goro in Glažutarskim podoljem. To podolje ločuje Goteniško goro od Velike gore in njenih severozahodnih obronkov, imenovanih Travna gora, ki na vzhodu meji na Loški Potok. Reliefno je Loški Potok območje znižanega površja med Racno goro (domačini jo imenujejo Račna gora), Goteniško goro ter Veliko goro in nekako povezuje Bloško polje z Glažutarskim in Dragarskim podoljem. Površina tako definiranega območja Loškega Potoka znaša približno 40 km2. Razgiban relief kopastega krasa Loškega Potoka se z dvema kraškima poljema v jugovzhodnem delu jasno loči od okoliških reliefnih enot. Na severu, kjer meji na Bloško polje, Ravno polje in dolino Bistrice, ki so v nižji topografski legi, prevladu-je fluviokraško površje. Pogorje Racne gore, ki omejuje Loški Potok na zahodu, na severu meji na kopasti kras Križne gore in okolice, na zahodu in jugozahodu pa na Loško polje in Babno ter Prezidsko polje. Racna gora je območje globokega kopa- stega krasa, kjer so kopaste vzpetine in uvale nekoliko razpotegnjene v dinarski 13 GeograFF 25_FINAL.indd 13 25. 01. 2022 13:36:56 Geografski oris občine Loški Potok Slika 1.1: Lokacija območja Loškega Potoka (GURS, 2021). smeri v kopaste hrbte in jarkaste uvale. Severni del Dragarskega podolja, ki meji na južni del Loškega Potoka, sestavljata dve vzporedni podolji – Sodol in Grdi lazi, med katerima je kopasti hrbet Mošnevec. Obe podolji se pri vasi Podpreska združi- ta v enotno podolje, ki se nekoliko južno od naselja Trava izteče v dolino Čabranke. Dragarsko podolje je območje tektonsko pretrtih dolomitov, zato skoraj v celoti deluje kot fluviokras z množico erozijskih jarkov in dolkov na pobočjih ter vršajih in robnih fluviokraških uravnav v dnu podolja. Pogorji Goteniške in Velike gore ju- govzhodno in vzhodno od Loškega Potoka imata podobne reliefne značilnosti kot Racna gora, saj je njuno površje razčlenjeno s kopastimi hrbti in jarkastimi uvala- mi, katerih usmeritev je predisponirana s prevladujočo geološko strukturo v smeri severozahod–jugovzhod. Med obema pogorjema je Glažutarsko podolje, ki zaradi pretežno apnenčaste kamninske zgradbe ni razčlenjeno s fluviokraškimi oblikami kot Dragarsko podolje, ampak je skoraj v celoti območje globokega krasa. Dno gra- dijo med seboj povezane jarkaste uvale, ki so razpotegnjene vzdolž podolja in jih lokalno imenujejo žlebovi (npr. Čednikov žleb, Jelenov žleb). Le na območju Glažu- te je manjše območje fluviokraškega reliefa. Strukturno geološko skoraj celotno območje Loškega Potoka uvrščamo v Racnogor- sko brahisinklinalo, ki se imenuje po Racni gori, ki leži v središču te strukturne enote. Na območju je večjih prelomov relativno malo; edini močnejši prelom poteka iz smeri Bloškega polja, preko polj Retje in Travnik ter naprej preko Dragarskega podolja. Ob tem prelomu je severovzhodni blok relativno spuščen glede na jugovzhodnega. V grobem ta prelom označuje zahodno mejo območja Loškega Potoka, vzhodna meja 14 GeograFF 25_FINAL.indd 14 25. 01. 2022 13:36:57 GeograFF 25 območja Loškega Potoka pa približno sovpada s prelomom na meji med strukturni- ma enotama Racnogorske brahisinkinale in Velikogorskega sinklinalnega območja (Buser, 1974). Litološka zgradba zahodno od regionalnega preloma, ki poteka preko Retij, je rela- tivno homogena, saj območje gradijo karbonatne kamnine spodnje in srednje jur- ske starosti. Tik ob prelomu so spodnje jurske, liasne plati zrnatega dolomita (J1). Na pobočjih Racne gore, ki jih še delno uvrščamo v območje Loškega Potoka, prehajajo v zgorneliasne in doggerske (J1,2) plasti sivega apnenca, ki se izmenjujejo s plastmi oolitnega apnenca. V južnem delu območja, južno od Retij, so v tej stratigrafski enoti prisotni tudi zrnati dolomiti, zahodno od kraškega polja Travnik pa se nahajajo sivi debelozrnati dolomiti, ki pripadajo spodnjemu liasu (J1+2). Obe kotanji kraških polj, ki se nahajata v reliefnih znižanjih vzdolž tektonsko pretrte cone, sta v dnu zapolnjeni s kvartarnimi aluvialnimi nanosi (Buser, 1974). Vzhodno od preloma so na tem delu Loškega Potoka sivi debelozrnati dolomiti liasne starosti, ki proti severu konkordan- tno preidejo v zgornjetriasne dolomite norijske in retijske stopnje (T2+3 3 ), ki jih ime- nujemo tudi glavni dolomit. Ob vzhodnem prelomu, ki ločuje strukturni enoti rac- nogorske brahisinkinale in velikogorskega sinklinalnega območja, so glavni dolomiti tektonsko zdrobljeni, tako da je širina milonitne cone na nekaterih predelih vzdolž preloma široka tudi več kot 1 km. Tudi vzhodno od tega preloma se na obronkih Ve- like gore izmenjujejo norijski in retijski glavni dolomiti na severu (T2+3 3 ), ki proti jugu preidejo liasne plasti zrnatega dolomita (J1) in nato v sive debelozrnate dolomite spodnjega liasa (J1+2) (Buser, 1974). Slika 1.2: Geološka karta območja (Buser, 1974). 15 GeograFF 25_FINAL.indd 15 25. 01. 2022 13:36:59 Geografski oris občine Loški Potok Celotno območje gradijo zakrasele karbonatne kamnine, zato je površinskih vodo- tokov relativno malo. Občasno se pojavijo na pobočjih pokritega krasa, oziroma v erozijskih jarkih na fluviokraškemih površju, ki so aktivni le ob izrednih padavinskih dogodkih. Prav tako so površinski tokovi občasno prisotni na kraškem polju Retje, stalni vodotoki pa na kraškem polju Travnik. Iz Loškega Potoka se vode podzemno pretakajo proti zahodu v porečje kraške Ljubljanice in proti vzhodu na Ribniško in Kočevsko polje, torej v porečji Krke in Kolpe. Ugotovljena je bila podzemna vodna povezava med kraškima poljema Retje in Travnik ter izvirom Veliki Obrh na Loškem polju. Prav tako se vode podzemno pretakajo s kraškega polja Travnik v izvire Ra- kitnice na Ribniškem in Rinže na Kočevskem polju (Gams, 1965; Buser, 1974; Buser, Drobne, Gospodarič, 1976). Čeprav je območje Loškega Potoka z geomorfološkega vidika razgibano in zanimivo, pa velja za enega najmanj preučenih območij slovenskega krasa. Prav zato je namen naše raziskave predstaviti njegove splošne geomorfološke značilnosti. Opis izhaja iz podrobne geomorfološke analize območja, ki temelji na analizi in reinterpreta- ciji literature in kartografskega gradiva ter terenski geomorfološki analizi. Obsežno terensko delo, ki je vključevalo podrobno morfografsko analizo z identifikacijo in prostorsko dokumentacijo reliefnih oblik, smo opravili med letoma 2015 in 2018 v okviru fizičnogeografskih terenskih vaj 2. letnika dodiplomskega študija geografije na ljubljanski univerzi. 1.2 Geomorfološke značilnosti Celotno območje Loškega Potoka je kraško (Sliki 1.2, 1.3). Površje je popolnoma pre- oblikovano s kopastimi vzpetinami, vmesnimi uvalami in velikim številom vrtač. Prav kopaste vzpetine so najbolj značilne kraške oblike, ki dajejo kraškemu reliefu značilno podobo in ga razlikujejo od fluvialnega površja. Oblikovanost kopastih vzpetin na preučevanem območju je zelo različna, njihova pobočja so blaga in uravnotežena, dosega- jo pa nadmorske višine med 900 in 1000 m. Nekatere kopaste vzpetine so organizirane v skupine v kopaste hrbte in orientirane v smeri prevladujočih tektonskih struktur. Med kopastimi vzpetinami so reliefna znižanja, ki jih poimenujemo s terminom uvale. So bolj ali manj okroglih oblik in se krakasto širijo v pregibe med kopastimi vzpetina-mi. Nekatere uvale so tako kot kopasti hrbti razpotegnjene v smeri lokalnih tekton- skih struktur in jih zaradi oblike imenujemo jarkaste uvale. V dnu uval, kjer je naklon površja relativno blag, so zelo pogoste vrtače, ki jih na pobočju kopastih vzpetin praviloma ni oziroma so zelo redke. Golih skalnih površin, ki so značilne za kraška okolja, na območju Loškega Potoka ni. Zaradi prevlade dolomitov, ki na površju intenzivno mehansko preperevajo, je celo- tno območje prekrito s sorazmerno debelo plastjo preperine oziroma z regolitom. Padavinske vode skozi regolit odtekajo v kraški vodonosnik, tako da je napajanje kraškega vodonosnika le nekoliko zavrto kljub intenzivnim površinskim procesom mehanskega preperevanja. Kraška površja, ki nimajo golih skalnih površin, ker jih v celoti pokriva preperina, imenujemo pokriti kras (Gams, Kunaver, Radinja, 1973). Takšna oznaka površja velja za celotno območje Loškega Potoka. 16 GeograFF 25_FINAL.indd 16 25. 01. 2022 13:36:59 GeograFF 25 Slika 1.3: Geomorfološka karta Loškega Potoka. Zaradi regolitnega sloja je vtekanje padavinske vode v kraški vodonosnik zavrto. Po- sledično na nagnjenih površinah oziroma pobočjih pokritega krasa vsa padavinska voda ne odteka vertikalno skozi preperino v podzemlje, ampak delno odteka tudi površinsko. Na kraškem površju se zato pojavijo lokalni površinski vodni tokovi, ki povzročajo premeščanje materiala; erozijo na pobočjih in akumulacijo pod njimi. Tako preoblikovana pobočja pokritega krasa imenujemo fluviokraška. Ta so v Loškem Potoku zelo pogosta, saj so skoraj vsa, še zlasti pa pobočja na glavnem dolomitu no- rijske in retijske stopnje, intenzivno preoblikovana s fluviokraškimi oblikami. Najbolj osnovne in značilne erozijske oblike na fluviokraških območjih so erozijski jar-ki in dolki. Erozijski jarki so sicer tipične fluvialne oblike, ki nastanejo zaradi erozije na pobočjih. Del vode, ki ne odteče skozi regolit v kraški vodonosnik, se na površju zbira v večje tokovnice, erodira površje in oblikuje erozijske jarke, ki se sčasoma retrogra-dno podaljšujejo po pobočju navzgor (Gostinčar, Stepišnik, 2012). Njihova globina je odvisna od debeline regolita, mehanskih lastnosti kamnine in od naklona pobočij. Dolki, ki jih literatura in ljudsko poimenovanje poznata tudi kot dolce (Badjura, 1953; Gams, 2003), so podobno kot erozijski jarki linearne vdolbine v smeri največjega naklona pobočja. V prečnem prerezu so manj strmi in imajo navadno blago, kon- kavno dno, v njih pa ni strug občasnih ali stalnih potokov. Dolki so nastali s preobli-kovanjem erozijskih jarkov, ko se je proces erozije v njihovem dnu zaključil, saj so padavinske vode skozi preperino pričele v celoti odtekati v kraški vodonosnik. Zaradi odsotnosti erozije se je dno dolkov preoblikovalo v blage konkavne oblike brez strug (Komac, 2006; Stepišnik, Stojilković, Hočevar, 2019). 17 GeograFF 25_FINAL.indd 17 25. 01. 2022 13:37:00 Geografski oris občine Loški Potok Manjši dolki in erozijski jarki se navadno iztečejo v kraških kotanjah velikosti vrtač, kamor odtekajo oziroma so odtekali površinski tokovi v podzemlje, torej te kotanje po funkciji opredeljujemo kot ponikve. Večji erozijski jarki in vršaji pa se iztečejo v alu-vialnih akumulacijah, ki prekrivajo spodnje dele pobočij in kraške kotanje pod njimi. Te akumulacije so pogosto v obliki vršajev, ki jih v tovrstnih kraških okoljih opredeljujemo kot fluviokraške vršaje. V tlorisu so pahljačaste oblike oziroma je njihova oblika prilagojena lokalni topografiji. Fluviokraške vršaje gradijo gruščnati, peščeni in ilov-nati nanosi (Gostinčar, Stepišnik, 2012). Na njihovem površju so navadno ohranjene struge nekdanjih ali občasnih vodotokov, ki se stekajo v ponikve ob izteku vršajev. Na vršajih so pogoste tudi sufozijske vrtače. Manjši erozijski jarki in dolki, ki se iztekajo v ponikvah, so prisotni na celotnem obmo- čju Loškega Potoka, zlasti na pobočjih, ki jih gradijo glavni dolomiti. Na zahodnem delu, kjer Loški Potok prehaja v pogorje Racne gore, teh oblik ni oziroma so bolj red- ke, saj je debelina regolita na apnenčasti matični podlagi bistveno manjša. Večji dolki in erozijski jarki, ki so pogosto organizirani v dendritičnih sistemih in se iztekajo na fluviokraške vršaje, so prisotni le na območjih tektonsko deformiranih glavnih dolomitov vzdolž preloma, ki poteka med strukturnima enotama racnogorske brahi- sinkinale in velikogorskega sinklinalnega območja, kjer se površje Loškega Potoka postopoma dviguje v Veliko goro. Na pretrtih dolomitih je namreč debelina regolita večja, kar vpliva na večjo dinamiko erozijskih procesov v fluviokraških okoljih. Tako je na severnem delu tega območja večje število dolkov in erozijskih jarkov, ki se stekajo proti severu v dolino Bistrice. Uvale Pri stenah, Lom in Andrejevi lazi (Slika 1.4) ter uvala pri Malem Logu so zapolnjene s fluviokraškimi vršaji, kamor se iztekajo številni večji erozijski jarki in dolki. Območje intenzivnega fluviokraškega preoblikovanja je tudi na južnem pobočju Lipnega vrha, kjer se dolki in erozijski jarki iztečejo v uvalo Globoki lazi, ki jo prav tako zapolnjuje fluviokraški vršaj. Slika 1.4: Kopasti kras Loškega Potoka z uvalo Andrejevi lazi. (Foto: U. Stepišnik) 18 GeograFF 25_FINAL.indd 18 25. 01. 2022 13:37:02 GeograFF 25 Na jugozahodnem delu preučevanega območja sta dve veliki kraški kotanji, ki jih li- teratura pogosto obravnava kot uvali Retje in Travnik (Gams, 1974; Gams, 2003). V poljudni in strokovni literaturi je uvala Retje večkrat predstavljena kot ena od najbolj tipičnih uval na slovenskem krasu. Ti dve kotanji imata daljšo os v smeri severozahod–jugovzhod, saj potekata vzdolž prelomne cone, ki prečka območje Loškega Po- toka ob njegovem zahodnem robu. Zahodno od te prelomne cone se pričenja relief dvigovati v pobočja kopastega krasa Racne gore. Vzdolž prelomne cone je oblikova- no podolje, ki z Bloškega polja poteka vzhodno od kopaste vzpetine Blošček preko uvale Globoki lazi in obeh kraških kotanj – Retje in Travnik – naprej v Dragarsko podolje. Obe kraški kotanji imata dno občasno poplavljeno, saj njuno dno leži v območju nihanja podzemnih vod v krasu, torej v epifreatični coni. Kraške kotanje, katerih dno sega v epifreatično oziroma freatično cono, torej tudi Retje in Travnik, opredeljujemo kot reliefne oblike plitvega krasa. Za kotanje plitvega krasa je značilno, da se iz kra- ških vod zelo pogosto odlaga netopen oziroma slabo topen drobnozrnat sediment, ki te kotanje zapolni in uravna z ilovnato naplavino. Plitvi kras je zelo pogosto tudi na območju tektonsko deformiranih con. Ob njih se zaradi večje dinamike denudacije površja in zniževanja površja ob tektonskih eks- tenzijah oblikujejo območja znižanega reliefa, ki jih imenujemo podolja. Tektonsko deformirana kamnina v podolju lokalno zajezi kraški vodonosnik, posledica pa so ob- močja plitvega krasa. Severnejša kotanja se po naselju v dnu imenuje Retje (Slika 1.5). Kljub temu da jo literatura opisuje kot uvalo, jo opredeljujemo kot kraško polje, saj ima ustrezne dimen- zije, oblikovanost in hidrološko funkcijo. Kraška polja so namreč kotanje, za katere je značilen sklenjen obod, ki je višji od razmeroma uravnanega dna, to pa je široko najmanj 450 m. Kraška polja morajo imeti v dnu rečne ali jezerske uravnave, ki so Slika 1.5: Kraško polje Retje s kopasto vzpetino Tabor. (Foto: U. Stepišnik) 19 GeograFF 25_FINAL.indd 19 25. 01. 2022 13:37:03 Geografski oris občine Loški Potok rezultat še aktivnega ali nekdanjega hidrološkega delovanja. V vseh kraških poljih mora delovati kraška hidrologija, kar pomeni, da voda s polj odteka v kraški vodonos- nik v podzemlju. Tip kraškega polja opredeljujemo po kraškem okolju, v katerem se nahaja, in po njegovi hidrološki funkciji (Stepišnik, 2020). Kotanja Retje je občasno ojezerjena, saj vanjo pritekajo vode iz številnih manjših izvirov in estavel v njenem dnu. Voda ob upadanju gladine podzemne vode v krasu v estavele tudi odteče. V uravnanem dnu je tudi nekaj sufozijskih oziroma naplavinskih vrtač in rečna struga občasnega vodotoka, ki poteka od najnižjega dela dna v smeri severozahoda. Tako lahko kotanjo Retje opredelimo kot občasno ojezerjeno kraško polje plitvega krasa (Stepišnik, 2020). Nekoliko drugačna je južnejša kotanja, ki se po naselju v dnu imenuje Travnik (Slika 1.6). Literatura jo prav tako kot Retje opredeljuje kot Travniško uvalo (Melik, 1935) oziroma kot uvalo Travnik (Gams, 2003). Po oblikovanosti in celo večjih dimenzijah kot Retje lahko tudi to kotanjo uvrstimo med kraška polja. Za razliko od Retij ima dva vodotoka, Loški potok (na kartah tudi Mlinski potok) in Mežnarjev potok, ki izvirata na zahodni oziroma severozahodni strani ter tečeta po dnu polja in ob vzhodnem pobočju odtekata v podzemlje. Nižji deli polja so ob visokih vodostajih ojezerjeni. Zaradi hidroloških značilnosti lahko Travnik opredelimo kot prelivno kraško polje. Za ta tip polj je značilen prečen hidravlični gradient glede na tektonsko deformirano cono, ob kateri je oblikovano polje. Zato se preko dna tovrstnih polj vode pretakajo površinsko, ob visokih gladinah podzemnih vod pa je njihovo dno lahko občasno ojezerjeno (Stepišnik, 2020). Slika 1.6: Kraško polje Travnik. (Foto: U. Stepišnik) 1.3 Sklepne geomorfološke ugotovitve Reliefna enota, ki smo jo opredelili kot Loški Potok, je relativno enotno območje ko- pastega krasa na nadmorskih višinah med približno 700 in 950 m. Leži na prehodu med pogorji Racne gore, Velike gore in Goteniške gore, hkrati pa predstavlja del niž- jega površja med Bloškim poljem na severu in Dragarskim ter Glažutarskim podoljem na jugu in jugovzhodu. 20 GeograFF 25_FINAL.indd 20 25. 01. 2022 13:37:04 GeograFF 25 V okviru geomorfološke analize smo ugotovili, da ima skoraj celotno območje Lo- škega Potoka razmeroma pester fluviokraški relief, kjer je zaradi prevlade dolomita, ki je mestoma tektonsko deformiran, prisotno površinsko spiranje s pobočij. Tipično kraško površje s kopastimi vrhovi in vmesnimi uvalami je tako preoblikovano tudi z oblikami fluvialnega premeščanja materiala. Na pobočjih so številni erozijski jarki in dolki, medtem ko dno uval zapolnjujejo fluviokraški vršaji. V podolju, ki poteka preko zahodnega dela območja, se nahajata dve kraški polji: Retje in Travnik. Kljub temu da jih predhodna literatura obravnava kot tipični uvali, jih po geomorfoloških in hidroloških značilnostih lahko opredeljujemo kot kraški polji in nikakor ne kot uvali. Po njunih morfodinamičnih značilnostih Retje opredeljujemo kot občasno ojezerjeno polje, Travnik pa kot prelivno kraško polje. Geomorfološke in hidrogeološke značilnosti so bistveno vplivale tudi na poselitev in rabo prostora. Naselja Loškega Potoka so nastala, kjer je zadosti prostora za obde- lovalne površine, tj. na fluviokraških vršajih, ki zapolnjujejo dno nekaterih uval (npr. Mali log), ali pa v dnu kraških polj Retje in Travnik, kjer so imeli na razpolago občasne ali stalne vodne vire. Viri in literatura Badjura, R., 1953. Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije, 337 str. Buser, S., 1974. Tolmač lista Ribnica: L 33−76 : Socialistična federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1 : 100 000. Beograd: Zvezni geološki za- vod, 60 str. Buser, S., Drobne, F., Gospodarič, R., 1976. Geology and Hydrology. V: Gospodarič, R., Habič, P. Underground water tracing: investigations in Slovenia 1972−1975. Postojna: Institute for Karst Reasearch, str. 27−38. Gams, I., 1965. Aperçu sur l’hydrologie du karst Slovène et sur communications sou- terraines. Naše jame, 1−2, str. 51−60. Gams, I., 1974. Kras: zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana: Sloven- ska matica, 358 str. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, 516 str. Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D., 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana: Katedra za fizično geografijo, Univerza v Ljubljani, 76 str. Gostinčar, P., Stepišnik, U., 2012. Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s poudarkom na fluviodenudacijskem površju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 97 str. Komac, B., 2006. Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Ljubljana: Založba ZRC, 171 str. Melik, A., 1935. Slovenija: geografski opis. Ljubljana: Slovenska matica, 700 str. 21 GeograFF 25_FINAL.indd 21 25. 01. 2022 13:37:04 Geografski oris občine Loški Potok Snoj, M., 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Zalozba ZRC, 603 str. Stepišnik, U., 2020. Kraška polja v Sloveniji. Dela, str. 23−43. Stepišnik, U., Stojilković, B., Hočevar, G., 2019. Geomorfološke značilnosti Severne- ga Velebita. V: Stepišnik, U. Dinarski kras: Severni Velebit. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, str. 21−43. Sterle, N., 2014. Sonaravna geografska zasnova čiščenja odpadnih voda v občini Loški Potok. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geogra- fijo, 75 str. 22 GeograFF 25_FINAL.indd 22 25. 01. 2022 13:37:04 GeograFF 25 2 Splošno in lokalno podnebje Darko Ogrin, Matej Ogrin, Miroslav Vysoudil 2.1 Splošne podnebne poteze Občina Loški Potok obsega v dinarski smeri potekajoče kraško podolje med Retjami na severozahodu in Travo na jugovzhodu ter dolino Čabranke med Podplanino in Črnim Potokom, ki jih obdajajo do 1300 m visoke zakrasele planote in hribovja. Med 450 in 550 m visoka dolina Čabranke in od 700 do 800 m visoko podolje so najnižji deli, ki hkrati predstavljajo tudi poselitveno jedro občine. Travna gora, Velika gora in Goteniška gora, ki obdajajo podolje na severovzhodni strani, in Racna ter Travljanska gora na jugozahodni so izrazito gozdnate pokrajine. Celovitih prikazov lokalnih podnebnih značilnosti občine Loški Potok ali njenih po- sameznih delov v strokovni literaturi nismo zasledili. Še največkrat so v literaturi omenjene kraške kotanje Potočanskega v povezavi s temperaturnim obratom in zelo nizkimi temperaturami (npr. Ogrin M., Sinjur in Ogrin D., 2006; Ogrin D., Ogrin M. in Sinjur, 2007). Na temo podnebja Loškega Potoka, tudi v širšem kontekstu tega dela Slovenije, je bilo narejenih nekaj zaključnih študentskih del (Debevc, 2007; Zebec, 2010; Dacinger, 2018; Sitar, 2018). Splošne podnebne poteze so v sklopu regional- nogeografskega opisa dinarskokraških pokrajin prikazane v monografijah Slovenija: pokrajine in ljudje (Fridl in sod., 1998) in Slovenija in njene pokrajine (Senegačnik, 2012). Meteorološki postaji v občini, ki merita padavinske parametre, je predstavila M. Nadbath (2010, 2017). Poglavje je skromen prispevek k poznavanja podnebnih značilnosti tega dela Slovenije. V začetnem delu so prikazane splošne podnebne raz- mere, tudi z vidika slovenskih razmer, večina besedila v nadaljevanju pa se nanaša na prikaz lokalnih podnebnih razmer, ki smo jih preučevali s pomočjo terenskih meritev in opazovanj. O zaznavanju in poznavanju domačega vremena in podnebja smo pov- prašali tudi domačine. Po podnebni členitvi Slovenije (Ogrin, Plut, 2009), ki je bila narejena po podatkih za obdobje 1970–2010, prevladuje v občini Loški Potok podnebje nižjega gorskega sveta s povprečno temperaturo najhladnejšega meseca pod −3 oC in najtoplejšega nad 10 oC. Po podatkih za obdobje 1981−2010 (Meteo.arso.gov.si, 2020), pri katerih je treba upo- števati, da so se v zadnjih desetletjih temperature zraka zvišale, imajo nižje ležeči deli občine, razen izrazitih mrazišč, povprečno januarsko temperature od 0 do −2 oC, okoli- ško hribovje pa med −2 in −4 oC. Povprečna julijska temperatura (julij je običajno najtoplejši mesec) je v večini občine med 14 in 16 oC, v najvišjem hribovju med 12 in 14 oC. Razen nadmorske višine zaostrujejo temperaturni režim tudi pogosti in ostri tempera- turni obrati, ki se pojavljajo po kraških kotanjah različnih oblik in dimenzij. Ugodnejše temperaturne razmere ima dolina Čabranke, še posebej prisojno pobočje nekaj 10 m nad dolinskim dnom. Dolina Čabranke ima povprečne julijske temperature med 16 in 23 GeograFF 25_FINAL.indd 23 25. 01. 2022 13:37:04 Geografski oris občine Loški Potok 18 oC, to je za okoli 2 oC višje od podolja (Meteo.arso.gov.si, 2020). Zaradi relativno nizkih temperatur je trajanje ogrevalne sezone v občini Loški Potok dolgo, do 300 dni in tudi več (Meteo.arso.gov.si, 2020). Zato še kako drži rek prebivalcev Dragarske doline, ki pravijo, do so doma tam, kjer je devet mesecev zima, ostale tri mesece pa mraz (Koren- čan, 2006; v Dacinger, 2018), ali kakor je komentirala ena od domačink: »Z raztrganimi kavbojkami pri nas ni za hodit okrog!« (Dacinger, 2018). V zadnjih desetletjih temperatura zraka po svetu in doma narašča. Splošen trend za povprečno temperaturo zraka znaša v Sloveniji za obdobje 1961−2011 +0,34 oC na desetletje (Vertačnik in sod., 2013), kar pomeni, da se je v zadnjih 60 letih tempe- ratura zraka zvišala za okoli 2 oC. Ker v občini Loški Potok ni meteorološke posta- je, ki bi delovala več desetletij, s pomočjo katere bi lahko spremljali spremenljivost temperature v lokalnem okolju, si lahko pomagamo z meteorološko postajo Babno Polje (n. v. 756 m), ki ima podobno lego. Letni trend je tu podoben kot za celo Slove- nijo (+0,35 oC/10 let). Najbolj so se segrela poletja (+0,52 oC/10 let), sledijo pomladi (+0,40 oC/10 let) in zime (+0,30 oC/10 let), medtem ko jeseni ne izkazujejo statistično značilnega trenda (+0,14 oC/10 let) (Vertačnik in sod., 2013). Da je v zadnjih desetletjih topleje kot nekoč in zime niso več take, kot so bile, opažajo tudi domačini: »To, kar je danes, sploh ni zima. Meter in pol snega, od novembra do konca marca, temperature pod −20 oC, dnevi skoraj brez sonca. To je zima. Takrat si pozimi obvezno rabil dolgo spodnje perilo, debele hlače, dva ali pa tri puloverje za ziher in zelo debelo bundo. Zime so bile vedno mrzle, vedno snežene. Tudi poletja niso bila zelo vroča. Prava Sibirija.« (Dacinger, 2018). Slika 2.1: Kopasta oblačnost nad Retjami. (Foto: D. Ogrin) Občina Loški Potok leži v območju dinarske pregrade, ki jo na ozemlju občine sestav- ljajo “gore” na jugovzhodni in severovzhodni strani podolja, ob kateri so se vlažne zračne gmote, ki večinoma dotekajo z jugozahoda in juga, prisiljene dvigovati. Pri tem prihaja do njihovega ohlajanja, kondenzacije vodne pare in padavin. Zaradi tega procesa je občina z vidika slovenskih (in tudi evropskih) razmer nadpovprečno 24 GeograFF 25_FINAL.indd 24 25. 01. 2022 13:37:05 GeograFF 25 namočena, kar se kaže tudi pri spravilu sena (Slika 2.3). Domačini pravijo: »Tukaj kar zmeraj pada. Ni važno, če je zima, pomlad ali jesen, skozi so padavine. In vedno jih je veliko. Brez dežnika je tukaj res težko. Danes pada v Lazcu, jutri 1 km stran, v sredo v Travi, potem na Hribu, za vikend v Retjah. Vedno nekje dežuje.« (Dacinger, 2018). Po padavinski karti za obdobje 1971−2000 (Meteo.arso.gov.si, 2020) prejme severoza- hodni del občine od 1400 do 1800 mm padavin letno, jugovzhodni del pa od 1800 do 2000 mm. Največ padavin je običajno jeseni (najpogosteje novembra), sekundarni višek pa je zgodaj poleti, kar daje padavinskemu režimu zmernosredozemski značaj. Zaradi relativno visoke nadmorske višine je letno od 60 do 100 dni s snežno odejo, najvišja snežna odeja s povratno dobo 50 let pa lahko znaša po podatkih za obdobje 1951−2005 od 100 do 150 cm, oziroma do 200 cm v loškopotočanskem hribovju (Me- teo.arso.gov.si, 2020). V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjih temperatur opazen izrazit trend zmanjševanja trajanja in zniževanja višine snežne odeje. Višina snega se je v obdobju 1961−2011 po podatkih za Hrib zniževala s trendom −0,76 cm/10 let, v Travi pa za −0,91 cm/10 let (Meteo.arso.gov.si, 2020). »Snega je tukaj kar dosti, ja. Vsako zimo ga nekaj nameče, samo ga je zadnja leta precej malo v primerjavi s preteklimi leti. Tu so bile vedno oring zime. Snega je bilo skoraj vsako zimo okrog en meter, včasih še več, obdržal se je tudi po šest mesecev, sedaj ga je vedno manj« (Dacinger, 2018). Kljub nadpovprečni namočenosti je občina Loški Potok dobro osončena. Letno sije sonce po podatkih za obdobje 1981−2010 od 1950 do 2000 ur. To je od 300 do 400 ur manj kakor v Slovenski Istri, ki v Sloveniji izstopa po osončenosti, vendar tudi od 150 do 200 ur več kakor npr. v Bohinju, ki sodi med naše najmanj osončene pokrajine (Meteo.arso.gov.si, 2020). Omenjene vrednosti so povprečja, ki so preračunana na matematični horizont in upoštevajo vpliv vremena npr. oblačnosti (Slika 2.1), ne upo- števajo pa vpliva reliefa (Slika 2.2), zato so lahko lokalne razmere bistveno drugačne od predstavljenega, kar bo prikazano v nadaljevanju. Slika 2.2: Osojni del Retijskega polja ima zaradi krajšega Sončevega obsevanja dlje trajajočo snežno odejo. (Foto: D. Ogrin) 25 GeograFF 25_FINAL.indd 25 25. 01. 2022 13:37:07 Geografski oris občine Loški Potok 2.1.1 Padavinski postaji Hrib-Loški Potok in Trava V občini Loški Potok ni uradne klimatološke postaje, delujeta samo padavinski po- staji Hrib-Loški Potok (n. v. 827 m) in Trava (n. v. 765 m), kjer vsako jutro merijo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega, čez cel dan pa opazovalci spremljajo in beležijo najpomembnejše atmosferske pojave. Postajo Hrib-Loški Po- tok so postavili leta 1913, še starejša je postaja v Travi, ki je bila ustanovljena leta 1897. Obe postaji imata v svojem delovanju nekaj prekinitev delovanja in selitev merilnega mesta (Nadbath, 2010, 2017). Zaradi natančnejših standardov meritev in opazovanj so zanesljivejši podatki za obdobje po letu 1960, zato smo za podrobnejši prikaz padavinskih razmer v občini Loški Potok uporabili podatke za 30-letno obdo- bje 1981−2010 (Arhiv…, 2020; Preglednica 2.1). Preglednica 2.1: Padavinska povprečja za Hrib-Loški Potok (n. v. 827 m) in Travo (n. v. 765 m) v obdobju 1981−2010 (Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, 2020). Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Leto Višina Hrib 78 83 98 115 117 136 99 129 147 159 145 121 1428 pad. (mm) Trava 110 113 126 146 134 147 101 134 183 215 196 175 1782 Število dni s Hrib 12 10 12 14 14 14 11 11 12 12 13 14 149 padavinami Trava 12 10 12 14 14 14 10 10 12 13 14 14 149 Najvišje pad. Hrib 50 61 62 56 66 82 92 86 112 93 81 71 112 v 24 h (mm) Trava 83 105 88 84 69 77 66 146 219 128 132 91 219 Število dni s Hrib 4 5 4 2 1 1 3 4 20 sneženjem Trava 5 6 5 2 1 2 3 5 25 Število dni s Hrib 20 17 15 4 1 2 8 18 81 snežno odejo Trava 23 19 18 5 1 2 9 20 90 Najvišja snežna Hrib 88 112 110 44 10 21 63 55 112 odeja (cm) Trava 100 130 104 52 18 0 32 105 75 130 Število dni Hrib 2 2 2 2 3 5 5 5 3 2 2 2 25 z nevihto** Trava 2 2 2 3 5 7 7 6 4 3 2 2 38 Število dni Hrib* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 s točo** Trava 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 Število dni Hrib 4 4 4 6 6 9 10 12 14 10 7 5 89 z meglo** Trava 6 5 6 5 6 6 5 6 11 9 8 8 64 * Podatki so za obdobje 1982−2004. ** Manj zanesljivi podatki zaradi opazovanj. Po podatkih za omenjeno obdobje je padlo na Hribu v povprečju 1428 mm padavin letno, v Travi pa okoli 350 mm več. Značilna je precejšnja variabilnost padavin. Leta 2010, ki izstopa kot nabolj namočeno v obdobju, je v Travi padlo 2243 mm padavin, na Hribu pa 1976 mm, to je za četrtino oziroma tretjino več kot običajno. V najbolj sušnih letih (1983, 2003) pa je padlo približno polovico običajne vsote. Variabilnost po posameznih mesecih je še večja. Ne glede na letni čas je lahko običajna vsota presežena za več kot 100 % ali je padavin komaj za vzorec. Tretjina do polovica dni na mesec je padavinskih, manj v obeh osrednjih poletnih mesecih in na prehodu zime v 26 GeograFF 25_FINAL.indd 26 25. 01. 2022 13:37:09 GeograFF 25 pomlad, več pa v času primarnega padavinskega viška jeseni in na začetku zime ter sekundarnega viška spomladi in v začetku poletja. Za poplavno ogroženost, ki na splošno v občini Loški Potok zaradi kraškega površja in odsotnosti površinskih tokov ni velika, izjemi sta Retijsko in Travniško polje, ki se občasno ojezerita, je pomembna količina padavin, ki lahko pade v enem dnevu. Naj-obilnejše dnevne padavine so v Loškem Potoku običajno v jeseni, ko lahko v Travi v 24 urah pade od 150 do več kot 200 mm padavin, to je več, kot znašajo dolgoletna mesečna povprečja za najbolj namočene mesece. V ostalih mesecih znašajo najvišje dnevne padavine od 60 do 130 mm. Na Hribu so nalivi manj intenzivni, v enem dne- vu lahko v jeseni po podatkih za obdobje 1981−2010 pade okoli 100 mm padavin, v ostalih mesecih pa od 50 do 70 mm. Hudi nalivi so pritegnili pozornost tudi lokalnih kronistov. V delu Debeljaka (1972, str. 84; v Dacinger, 2018) najdemo: »Sredi maja je začelo deževati. Ves teden je lilo, a nebo je še vedno sivo. Neka mrzla vlaga se vleče od polj, ki so vsa pod vodo. Če voda ne odteče, bo vse pognilo. Žalostno in pusto je gledati preko zalitih njiv. Ves kraj je pust in umazan.« Sneženje in snežno odejo lahko na Potočanskem pričakujemo od oktobra do maja. Na Hribu je bilo v obdobju 1981−2010 okoli 20 dni s sneženjem v sezoni, v Travi pa 5 dni več. Sneg je zelo spremenljiv. V posameznih sezonah je le kak dan s sneženjem, v drugih je sneženja za kak mesec ali več. Na Hribu je bilo največ snežnih dni v sezoni 1985/86 (32) in 1983/84 (31), v Travi pa pozimi 1983/84 (56) in 1984/85 (41). Glede na dejstvo, da so lahko padavine v Loškem Potoku zelo intenzivne, zapade ob posa- meznih sneženjih tudi do pol metra novega snega. Na Hribu se je to zgodilo pozimi 2002/03 (49 cm novozapadlega snega) in 2007/08 (52 cm), v Travi pa v zimah 1983/84 (48 cm), 1992/93 (52 cm), 2003/04 (50 cm) in 2007/08 (50 cm). Skupno število dni s snežno odejo na sezono je na Hribu okoli 80 in v Travi okoli 90. V posameznih zimah lahko sneg na Hribu obleži tudi več kot 120 dni (leta 1995/96 125 dni), v Travi tudi več kot 130 dni (1995/96 136 dni). Pogoste so tudi zime, in teh je v zadnjih letih vse več, ko snežna odeja obleži od 20 do 50 dni in je večkrat prekinjena z odjugami. Najvišja snežna odeja je bila na obeh postajah pozimi 1983/84, ki je izstopala tudi po številu dni s sneženjem. Na Hribu je dosegla 112 cm, v Travi pa 130 cm. Podatki o številu dni z nevihto, točo in meglo so manj zanesljivi, ker so zbrani z vizual-nimi opazovanji in odvisni od več dejavnikov, povezanih z opazovalci. Opazovalci so nevihte zabeležili v vseh mesecih (slišali so grmenje, videli bliskanje), več so jih zaznali (v povprečju 5 do 7) v poletnem času. Letno je bilo število dni z nevihtami od 25 na Hribu do 38 v Travi. Na Hribu je bilo najbolj nevihtno leta 1990 (42 neviht), leta 2000 (39 neviht) in leta 1995 (38 neviht), v Travi pa leta 1990 (59 neviht) in leta 1989 ter 1993 (po 58 neviht). Sodeč po številu dni s točo, nevihtno vreme ne povzroča večje škode, saj statistika beleži le kak dan s točo na leto. Meglenih dni oziroma dni z nizko oblačnostjo, ko je horizontalna vidljivost manjša od 1 km, je bilo na Hribu v obdobju 1981−2010 okoli 89 na leto, v Travi pa 64. Postaji se razlikujeta po višku zamegljeno- sti. Na Hribu so zabeležili več megle med julijem in septembrom (od 10 do 14 dni na mesec), v Travi pa med avgustom in novembrom (od 8 do 11 dni mesečno). Če so podatki zanesljivi, lahko sklepamo, da je nekoliko višje ležeči Hrib pogosteje zagrnjen z nizko oblačnostjo, v Travi pa je pogostejša inverzijska megla. Po mnenju domačinov je megla najpogostejša v Retjah in se včasih obdrži tudi cel teden: »Včasih je tako 27 GeograFF 25_FINAL.indd 27 25. 01. 2022 13:37:09 Geografski oris občine Loški Potok gosta, da ne vidim niti k sosedu, ki je 2 metra stran od mene.« Drugi po pogosti megli omenjajo tudi Travnik in Lazec (Dacinger, 2018). V vseh treh primerih gre za kraške kotanje, v katerih se ob toplotnem obratu razvije radiacijska (talna) megla. Megleno jezero seže različno visoko, tudi do vznožja Tabora, ko se združita retijska in travniška megla, vrh Tabora pa je obsijan s soncem. Slika 2.3: Tradicionalna prilagoditev na vlažno podnebje Loškega Potoka so ostrnice. (Foto: D. Ogrin) 2.1.2 Opis temperaturnih razmer glede na meritve amaterske meteorološke postaje Hrib-Loški Potok in primerjava s postajama Nova vas na Blokah in Babno Polje Poleg opisa splošnih temperaturnih razmer, ki temeljijo na interpolaciji daljših ni- zov temperaturnih podatkov postaj v okolici (npr. Nova vas in Babno Polje), smo pripravili tudi analizo temperaturnih meritev v naselju Hrib-Loški Potok za leti 2019 in 2020. Samodejna meteorološka postaja, ki je v lasti občine, se od leta 2016 na- haja v naselju Hrib na lokaciji osnovne šole. Zbrali smo podatke s te postaje, a smo zaradi pogostega izpada podatkov uporabili le niza za leti 2019 in 2020, pri čemer tudi v tem nizu podatki niso popolni. Manjkajo podatki za januar in maj 2020, tako da smo iz primerjave izločili ta dva meseca tudi pri primerjanih postajah. Za januar 2020 so bili podatki nepopolni, za maj 2020 pa so bile vrednosti malo verjetne, zato smo jih zaradi previdnosti izločili. Ker gre v primeru naselja Hrib za razgiban relief, kjer prevladuje vzpeti svet nad kraškima poljema Retij in Travnika, je pri interpretaciji temperaturnih podatkov potrebna previdnost. Naselji Loški Potok in Hrib imata v zgornjem delu, ki je običajno nad inverzijo, višje nižje temperature kot območje, ki je bližje dnu. Še bolj se razlike povečajo, če jih primerjamo z razmerami na dnu obeh kraških polj in so predstavljene v nadaljevanju tega poglavja, deloma pa tudi v poglavju o kakovosti zraka. Za lažjo umestitev temperaturnih razmer na Hribu smo temperature primerjali s tem- peraturami na Babnem Polju in v Novi vasi na Blokah, kjer se nahajata meteorolo- ški postaji ARSO. Vse tri postaje imajo podobno nadmorsko višino (Nova vas 718 m, 28 GeograFF 25_FINAL.indd 28 25. 01. 2022 13:37:11 GeograFF 25 Babno Polje 756 m, Hrib 775 m) in so tipične postaje višjega sveta Notranjske. Razlika pri postajah je v mikrolokaciji, saj se postaja na Babnem Polju nahaja skoraj na dnu kraškega polja in je praktično na dnu mrazišča. Postaja v Novi vasi je prav tako na dnu uravnanega planotastega sveta Blok, ki morfološko sicer ni kraško polje, a gre za območje s širokim in uravnanim dnom in vzpetim robom, kar deluje kot široka kotanja. V klimatološkem smislu ima poteze odprtega in plitvega mrazišča s precej nižjimi najnižjimi temperaturami kot višji obod. Postaja Hrib je v tem pogledu izjema, saj se nahaja 60 m nad dnom kraških polj v Travniku in v Retjah in tako zaradi mikrolokacije ni najbolj primerljiva z že omenjenima postajama. Bila pa je v času terenskih vaj to edina postaja s kontinuiranimi meteorološkimi meritvami poleg meritev Oddelka za geografijo FF UL, ki pa zaradi drugačnih lastnosti zaklonov, zlasti v dnevnem času, niso povsem primerljive z referenčnimi meritvami. V letu 2021 je bila postavljena samodejna meteorološka postaja tudi v Retjah, in sicer na dnu kraškega polja (v Celevcu), in odtlej so možne tudi primerjave temperatur v naselju Hrib (pri šoli) s temperaturami na dnu polja. Prepričani smo, da so ti podatki zlasti ponoči v času temperaturnih inverzij tudi bolj primerljivi s podatki postaj iz Babnega Polja in Nove vasi in jih bo v prihodnje zanimivo analizirati. Slika 2.4: Primerjava povprečnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). 20,0 15,0 10,0 T (°C) 5,0 0,0 -5,0 Hrib Babno Polje Nova vas Preglednica 2.2: Povprečne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020. Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. T povp.* Hrib (775 m) 2.6 3.7 7.7 15.7 18.4 18.4 12.8 9.2 4.7 1.6 9.5 Babno Polje (756 m) −1.8 1.4 2.7 6.8 9.7 16.8 17.2 17.6 11.9 8.1 4.0 0.8 7.8 Nova vas (718 m) −0.9 2.3 3.8 7.6 10.2 17.4 17.8 18.0 12.4 9.2 4.4 1.8 9.5 * Povprečje ne upošteva januarskih in majskih temperatur. 29 GeograFF 25_FINAL.indd 29 25. 01. 2022 13:37:11 Geografski oris občine Loški Potok Povprečne mesečne temperature, ne upoštevajoč januar in maj, so bile na Hribu in v Novi vasi enake, na Babnem polju pa za 1,8 °C nižje (Slika 2.4, Preglednica 2.2). Le na Hribu junij v obravnavanem obdobju izkazuje nižje povprečne temperature kot ostali postaji, sicer je Babno Polje hladnejše v preostalih mesecih. Junijske temperature na Hribu so najnižje, kar je nenavadno glede na dejstvo, da v ostalih mesecih po najniž- jih temperaturah opazno prevladuje Babno Polje. Slika 2.5: Primerjava povprečnih minimalnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). 16 14 12 10 8 6 T (°C) 4 2 0 -2 -4 -6 Hrib Babno Polje Nova vas Preglednica 2.3: Povprečne minimalne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje minimalnih mesečnih temperatur (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Povp. Hrib (775 m) −2.6 −1.1 1.2 11.2 11.3 13.2 8.0 4.7 1.5 −1.3 4.6 Babno Polje (756 m) −4.7 −2.9 −0.5 9.4 9.4 11.6 6.1 2.9 0.3 −2.7 2.9 Nova vas (718 m) −3.8 −1.6 0.2 10.5 10.5 12.3 6.9 4.5 0.9 −1.6 3.9 Primerjava povprečnih minimalnih temperatur nam deloma potrjuje razmerja iz pov- prečnih mesečnih temperatur, kjer Babno Polje ostaja najhladnejša lokacija, le da je v tem primeru Hrib najtoplejša postaja (Slika 2.5, Preglednica 2.3). Razlika do Nove vasi je 0,7 °C. To ne preseneča in je po našem mnenju bolj posledica razlik v mikrolokaciji postaj kot splošnih temperaturnih lastnosti, saj se postaja Hrib, edina od treh, nahaja 60 m na dnom kotanje in je inverzija manj izrazita ali pa je ne doseže. 30 GeograFF 25_FINAL.indd 30 25. 01. 2022 13:37:12 GeograFF 25 Slika 2.6: Primerjava povprečnih maksimalnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). 30 25 20 15 T (°C) 10 5 0 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Hrib Babno Polje Nova vas Preglednica 2.4: Povprečne maksimalne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje maksimalnih mesečnih temperatur (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Povp. Hrib (775 m) 8.9 10.2 14.6 23.7 25.1 24.8 19.6 15.1 9.0 4.9 15.6 Babno Polje (756 m) 8.9 10.2 14.8 23.7 25.0 25.0 19.9 15.0 8.9 4.6 15.6 Nova vas (718 m) 9.0 10.4 14.7 23.2 24.6 24.3 19.3 15.1 9.0 5.4 15.5 Zanimiv je pogled na Sliko 2.6 in Preglednico 2.4, kjer vidimo zelo veliko ujemanje povprečnih mesečnih maksimalnih temperatur, kjer je kar v petih od skupaj dese- tih preučevanih mesecih pri dveh postajah mesečno povprečje enako. Tudi skupno povprečje je skoraj enako na vseh treh postajah. Izkaže se, da je vpliv mikrolokacij v tem primeru manj pomemben, saj se najvišje temperature pojavljajo v času, ko ni temperaturne inverzije, in to ne vpliva na razlike. Prav tako ni zaznati vpliva nekoliko nižje nadmorske višine v Novi vasi glede na Hrib (57 m nižje) in glede na Babno Polje (38 m nižje). 31 GeograFF 25_FINAL.indd 31 25. 01. 2022 13:37:12 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 2.5: Število vročih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Skupaj T max. (°C) Hrib (775 m) 0 6 6 2 0 14 34.1 (27. 6. 2019) Babno Polje (756 m) 0 4 5 2 0 11 34.1 (27. 6. 2019) Nova vas (718 m) 0 3 4 2 0 9 33.6 (27. 6. 2019) Število vročih dni v opazovanem obdobju je bilo najvišje na Hribu (2 tedna), najnižje pa v Novi vasi (9 dni), Babno Polje pa je bilo z 11 dnevi v sredini (Preglednica 2.5). Absolutni maksimumi so zelo podobni, v Novi vasi in na Hribu sta vrednosti enaki, pol stopinje manj pa je bilo v Novi vasi, ki tako kaže malenkost nižjo pregretost v vročih dneh. Čeprav so podatki za maj 2020 s postaje Hrib vprašljivi, pa z gotovostjo trdimo, da vročih dni v tem mesecu na Hribu ni bilo. Maj 2020 je bil namreč razmeroma svež, z absolutno najvišjo temperaturo v Novi vasi 22,7 °C, na Babnem Polju pa 23,6 °C, in torej ni mogoče, da bi v bližnjem Hribu maksimum presegel te vrednosti za več kot 6 °C, zlasti ker vemo, da so dnevni maksimumi teh postaj zelo podobni. Preglednica 2.6: Povprečno število hladnih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Sep. Okt. Nov. Dec. Vsota Hrib (775 m) 22.50 19 13 0.5 2 9 21 87 Babno Polje (756 m) 23.5 23.5 15 1.5 9 12.5 23.5 108.5 Nova vas (718 m) 23 20.5 14 1.5 5 11 21.5 96.5 Bolj kot po vročih dnevih potočanska pokrajina slovi po mrazu in hladu, zato smo v analizo in primerjavo temperatur v letih 2019 in 2020 vključili tudi hladne dni (Tmin < 0 °C) (Preglednica 2.6). Izključili smo meseca januar in maj, poleti pa hladnih dni ni bilo. V preostalih mesecih je bilo na Hribu zabeleženo najmanj hladnih dni, v povpre- čju kar 21,5 dneva manj kot na Babnem Polju in 9,5 dneva manj kot v Novi vasi. Preglednica 2.7: Povprečno število mrzlih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Dec. Vsota Hrib (775 m) 0 0 0 0 0 Babno Polje (756 m) 0 0.5 0.5 1 2 Nova vas (718 m) 0.5 0.5 0.5 0.5 2 Mrzlih dni (Tmin < −10 °C) v obravnavanem obdobju na Hribu ni bilo, na ostalih dveh postajah pa je bilo letno povprečje dva dneva (Preglednica 2.7). Obravnavane zime so bile 32 GeograFF 25_FINAL.indd 32 25. 01. 2022 13:37:12 GeograFF 25 nadpovprečno tople, hkrati pa manjkajo podatki za najhladnejši mesec (v Babnem Polju je bilo v januarju v tem obdobju takih dni v povprečju 7,5, v Novi vasi pa 5), tako da nam ti podatki nakazujejo zgolj manjše število mrzlih dni na Hribu kot na ostalih postajah. Preglednica 2.8: Povprečno število ledenih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Nov. Dec. Vsota Hrib (775 m) 0 1 0 0 3 4 Babno Polje (756 m) 0 1 0 0 3.5 4.5 Nova vas (718 m) 0 1 0 0.5 4 5.5 Zanimivo je, da se razmerja med postajami pri ledenih dneh (Tmaks < 0 °C) nekoliko spremenijo, saj naj bi bilo največ takih dni v Novi vasi, najmanj pa na Hribu (Pregle- dnica 2.8). Pri absolutnih minimumih (Preglednica 2.9) Hrib ohranja vlogo najtoplejše lokacije, Babno Polje pa je večinoma najhladnejše. Preglednica 2.9: Absolutno najnižje temperature po mesecih na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). Feb. Mar. Apr. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Hrib (775 m) −8,3 −7,7 −5,9 6,1 4,9 7,8 −0,2 −0,4 −4,6 −9,0 Babno Polje (756 m) −10,0 −11,3 −8,5 3,2 2,8 5,0 −1,8 −3,2 −5,5 −12,1 Nova vas (718 m) −10,1 −11,7 −7,6 4,8 3,9 6,2 −0,9 −1,6 −6,6 −10,4 Na podlagi dvoletnih, vendar ne popolnih nizov podatkov s Hriba, lahko ugotovimo, da so temperaturne razmere na Hribu glede povprečnih temperatur zelo podobne tistim v Novi vasi. Čez dan so zelo podobne pri vseh treh postajah, minimalne tem- perature pa so zlasti zaradi mikrolokacije na Hribu nekoliko višje, v povprečju opazo- vanega obdobja je ta razlika glede na Novo vas znašala 0,7 °C, glede na Babno Polje pa 1,7 °C. Razlika se pokaže tudi pri kazalcih, povezanih s hladnim vremenom, kot so število hladnih, ledenih in mrzlih dni, ter pri absolutnih minimumih. 2.2 Nekatere lokalne podnebne značilnosti Lokalno podnebje je rezultat sovplivanja regionalnih in tudi globalnih podnebnih razmer ter specifičnih lokalnih podnebnih modifikatorjev, predvsem reliefnih danosti (nadmorska višina, ekspozicija, naklon površja, reliefna izoblikovanost) in rabe površja (gozdne, urbanizirane, vodne površine ipd.). Zaradi pomembnega vpliva značilnosti Zemljinega površja na lokalno podnebje zanj pogosto uporabljamo ime topoklima. Topoklima se v pokrajini oblikuje predvsem ob radiacijskem (avtohtonem) vremenu, to je ob jasnem oziroma pretežno jasnem in mirnem vremenu brez močnejših vetrov, ko so temperaturne razlike med dnevom in nočjo zelo velike. Tedaj je vpliv značilnosti 33 GeograFF 25_FINAL.indd 33 25. 01. 2022 13:37:12 Geografski oris občine Loški Potok Zemljinega površja na lokalno podnebje največji. Nasprotno pa advekcijsko (alohto- no; oblačno in vetrovno) vreme ta vpliv zakrije. V metodološkem smislu lahko ugotavljamo topoklimatske značilnosti s podrobnimi terenskimi meritvami in opazovanji (neposredne metode) ali pa s posrednimi metoda- mi. Pri tem največ pozornosti posvečamo razmeram pri površju, tj. v aktivni plasti, kjer poteka spreminjanje kratkovalovnega sevanja Sonca v dolgovalovno sevanje površja, oziroma kjer poteka energijska izmenjava med površjem in ozračjem. Pri našem delu smo uporabili kombinacijo neposrednih in posrednih metod. Sledili smo metodologiji, ki se je uveljavila pri topoklimatskih raziskavah v Srednji Evropi (Quitt, 1965 in 1994; Vysoudil, 1993, 2000 in 2009; Polčák, 2000 in 2001), in jo ustrezno prilagodili lokalnim razmeram v Loškem Potoku, tudi na podlagi izkušenj tovrstnega raziskovanja v Slovenski Istri (Ogrin, Vysoudil, 2011), Kamniški Bistrici (Ogrin in sod., 2017) in na Jezerskem (Ogrin in sod., 2016). Pri neposrednem spoznavanju lokalnih podnebnih razmer smo se poslužili terenskih meritev in opazovanj, ki so bile opravljene v obdobju 2016−2018. Zaradi pomena razmer pri površju za oblikovanje topoklimatskih značilnosti del meri- tev ni bil opravljen na standardni višini (te meritve so bolj reprezentativne za regionalne razmere), ampak nižje. Temperaturo zraka smo merili 1,5 do 1,8 m nad površjem, veter 1,8 do 2,5 m nad površjem, zastrtost obzorja zaradi reliefa in arhitektonskih ovir in s tem vpliv na trajanje Sončevega sevanja 1,6 do 1,8 m nad tlemi. S posrednimi metodami smo sklepali na lokalne podnebne poteze s pomočjo analize značilnosti površja, ki smo jo naredili s pomočjo GIS orodij. Pri reliefu smo upoštevali konkavnost, konveksnost, naklon in ekspozicijo. Pomagali smo si z digitalnim mode-lom višin s celično mrežo ločljivosti 12,5 m (Digitalni…, 2015). Trajanje insolacije in prejeto energijo Sončevega sevanja smo izračunali s pomočjo orodij »Solar Radiation« programskega paketa ESRI ArcGIS, ki upošteva astronomske dejavnike, oblikova- nost reliefa in atmosferske dejavnike. Pokrovnost (vegetacijske razmere, raba tal) kot topoklimatski modifikator smo določali s pomočjo lidarskih podatkov (LIDAR, 2015), evidentirane dejanske rabe zemljišč (Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih Slika 2.7: Snemanje Travniškega polja s termalno kamero. (Foto: D. Ogrin) 34 GeograFF 25_FINAL.indd 34 25. 01. 2022 13:37:13 GeograFF 25 zemljišč…, 2014) in katastra stavb (Kataster stavb, 2016). V veliko pomoč pri sklepa- nju na vpliv vegetacije in rabe tal na temperaturne razmere površja in ozračja pri tleh so nam bili tudi termalni posnetki površja s prenosno infrardečo kamero (Slika 2.7). 2.2.1 Lokalne razlike v osončenosti Če zanemarimo vpliv oblačnosti in megle, vplivajo na lokalne razlike in mikrorazlike v Sončevem obsevanju in prejeti energiji Sončevega sevanja višina južnega obzorja oziroma zasenčenost zaradi njega, ekspozicija in naklon površja. V naših geografskih širinah so na splošno najugodnejše južne ekspozicije z nakloni okoli 44 o. Okoli zim- skega obrata, ko je Sonce nižje nad obzorjem, so ugodnejša nekoliko strmejša pobo- čja, okoli poletnega obrata, ko je Sonce v najvišji legi, pa položnejša. Razlike v prejeti energiji Sončevega sevanja med posameznimi ekspozicijami se veliko večje pozimi, ko je Sonce nizko nad obzorjem in je čas obsevanja krajši kot poleti. Večina občine ima z vidika slovenskih razmer povprečne vrednosti trajanja obsevanja in prejete energije Sončevega sevanja. Po izračunih orodja Solar Radiation, ki ne upo- števa oblačnosti, prejme letno med 950 in 1250 kWhm-2. Za primerjavo, letno povpre- čje na horizontalno površino v Sloveniji je 1250 kWhm-2 (Kastelec, Rakovec, Zakšek, 2007; Sončno sevanje in obsevanje, 2016). Ugodne razmere so posledica reliefnih Slika 2.8: Trajanje Sončevega obsevanja ob enakonočju, poletnem in zimskem obratu v Travniku (a), Dragi (b), Čednikovem žlebu (c) in vrtači v Grdih lazih (d). Sonce je nad obzorjem, ko poteka njegova pot izven obarvanega dela grafikona. 35 GeograFF 25_FINAL.indd 35 25. 01. 2022 13:37:14 Geografski oris občine Loški Potok danosti, saj je površje zmerno razgibano, kjer ni zelo velikih relativnih višinskih razlik in zelo dolgih in strmih pobočij kakor npr. v Alpah, prav tako tudi večina kraških kotanj ni zelo globokih in ozkih. Po nadpovprečnih vrednostih izstopajo strma pobočja z južno, jugovzhodno in jugozahodno lego posameznih kopastih vrhov, npr. ob se- verni meji občine in Goteniške ter Travljanske gore. Zelo ugodne razmere imajo tudi Kravja reber, reber, kjer leži večji del naselja Retje, in pobočje z naselji Hrib-Loški Potok in Travnik. Zelo sončno lego imata tudi vzhodna dela vasi Draga in Srednja vas pri Dragi, južni del Trave ter Podplanina. Našteti predeli prejmejo letno med 1250 in 1750 kWhm-2 Sončeve energije (Slika 2.16). Glede na meritve poteka realnega horizonta in njegovega vpliva na insolacijo (v občini je bilo narejenih 56 meritev na značilnih lokacijah) imajo ob obeh obratih in enakonočju od 2 do 4 ure krajše obsevanje od teoretično možnega (Slika 2.8, a, b). Očitno je, da so prebivalci pri lociranju naselij dobro poznali lokalne razlike v osončenosti. Podpovprečne razmere (pod 950 kWhm-2, najbolj senčni predeli celo pod 200 kWhm-2) imajo strma osojna pobočja Retijskega in Travniškega polja, pod Travljansko in Gote- niško goro, v dolini Čabranke in posamezne globoke kraške kotanje (npr. Čednikov žleb, Grdi lazi, Glažutarska Suha dolina). Ti predeli imajo okoli zimskega obrata le kako uro sonca ali se Sonce ne dvigne nad obzorje. V zelo globokih in ozkih vrtačah (udor-nicah) je tudi ob enakonočju sonca zelo malo (Slika 2.8, c, d). 2.3 Toplotni odziv površja v Loškem Potoku Za sklepanje o vplivu pokrovnosti na temperaturne razmere površja in ozračja pri tleh so nam bili v pomoč termalni posnetki površja, ki smo jih naredili s prenosno infrardečo kamero Fluke Ti55 IR Fusion Technology (Vysoudil, Ogrin, 2009). Primerjali smo posnetke ob radiacijskem in advekcijskem vremenu ter podnevi in ponoči. Za ožje območje raziskave smo izbrali Retijsko polje, kjer prevladujejo tipi pokrovnosti, ki so značilni tudi za ostale predele občine Loški Potok: razpršeno pozidane površine, pašniki in travniki, iglasti in mešani gozd ter mokrišča. Termalno snemanje površja je potekalo tri dni v septembru 2016 in maja 2017. Leta 2016 je bilo vreme advekcijsko, septembra 2017 pa radiacijsko, kar je omogočilo razis kavo vpliva tipa vremena na temperaturne značilnosti površja. Pri snemanju sep- tembra 2017 smo primerjali tudi temperaturne razmere površja podnevi in ponoči. 2.3.1 Primerjava toplotnih razmer površja med dnevom in nočjo Spreminjanje toplotnih razmer posameznih tipov pokrovnosti podnevi in ponoči je prikazano na Sliki 2.9 in v Preglednici 2.10. Čez dan, ob višku insolacije, so razmere odvisne predvsem od značilnosti naravnega in pozidanega površja ter sposobnosti absorbcije Sončevega sevanja. Najtoplejše so pozidane površine, najhladnejši pa vla- žni travniki na dnu Retijskega polja, kjer se del absorbirane energije porabi za izhlapevanje vode. Ponoči, v času negativne radiacijske bilance, se toplotna slika površja (in prizemne plasti zraka nad njim) spremeni, temperaturne razlike med posameznimi tipi pokrovnosti postanejo manjše. Gozd, ki je bil čez dan relativno hladen, postane 36 GeograFF 25_FINAL.indd 36 25. 01. 2022 13:37:14 GeograFF 25 ponoči v primerjavi s travnatimi površinami toplejši, tudi toplejši od naselja Retje. Če združimo dnevno in nočno sliko, predstavljajo nekakšne »vroče točke« v pokrajini pozidane površine, »hladne« pa vlažna travišča. Zaradi manjše gostote pozidave na- selja Retje, kjer so med pozidanimi površinami tudi vrtovi in travišča, je heterogenost temperaturnega polja precejšnja, kar je razvidno iz standardnega odklona. Slika 2.9: Termalna slika površja v Retjah ob radiacijskem vremenu podnevi (levo) in ponoči ( desno) po izbranih tipih pokrovnosti (zgoraj) in za celotno območje (spodaj) (termalni posnetki: M. Vysoudil). Preglednica 2.10: Toplotne značilnosti (v °C) izbranih tipov pokrovnosti (TP) v Retjah ob radiacijskem tipu vremena podnevi in ponoči. Dan Noč Tip pokrovnosti Tmin. Tpovp. Tmaks. SD Temp. a. Tmin. Tpovp. Tmaks. SD Temp. a. Razpršeno pozidane 18,6 26,3 38,5 4,3 19,9 8,9 11,6 14,5 1,1 5,6 površine Travnate površine 17,1 18,4 23,4 0,9 6,3 6,6 7,6 9,3 0,4 2,7 Gozd 18,0 19,3 22,2 0,8 4,2 10,3 11,8 13,2 0,5 3,0 Celotno območje 16,1 19,6 41,0 2,7 24,9 6,3 10,4 17,5 2,0 11,2 Tmin.: minimalna temperatura; Tpovp.: povprečna temperatura; Tmaks.: maksimalna temperatura; SD: standardni odklon; Temp. a.: temperaturna amplituda. 37 GeograFF 25_FINAL.indd 37 25. 01. 2022 13:37:14 Geografski oris občine Loški Potok 2.3.2 Primerjava toplotnih razmer površja ob radiacijskem in advekcijskem vremenu Meteorološke razmere ob advekcijskem tipu vremena preprečujejo razvoj večjih to- poklimatskih razlik in zmanjšajo temperaturne razlike med posameznimi tipi pokrov- nosti (Preglednica 2.11, Slika 2.10). Temperaturna slika izbranih tipov pokrovnosti, kakor tudi celotnega območja, je precej homogena. Urbanizirane površine so ob advek- cijskem vremenu še vedno najtoplejše, a ne predstavljajo tako izrazito toplih območij kot ob radiacijskem vremenu. Relativno majhne temperaturne razlike med travnatimi površinami in gozdom so verjetno posledica sezonskih sprememb vegetacije v za- četku jeseni, ko gozd začne izgubljati zeleno barvo. Ob advekcijskem vremenu imajo vsi opazovani tipi pokrovnosti majhno variabilnost temperaturnega polja. Preglednica 2.11: Toplotne značilnosti (v °C) izbranih tipov pokrovnosti v Retjah podnevi ob advekcijskem tipu vremena. Tip pokrovnosti Tmin. Tpovp. Tmaks. SD Temp. a. Razpršeno pozidane površine 15,4 16,0 17,0 0,2 1,6 Travnate površine 15,3 15,5 15,7 0,1 0,3 Gozd 14,6 15,0 15,4 0,2 0,8 Celotno območje 15,0 15,6 17,8 0,3 2,8 Tmin.: minimalna temperatura; Tpovp.: povprečna temperatura; Tmaks.: maksimalna temperatura; SD: standardni odklon; Temp. a.: temperaturna amplituda. Slika 2.10: Primerjava toplotnih značilnosti izbranih tipov pokrovnosti v Retjah podnevi ob advekcijskem (AW; maj 2016) in radiacijskem (RW) vremenu (september 2017 (a: Povprečna temperatura, b: Standardni odklon, c: Temperaturna amplituda). 30,0 a 4,5 b 26,3 4,0 25,0 3,5 20,0 18,4 19,3 19,6 3,0 16,0 15,5 15,0 15,6 15,0 2,5 Tavg AW 2,0 St_dev AW 10,0 Tavg RW 1,5 St_dev RW 5,0 1,0 0,5 0,2 0,1 0,2 0,3 0,0 0,0 discon�nuous pasture forest landscape discon�nuous pasture forest landscape urban fabric urban fabric 30,0 c 25,0 20,0 15,0 Ta AW 10,0 Ta RW 5,0 1,6 2,8 0,3 0,8 0,0 discon�nuous pasture forest landscape urban fabric 38 GeograFF 25_FINAL.indd 38 25. 01. 2022 13:37:14 GeograFF 25 2.4 Vpliv izoblikovanosti in pokrovnosti površja na temperaturo zraka Lokalne razlike v prostorski razporeditvi temperature zraka ob radiacijskem vremenu so odvisne predvsem od reliefnih danosti, na mikroravni pa tudi od talne vlažnosti in tipa pokrovnosti ter prisotnosti snežne odeje. Ena od osnovnih značilnosti so velike temperaturne razlike med tlemi in temperaturo zraka v prizemni plasti ozračja, do katerih pride zaradi ogrevanja (ohlajanja) zraka od tal. Razlika med temperaturo tal ali zraka nekaj cm nad tlemi in višino 2 m, na kateri se standardno meri temperaturo zraka na meteoroloških postajah, lahko znaša tudi do 10 ali celo 15 oC. Vlažna, ilovnata tla se v dnevnem ciklu počasneje in manj segrejejo; suha, peščena pa se, obratno, segrejejo in tudi ohladijo hitreje. Če je površje pokrito s snežno odejo, so zimske temperature zraka lahko tudi za 5 do 10 oC nižje (Barry, Hall-McKim, 2014), ker je sneg dober izolator in preprečuje tok toplote iz tal, hkrati ima zelo velik albedo in je dober sevalec dolgovalov-nega sevanja, zaradi česar se zasneženo površje zelo ohladi in od površja tudi prizemna plast zraka. Pozidane površine, tudi če ne gre za veliko gostoto pozidave, kakor je v primeru Loškega Potoka, so na splošno toplejše od svoje okolice (poglavje 2.2). Za občino Loški Potok je značilno zmerno razgibano kraško površje z izrazitimi konkav- nimi oblikami (kraške kotanje različnih oblik in dimenzij) in konveksnimi oblikami po- vršja (kopasti vrhovi in grebeni) ter kanjonsko vrezano dolino Čabranke na jugu občine, ki predstavlja najnižje ležeči del občine. Z naraščajočo nadmorsko višino se temperatura zraka na splošno znižuje, konkavni deli površja imajo ob radiacijskem vremenu zaradi temperaturnega obrata nižje minimalne temperature in več kondenzacijskih po- javov (rose, slane). Južno orientirana pobočja so zaradi več prejete energije Sončevega sevanja toplejša od severnih, konveksni predeli so dobro prevetreni, in če ni orografske oblačnosti, tudi osončeni. Gozd ima bolj izravnan temperaturni režim kot negozdne, travnate ali neporaščene površine in podnebne razmere, ki spominjajo na oceanske. 2.4.1 Zniževanje temperature zraka z višino V občini Loški Potok ali v njeni bližini ni meteoroloških postaj, s pomočjo katerih bi lahko na lokalnem nivoju izračunali povprečno stopnjo zniževanja temperature zraka z višino (vertikalni temperaturni gradient). Uporabna je splošna vrednost za pov- prečno letno temperaturo zraka za Slovenijo, ki znaša −0,53 oC/100 m. Za povprečne poletne temperature je gradient nekoliko višji, okoli −0,6 oC/100 m, za zimske pa nižji, okoli −0,4 oC/100 m. Glede na to, da najnižji deli občine v dolini Čabranke ležijo na n. v. 470 m (Črni Potok pri Dragi) in najvišji (Debeli vrh, Goteniška gora) na 1255 m, je dolina Čabranke v povprečju za okoli 4 oC toplejša od najvišjih delov Goteniške gore in od 1,5 do 2 oC od Dragarske doline. Ob posameznih vremenskih razmerah so lahko gradienti drugačni od povprečnih. V času študentskega terenskega dela v Loškem Potoku v obdobju 2016−2018 smo sredi maja opravili več meritev temperature zraka na različnih višinskih profilih. Vertikalni temperaturni gradienti so bili ob meritvah z digitalnim termometrom različni, odvisni od vremenskih razmer, poraščenosti profila in časa meritev. V jutranjem času, 39 GeograFF 25_FINAL.indd 39 25. 01. 2022 13:37:15 Geografski oris občine Loški Potok pred sončnim vzhodom in ob radiacijskem vremenu so meritve pokazale na inverzna temperaturna stanja pri tleh (temperatura zraka je z višino naraščala), ob meritvah čez dan ob advekcijskem vremenu pa običajno razporejanje temperature zraka z vi- šino. 14. maja 2018 je ob oblačnem vremenu z rahlim dežjem in šibkim vetrom okoli poldneva znašal temperaturni gradient med dolino Čabranke pri Podplanini in Dra- garsko dolino −0,9 oC/100 m, kar pomeni, da je bila Dragarska dolina za okoli 2 oC hladnejša od doline Čabranke, 25. maja 2016 ob oblačnem in meglenem vremenu v jutranjih urah pa med Retijskim poljem in Malim Logom −1,01 oC/100 m. Gradienti okoli 1 oC/100 m nakazujejo dobro premešano ozračje. Ker je dolina Čabranke v povprečju za okoli 4 oC toplejša od najvišjih delov občine in za okoli 2 oC od loškopotočanskega podolja, nas je zanimalo, ali se te razlike poznajo tudi v razvojnih fazah rastlin spomladi. S tem namenom smo na 22 lokacijah z različno nadmorsko višino in lego sredi in v drugi polovici maja v obdobju 2016−2018 merili vršne (terminalne) poganjke pri 1,5 do 3 m visokih smrekah, bukvah, leskah in ponekod rdečih borih. Na vsaki lokaciji smo izmerili 20 do 30 bolj na samem rastočih dreves, ki so uspevala v vsaj približno primerljivih razmerah ter nato izračunali pov- prečne vrednosti vršnih prirastkov za posamezno drevesno vrsto tekoče sezone za lokacije in nekatere mere variabilnosti. Rezultati meritev so pokazali na zapleten odnos med višinskim prirastom in lokalni- mi rastiščnimi (podnebnimi) razmerami. Pri primerjavi posameznih lokacij v loško- potočanskem podolju z razliko v nadmorski višini od 100 do 200 m in tudi z različno reliefno lego in ekspozicijo večjih razlik v dolžini vršnih poganjkov ni bilo ali so bile neznačilne. Le pri nekaterih lokacijah so nekatere meritve nakazovale, da so prirastki dreves, ki rastejo v kraških kotanjah s pogostim temperaturnim obratom, kljub nižji nadmorski višini krajši kakor v sosedstvu na višjih nadmorskih višinah. Primer so me- ritve poganjkov bukve in rdečega bora na Retijskem polju in v okolici Malega Loga 24. 5. 2016. Bukve so imele v Malem Logu v povprečju za 5,6 cm daljše vršne poganj- ke kakor pri dnu Retijskega polja, rdeči bori pa za 2,3 cm (Preglednica 2.12). Preglednica 2.12: Dolžina vršnih poganjkov bukve in rdečega bora (v cm) 24. 5. 2016 na Retijskem polju (n. v. 710−740 m) in Malem Logu (n. v. 780−800 m). Bukev Rdeči bor Povp. Min. Maks. SD Povp. Min. Maks. SD Retijsko polje 9,7 4,5 14,9 3,6 4,5 1,2 6,9 1,7 Mali Log 15,3 5,2 24,7 5,3 6,8 3,2 17,6 4,2 Povp. – povprečna dolžina; Min. – najkrajši poganjek; Maks. – najdaljši poganjek; SD – standardni odklon. Potrditev teze, da se kljub specifičnim lokalnim rastiščnim razmeram višinski prirast z višino manjša, oziroma da se spomladanske razvojne faze pri rastlinah prej začnejo tam, kjer je topleje, v našem primeru v nižjih nadmorskih višinah, in v višjih legah kasneje, smo dobili ob meritvah med 16. in 18. 5. 2017 na profilu dolina Čabranke – loškopotočansko podolje – Jelenov Žleb (Preglednica 2.13). Dolžina bukovih poganj- kov je bila v dolini Čabranke za okoli 10 cm daljša kakor v Jelenovem Žlebu, ki leži 500 m višje, pri smreki pa za 2 cm, s pripombo, da so smreke v najvišjih legah šele začele 40 GeograFF 25_FINAL.indd 40 25. 01. 2022 13:37:15 GeograFF 25 odganjati. Vršni poganjki bukve so se z višino zniževali s stopnjo –2,6 cm/100 m, smreke pa –0,4 cm/100 m (Slika 2.11). Preglednica 2.13: Dolžina vršnih poganjkov bukve in smreke (v cm) med 16. in 18. 5. 2017 na profilu od doline Čabranke do Jelenovega Žleba. Povp. Maks. Min. SD Podplanina Smreka 3,2 8,0 1,0 2,1 (n. v. 520 m) Bukev 17,6 35,0 1,0 9,3 Retijsko polje Smreka 2,1 4,1 1,0 1,0 (n. v. 720 m) Bukev 8,2 9,9 6,1 1,8 Novi Kot Smreka 1,3 2,1 0,2 0,6 (n. v. 780 m) Bukev 13,7 25,3 7,5 5,4 Lom Smreka 1,9 3,3 0,9 0,7 (n. v. 800 m) Bukev 5,4 8,0 3,5 1,7 Mali Log Smreka 1,5 3,5 0,5 0,9 (n. v. 825 m) Bukev 3,7 7,2 1,7 1,5 Andrejevi lazi Smreka 1,4 4,0 0,0 1,3 (n. v. 850 m) Bukev 10,1 23,0 0,0 6,0 Jelenov Žleb Smreka 1,4 3,1 0,0 1,0 (n. v. 1015 m) Bukev 6,1 17,0 0,0 6,1 Povp. – povprečna dolžina; Maks. – najdaljši poganjek; Min. – najkrajši poganjek; SD – standardni odklon. Slika 2.11: Povezava dolžine vršnih poganjkov smreke in bukve z nadmorsko višino na profilu od doline Čabranke do Jelenovega Žleba (16. do 18. 5. 2017). 20 18 16 )m 14 c( vo 12 kj y = -0,0258x + 29,591 na 10 gop a 8 nižlo 6 d y = -0,0039x + 4,8789 4 2 0 0 200 400 600 800 1000 1200 nadmorska višina (m) smreka bukev Linearna (smreka) Linearna (bukev) 41 GeograFF 25_FINAL.indd 41 25. 01. 2022 13:37:15 Geografski oris občine Loški Potok 2.4.2 Temperaturni obrat v konkavnih oblikah Loškega Potoka Ob radiacijskem (avtohtonem) vremenu (oblačnost manjša od 2/10, povprečna hitrost vetra manjša od 4 m/s) se v nočnem času v vbočenih (konkavnih) reliefnih oblikah razvije temperaturni obrat. Konkavno površje omogoča zbiranje in nadaljnje ohlajanje hladnega, gostejšega zraka, ki se z okoliških pobočij steka v kraška polja, uvale, vrtače, doline in druge vbočene dele površja. Zaradi tega je podnebje v dnu konkavnih oblik reliefa drugačno od lokalnega podnebja nad temperaturnim obra- tom. Ponoči in zjutraj so temperature nižje, več je brezvetrja, zrak je bolj vlažen, več je megle in kondenzacijskih pojavov na tleh (rose, slane), poleg tega je v hladnem delu leta zaradi pogostejše megle trajanje Sončevega obsevanja krajše, zaradi lokalnih vi- rov onesnaževanja pa je slabša tudi kakovost zraka. Temperaturni obrat v konkavnih reliefnih oblikah Loškega Potoka je ena pomemb- nejših značilnosti lokalnega podnebja. Že predhodne raziskave (npr. Ogrin M., Sinjur, Ogrin D., 2006; Ogrin D., Ogrin. M., Sinjur, 2007; Debevc, 2007; Zebec, 2010) so poka- zale, da so najnižje temperature v kraških kotanjah Loškega Potoka na ravni tistih na Babnem polju, Blokah ali Rakitni, ki spadajo med najhladnejše predele naših Dinar- skokraških pokrajin. Pozimi 2005/2006 je bila npr. najnižja temperatura na Blokah in na Travniškem polju −23,5 oC, na Babnem polju −26,0 oC, na Rakitni in Retijskem polju −27,5 oC in v Podnu pri Podpreski −29,0 oC (Ogrin M., Sinjur, Ogrin D., 2006). V obdobju 2015−2019 smo želeli izpopolniti sliko o minimalnih temperaturah na Po- točanskem, zato smo vzpostavili mrežo treh do šestih merilnih mest z digitalnimi re- gistratorji temperature zraka (Retijsko polje, Tabor, Travniško polje (Slika 2.12), Čednikov žleb, Poden pri Podpreski, dolina Čabranke pri Podplanini). Merili smo pozimi (od 21./22. 12. do 15./16. 3.) in poleti (od 21. 6. do 7. 9.). Registrator je beležil temperaturo zraka vsakih 15 minut na pol stopinje natančno. Merilno mesto Tabor, ki je bilo loci-rano na vzpetini med Retijskim in Travniškim poljem in je pogosto, še posebej poleti, nad inverzno plastjo zraka, nam je služilo za primerjavo z najnižjimi temperaturami Slika 2.12: Sevalna zaščita z digitalnim merilnikom temperature zraka na stebru električne napeljave na občasno poplavljenem Travniškem polju. (Foto: D. Ogrin) 42 GeograFF 25_FINAL.indd 42 25. 01. 2022 13:37:16 GeograFF 25 v konkavnih oblikah reliefa, merilno mesto Podplanina pa za primerjavo med doli- no Čabranke in kraškimi mrazišči Loškega Potoka. Pri prikazu razlik med mrazišči se bomo osredotočili na povprečne minimalne in absolutno minimalne temperature ter na hladne (najnižja dnevna temperatura pod 0 oC) in ledene dneve (najvišja dnevna temperatura pod 0 oC). Ostali temperaturni pokazatelji v Preglednicah 2.14 in 2.15 so manj verodostojni zaradi pregrevanja sevalne zaščite registratorjev v primeru sonč- nega vremena čez dan. Po raziskavi Vertačnika in Sinjurja (2013) so najvišje dnevne vrednosti precenjene tudi do 3 oC. 2.4.3 Zimske razmere Ob radiacijskem vremenu v zimskem času, ko so noči dolge, zrak hladen in suh ter po- vršje prekrito s snežno odejo, so razmere za nastanek močnih temperaturnih obratov zelo ugodne, še posebej v višje ležečih vbočenih oblikah površja, ki so v Loškem Poto- ku zelo pogoste. Že predhodne raziskave so pokazale, da lahko Retijsko in Travniško polje ter Poden pri Podpreski in druge podobne kotanje v Loškem Potoku upravičeno imenujemo »mrazišča«. V zimah 2015/2016–2018/2019, ki niso izstopale kot izrazito ostre, so se najnižje temperature zraka redno spustile pod −15 oC, neredko tudi pod −20 oC in se približale −30 oC. Večjih razlik v stopnji mraza med posameznimi kota- njami ni bilo, saj imajo podobno lego in nadmorsko višino. Pri najnižjih temperaturah so se med seboj razlikovale za 2 do 4 oC, pri povprečnih najnižjih pa za okoli 1,5 oC. Čeprav je bilo obdobje meritev prekratko za trdnejše zaključke, nekoliko po najniž- jih zimskih temperaturah izstopa Retijsko polje. Tu smo 28. 2. 2018 izmerili najnižjo temperaturo v obdobju 2015−2019, in sicer −29,5 oC. Le nekoliko višji so bili absolutni minimumi v kotanji Poden pri Podpreski. Retje in Poden izstopata tudi po najnižjih povprečjih minimalnih temperatur. Domačini si niso povsem enotni, katera od kraških kotanj Potočanskega je najhla- dnejša. Najpogosteje omenjajo Retijsko polje: »Mrzlo je tukaj celo zimo. Še posebej februarja rado stisne. Včasih je tudi pod −20 oC ali pa še hladneje. Dobro, da imamo dovolj gozda, drugače bi nas ogrevanje veliko stalo« (Dacinger, 2018). Nekateri ome- njajo Poden pri Podpreski (Sliki 2.13, 2.14), tudi kotanjo pri Lazcu, kjer pa nismo opravljali meritev: »Par let nazaj sem v Lazcu nameril −32 oC. Takrat je bilo res zelo mrzlo« (Dacinger, 2018). V vseh opazovanih zimah se je najmanj ohladilo na Travniškem polju. Vzrok za to je predvsem v bolj odprtem obzorju na južni strani polja, zaradi česar ima Travniško polje čez dan več sonca in s tem višje temperature pred začetkom ohlajanja kakor bolj zaprta Retijsko polje in Čednikov žleb. Na ugodnejše temperature čez dan kažejo povprečne najvišje temperature, ki so bile na Travniškem polju v posameznih zimah do 5 oC višje kot v Retijskem polju ali Čednikovem žlebu. Drugi razlog je v bolj vla- žnih talnih razmerah Travniškega polja, po katerem tečeta Loški in Mežnarjev potok ter zaradi premajhne prepustnosti požiralnika občasno poplavljata. Pri vlažnih tleh je kondukcijski tok toplote iz tal proti površju večji, zato se površje manj ohladi. Tabor, ki leži dobrih 100 m višje od Retijskega polja in je tudi pozimi velikokrat nad inverzno plastjo zraka, je imel v opazovanem obdobju za 6 do 12 oC višje najniž- je temperature, povprečne minimalne temperature pa so bile višje za 1,5 do 3 oC. 43 GeograFF 25_FINAL.indd 43 25. 01. 2022 13:37:16 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 2.14: Zimske temperature (v oC) v mraziščih Loškega Potoka v obdobju 2015−2019: Čednikov žleb (n. v. 810 m), Poden pri Podpreski (n. v. 740 m), Retijsko polje (n. v. 705 m), Travni- ško polje (n. v. 700 m), Tabor (n. v. 815 m) in Podplanina (n. v. 520 m) v dolini Čabranke. Povp. Povp. Povp. Abs. min. Abs. maks. Hladni Ledeni min. maks. dnevi dnevi Retijsko 0,2 −4,5 4,9 −19,5* 13,5 61 9 polje (18. 1. 2016) (1. 2. 2016) Travniško 1,1 −3,1 5,8 −21,5 14,0 41 7 Zima polje (19. 1. 2016) (1. 2. 2016) 2015/16 1,2 −2,5 5,5 −17,5 14 44 8 Tabor (19. 1. 2016) (26. 1. 2016) Čednikov −4,5 −8,8 0,3 −22,0 10,5 33 41 žleb (22. 1. 2017) (17.2−2017) Poden −3,7 −9,2 4,7 −23,0 13,5 (26. 12. 2016) 56 21 (Podpreska) (22. 1. 2017) 16. 2. 2017) Zima Retijsko −3,9 −9,3 0,4 −25,5 10,5 46 29 2016/17 polje (22. 1. 2017) (23. 2. 2017) Travniško −2,5 −8,1 5,5 −21,5 (11. 1., 16,5 56 17 polje 22. 1. 2017) (28. 12. 2016) −2,2 −6,6 3,5 −19,0 14,5 50 24 Tabor (11. 1. 2017) (26. 12. 2016) Poden −1,5 −5,9 4,3 −27,5 17,0 57 19 (Podpreska) (28. 2. 2018) (29. 1. 2018) Retijsko −0,6 −5,2 5,7 −29,5 18,5 58 16 polje (28. 2. 2018) (8. 3. 2018) Zima Travniško 0,2 −4,2 6,1 −26,5 15,5 (28.1., 55 10 2017/18 polje (28. 2. 2018) 29. 1. 2018) 0,4 −3,7 6,9 −20,5 19,5 55 12 Tabor (27. 2. 2018) (8. 3. 2018) Podplanina 1,2 −2,2 7,1 −17,0 17,5 57 5 (Čabranka) (28. 2. 2018) (8. 3. 2018) Čednikov −2,5 −6,6 3,7 −16,0 14,0 59 21 žleb (11. 1. 2019) (28. 2. 2019) Poden −0,6 −6,6 7,8 −20,5 19,5 73 7 (Podpreska) (26. 1. 2019) (28. 2. 2019) Zima Travniško 0,5 -5,1 7,2 -18,5 17,5 (17.2., 67 9 2018/19 polje (26. 1. 2019) 28. 2. 2019) 1,6 -3,4 8,3 -10,5 19,5 64 8 Tabor (26. 1. 2019) (28. 2. 2019) Podplanina 1,7 −3,1 10,2 −12,0 22,0 65 6 (Čabranka) (26. 1. 2019) (28. 2. 2019) Povp. – povprečna temperatura; Povp. min. – povprečna minimalna temperatura; Povp. maks. – povprečna maksimalna temperatura; Abs. min. – absolutna minimalna temperatura; Abs. maks. – absolutna minimalna temperatura; Hladni dnevi – število dni z minimalno temperaturo pod 0 oC; Ledeni dnevi – število dni z maksimalno temperaturo pod 0 oC. *19. 1. 2016, ko so bile na Travniškem polju in na Taboru temperature najnižje, so meritve v Retijskem polju izpadle. 44 GeograFF 25_FINAL.indd 44 25. 01. 2022 13:37:17 GeograFF 25 Po številu hladnih dni se obe lokaciji nista bistveno razlikovali, nekoliko več je bilo na pozimi slabo osončenem Retijskem polju ledenih dni, ko se tudi čez dan temperatura ni dvignila nad ledišče. Šibkejše temperaturne obrate ima dolina Čabranke. V dolini se zrak ob radiacijskem vremenu ne more tako ohladiti kot v zaprtih kotanjah Potočanskega, kjer se ponoči kopiči in dodatno ohlaja. Težji, hladen zrak odteka po dolini navzdol, nadomešča ga toplejši s pobočij. Povprečne minimalne temperature so bile po podatkih za Podpla- nino za 2 do 4 oC višje kot v kraških kotanjah potočanskega podolja. Najnižja izmerje- na temperatura je bila v Podplanini v obravnavanem obdobju −17 oC (28. 2. 2018). Za primerjavo, istega dne je bilo v Retijskem polju −29,5 oC. Slika 2.13: Kotanja Poden pri Podpreski decembra 2015. Smrekov gozd ob dnu kotanje nakazuje vegetacijski obrat kot posledico pogostih in izrazitih temperaturnih obratov, ki pa je lahko tudi antropogeno pogojen. (Foto: D. Ogrin) 2.4.4 Poletne razmere V poletnem času, ko so noči kratke, so pogoji za nastanek močnih temperaturnih obratov slabši. Prevladujejo plitve inverzije, ki se zjutraj zaradi močnejšega sonca tudi prej razkrojijo. Kljub temu se lahko temperature ob ugodnih razmerah na nadmorski višini Loškega Potoka spustijo do ali celo pod ledišče in se pojavi slana. Ta je zgodaj jeseni običajna in je v preteklosti, ko je bilo preživetje ljudi odvisno od kmetijstva, še dodatno slabšala življenjske razmere. Debeljak (1972) je v kroniki Loškega Potoka zapisal: »Prijazne vasi, revne vasi, pol v šumah, pol na krasu. Zemlja peščena, nero- dovitna, podnebje ostro. Kar ostane spomladi po povodnji, v letu po toči, to pomori jeseni prezgodnja slana. Marsikatero leto ne izkopljejo kmetje iz njiv niti toliko, koli-kor so sejali v zemljo. Samo šume so v nekaterih krajih up in rešitev tega ljudstva.« (v Dacinger, 2018). 45 GeograFF 25_FINAL.indd 45 25. 01. 2022 13:37:17 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 2.15: Poletne temperature (v oC) v mraziščih Loškega Potoka v obdobju 2016−2018: Čednikov žleb (n. v. 810 m), Poden pri Podpreski (n. v. 740 m), Retijsko polje (n. v. 705 m), Travni- ško polje (n. v. 700 m), Tabor (n. v. 815 m) in Podplanina (n. v. 520 m) v dolini Čabranke. Povp. Povp. Povp. Abs. min. Abs. maks. Št. dni z min. maks. min. temp. pod 5 oC Čednikov žleb 16,1 8,5 23,4 0,5 30,0 7 (12. 8. 2016) (11. 7., 12. 7. 2016) Poden 17,0 9,7 25,7 3,0 32,0 3 (Podpreska) (12. 8. 2016) (11. 7. 2016) Poletje Retijsko 17,4 10,6 24,7 3,5 30,5 2 2016 polje (12. 8. 2016) (30. 7. 2016) Travniško 18,8 11,2 27,4 4,5 34,0 1 polje (12. 8. 2016) (11. 7. 2016) Tabor 17,5 11,1 23,8 3,0 29,5 1 (5. 8. 2016) (11. 7. 2016) Čednikov 16,6 8,3 25,9 1,5 36,0 16 žleb (22. 8., 4. 9. 2017) (4. 8. 2017) Poden 16,7 8,4 26,7 1,0 36,5 6 (Podpreska) (22. 8. 2017) (3. 8., 4. 8. 2017) Poletje Retijsko 17,8 9,3 27,3 2,0 36,5 10 2017 polje (17. 7., 22. 8. 2017) (4. 8., 22. 8. 2017) Travniško 18,3 9,4 27,9 2,0 37,0 7 polje (17. 7., 22. 8. 2017) (4. 8. 2017) Podplanina 19,6 12,2 30,5 5,0 40, 0 1 (Čabranka) (4. 9. 2017) (2. 8., 4. 8. 2017) Čednikov 14,9 7,6 23,0 0,0 31,0 15 žleb (23. 6. 2018) (9. 8. 2018) Poden 16,4 10,4 24,3 3,0 32,0 6 (Podpreska) (23. 6. 2018) (9. 8. 2018) Retijsko 17,3 10,8 25,0 4,0 33,0 5 Poletje polje (28. 8. 2018) (8. 8., 9. 8. 2018) 2018 Travniško 17,5 11,1 24,9 4,5 31,5 4 polje (23. 6. 2018) (8. 8., 9. 8. 2018) Tabor 18,2 11,9 25,9 4,0 33,5 2 (23. 6. 2018) (8. 8. 2018) Podplanina 18,4 12,2 27,6 4,0 36,0 1 (Čabranka) (23. 6. 2018) (9. 8. 2018) Povp. – povprečna temperatura; Povp. min. – povprečna minimalna temperatura; Povp. maks. – povprečna maksimalna temperatura; Abs. min. – absolutna minimalna temperatura; Abs. maks. – absolutna minimalna temperatura; Št. dni z min. temp. pod 5 oC – število dni z minimalno temperaturo pod 5 oC. V nobenem od opazovanih mrazišč se poletne temperature v obdobju 2016−2018 niso spustile pod ledišče. Le v najvišje ležečem (n. v. 810 m) in zelo senčnem Čednikovem žlebu je temperatura 23. 6. 2018 dosegla ledišče, 12. 8. 2016 pa 0,5 oC. V ostalih mraziščih so bile najnižje poletne temperature med 1 in 5 oC. Čednikov žleb izstopa tudi po najnižjih povprečjih minimalnih temperaturah in po številu dni, ko se je temperatura zraka spustila pod 5 oC. Glede na povprečne minimalne temperature je bil od ostalih mrazišč in od Tabora hladnejši od 1 do 3 oC, od Podplanine v dolini 46 GeograFF 25_FINAL.indd 46 25. 01. 2022 13:37:17 GeograFF 25 Čabranke pa do 4,5 oC. Število dni, ko se je temperatura zraka poleti spustila pod 5 oC, je bilo v Čednikovem žlebu v obdobju 2016−2018 med 7 in 16, v ostalih mraziščih do 10, na Taboru in v dolini Čabranke pa le kak dan na sezono. Slika 2.14: Če je zrak dovolj vlažen in se ponoči ohladi pod temperaturo rosišča, nastane talna megla, ki nakazuje višino inverzne plasti zraka. Na sliki je inverzijska megla v kotanji Poden pri Podpreski tik pred Sončevim vzhodom maja 2017. (Foto: D. Ogrin) 2.4.5 Maršrutne meritve minimalnih temperatur ob radiacijskem vremenu Sliko prostorskega razporejanja minimalnih temperatur ob radiacijskem vremenu smo skušali dopolniti z maršrutnimi meritvami. 26. 5. 2016 je bila ob meritvah uro pred sončnim vzhodom na profilu od Retijskega do Travniškega polja izoblikovana šibka inverzija. Na dnu Retijskega in Travniškega polja je bilo med 2,5 in 3 oC, v to- plotnem pasu nad njima pa med 5,5 in 6 oC (Slika 2.15). Intenziteta temperaturnega obrata je bila okoli 3 oC. Podobna razlika je bila tudi v primeru kotanj in pobočij nekaj 10 m nad njimi pri Lazcu, Dragi in Travi. Močnejši temperaturni obrat je ugotovila Sitarjeva (2018) ob meritvah pozimi (7. 1. 2017) na profilu od Retijskega polja do doline Čabranke pri Podplanini. Pred sončnim vzhodom med 7:04 in 7:44 je najnižje temperature izmerila v Retijskem polju (−21,9 oC), v kotanji pri Travi (−21,4 oC), v Podpreski (−19,5 oC) in v Lazcu (−17,6 oC). »Najtoplejša« mesta nad temi kotanjami so imela do 10 oC višje temperature. Za prav toliko so bile od mrazišč Loškega Potoka višje tudi temperature v dolini Čabranke. 47 GeograFF 25_FINAL.indd 47 25. 01. 2022 13:37:18 Geografski oris občine Loški Potok Slika 2.15: Temperaturni obrat v Retijskem in Travniškem polju 26. 5. 2016 od 4:49 do 5:52. 2.4.6 Topoklimatska karta Topoklimatska karta Loškega Potoka (Slika 2.16) predstavlja sintezni prikaz lokalnih in nekaterih mikropodnebnih značilnosti. Njeno osnovo predstavlja rastrski sloj obsi- janosti površja oziroma prejete energije Sončevega sevanja. Glede na prejeto energi- jo je površje razčlenjeno na tri kategorije: na dobro obsijane predele (letna energije Sončevega sevanja med 1250 in 1750 kWhm-2), srednje obsijane (med 950 in 1250 kWhm-2) in slabo obsijane predele (180 do 950 kWhm-2). Na osnovni sloj smo dodali izključujoče se vektorske sloje in jih prikazali s šrafurami: konkavne in konveksne predele ter najpomembnejše kategorije rabe tal, od katerih so odvisne mikropodnebne in lokalne podnebne razmere. Predele pod vplivom zračnih tokov smo označili s pu- ščicami različnih barv in debelin. Prevladujoče smeri vetrov nakazuje vetrovna roža. Za lažjo orientacijo smo dodali vektorske sloje cest, vodotokov, državne meje, vrhov ter nekaterih topografskih imen. Karta je zaradi boljše preglednosti generalizirana. 48 GeograFF 25_FINAL.indd 48 25. 01. 2022 13:37:19 GeograFF 25 Slika 2.16: Topoklimatska karta Loškega Potoka. 49 GeograFF 25_FINAL.indd 49 25. 01. 2022 13:37:20 Geografski oris občine Loški Potok Značilno topoklimatsko enoto, pa ne samo Loškega Potoka, ampak vseh Dinarsko- kraških pokrajin, predstavljajo dna kraških kotanj (topoklima konkavnih predelov z izrazitim in pogostim temperaturnim obratom). Zanjo so ob radiacijskem tipu vre- mena, zlasti v nočnem času, značilna jezera hladnega zraka in močni temperaturnimi obrati. Na intenziteto temperaturnih obratov ob izpolnjenih splošnih pogojih za na- stanek močnih inverzij (Ogrin in sod. 2006) po Gamsu (1972) vplivajo tudi: • Reliefne razmere: Ugodnejša so plitvejša kraška polja (z globino manj kot 30 m), ker je v globokih pogosto debela plast megle. Ob nastanku slednje se pri konden- zaciji sprošča latentna toplota, megla zavira dolgovalovno ohlajanje površja. Pri globokih poljih se tudi večji delež izsevane energije zadrži v kotanjah zaradi proti- sevanja pobočij (op. avt.). Bolj se ohladi v višje ležečih poljih, kjer so temperature nižje in je tudi vlažnost zraka nižja. • Talne in vegetacijske razmere: Zrak se ponoči najbolj ohladi na zgornji meji travi- nja (aktivna plast površja), še posebej če je trava suha. Zato se bolj ohladijo kraška polja, kjer prevladuje trava in imajo suhe talne razmere, manj pa polja z večjim deležem gozda in bolj vlažnimi tlemi. Pri vlažnih tleh je kondukcijski tok toplote iz tal proti površju večji. Glede na dejstvo, da ležijo vse kraške kotanje Loškega Potoka približno enako viso- ko, med njimi ni večjih razlik v intenziteti temperaturnega obrata. Po nekoliko niž- jih temperaturah izstopa pozimi Retijsko polje, poleti pa Čednikov žleb. Za obe je značilno visoko južno obzorje, ki skrajšuje Sončevo obsevanje, zaradi česar so ob za- četku ohlajanja temperature v primerjavi z bolj odprtimi kotanjami nižje. Nekoliko višje minimalne temperature ima Travniško polje, ki je bolj osončeno zaradi odprtega južnega obzorja in ima večjo talno vlažnost. Še manj so temperaturni obrati izraziti v dolini Čabranke, kjer se hladen zrak zaradi odtekanja po dolini ne more zadrževati in dodatno ohlajati. Najobsežnejša topoklimatska enota Loškega Potoka je podnebje gozda. Aktivna plast gozda so krošnje, ki so čez dan hladnejše od aktivne plasti travnatih in slabo poraščenih ali neporaščenih površin. Gozd porašča tako predele, ki so slabo obsijani s soncem (strme severne ekspozicije) in prejmejo za slovenske razmere podpovpreč- no količino Sončeve energije, kakor tudi predele s povprečnimi in nadpovprečnimi razmerami. Po zelo dobri osončenosti izstopajo južno eksponirana pobočja planota- sto-hribovitega sveta severovzhodno od loškopotočanskega podolja, jugozahodna pobočja Travljanske gore in jugozahodna pobočja nad Čabranko. Zaradi dvigovanja zraka ob prisojnih pobočjih se pojavlja tudi izrazit dolnik. Slabše razmere, še posebej v zimskem času, imajo severovzhodna pobočja pod Goteniško, Travljansko in Racno goro, globoko vrezana dolina Čabranke in globlje kraške kotanje z visokim južnim obzorjem (npr. Retijsko polje, Čednikov žleb, Grdi lazi). Drugačne razmere kakor v aktivni plasti gozda, za katero so značilne velike tempera- turne amplitude med dnevom in nočjo, so podnebne razmere v gozdu. Do gozdnih tal pride le del Sončevega sevanja, saj se ga velika večina absorbira v drevesnih kro- šnjah, del tudi v deblih in vejah. Zato je v gozdu čez dan večinoma hladneje kakor na nivoju krošenj in na odprtem. Občutek, da je v gozdu čez dan hladneje, stopnjuje tudi manjši delež direktnega Sončevega sevanja, ki prodre do tal. Gozdna vegetacija 50 GeograFF 25_FINAL.indd 50 25. 01. 2022 13:37:20 GeograFF 25 vsebuje visok delež vode, zato je specifična toplota debel, vej, listja in krošenj velika, precej večja od specifične toplote ostalega površja. Zaradi tega se rastlinska masa gozda počasneje segreva in počasneje ohlaja, tudi v primerjavi s travo. V nočnem času gozd modificira dolgovalovno sevanje tal, ki se delno absorbira v drevesih in vlagi v zraku, ki je v gozdu večja kot na odprtem, zato se v gozdu ponoči manj ohladi kakor na odprtem in na nivoju krošenj (Kolić, 1988; Ogrin M. in sod., 2012). Da je v gozdu čez dan nekoliko hladneje in ponoči topleje ter da je zaradi tega temperaturna amplitude v gozdu manjša kot na odprtem, nakazujejo tudi kratkotrajne meritve v netipičnem gozdu, ki smo jih opravljali v času terenskega dela s študenti v Loškem Potoku v maju v letih 2016−2018 (Preglednica 2.16). Preglednica 2.16: Nekatere podnebne razlike med gozdom in odprtim po meritvah v maju v obdobju 2016−2018 na območju naselja Hrib-Loški Potok. Gozd Odprto Povprečna temperatura 23.−26. 5. 2016 14,8 15,2 zraka 15.−18. 5. 2017 15,8 16,1 (oC) 14.−17. 5. 2018 11,0 12,0 Povprečno najnižja 23.−26. 5. 2016 9,3 6,5 temperatura zraka 15.−18. 5. 2017 11,9 11,4 (oC) 14.−17. 5. 2018 7,4 6,3 Povprečno najvišja 23.−26. 5. 2016 15,5 17,0 temperatura zraka 15.−18. 5. 2017 17,9 19,3 (oC) 14.−17. 5. 2018 13,1 14,4 Povp. temperaturna 23.−26. 5. 2016 6,3 7,8 amplituda 15.−18. 5. 2017 6,0 7,9 (oC) 14.−17. 5. 2018 5,7 8,1 23.−26. 5. 2016 10,7 16,6 Povprečna temperatura tal 15.−18. 5. 2017 11,7 16,3 (−5 cm) 14.−17. 5. 2018 7,0 8,3 23.−26. 5. 2016 0,0 8,5 Višina padavin 15.−18. 5. 2017 0,0 0,0 (mm) 14.−17. 5. 2018 15 32 Prevladujoče vreme 23.−26. 5. 2016 Pretežno oblačno, rahel dež 24. 5. 2016 15.−18. 5. 2017 Sončno 14.−17. 5. 2018 Oblačno, deževno Ker se krošnje dreves ponoči zelo ohladijo, je v krošnjah močna kondenzacija in rosa, medtem ko so gozdna tla pod krošnjami suha ali le z malo rose. Gozd oslabi vetrove, zato je v gozdu več brezvetrja, spremeni se tudi smer vetrov. Povečana turbulentnost vetra je na privetrni strani gozda, podobno tudi na zavetrni. Ob manj intenzivnih 51 GeograFF 25_FINAL.indd 51 25. 01. 2022 13:37:21 Geografski oris občine Loški Potok padavinah je v gozdu tudi manj padavin, saj jih del prestrežejo listi in veje, del jih, preden dosežejo gozdna tla, tudi izhlapi (Preglednica 2.16). Olistano drevje odvaja padavinsko vodo na robove krošenj, zaradi tega je na gozdnih tleh ob robovih kro- šenj več padavin. Sneg, ki pade na gozdna tla, je dobro zaščiten pred Sončevim seva- njem in vetrom, zato manj izpareva in se počasneje tali kot na odprtem. Moker sneg z velikimi snežinkami se sprijema, zato se ga v krošnjah zadrži do 80 %. Suh sneg, ki nima sposobnosti sprijemanja, pa lažje prodre do gozdnih tal (Kolić, 1988; Ogrin M. in sod., 2012). V Loškem Potoku ni uradne meteorološke postaje, ki bi merila veter. Približen vpo- gled v pogostost vetra po smereh dobimo s pomočjo podatkov za Babno Polje in Novo vas na Blokah. Po podatkih za obdobje 1961−1990 vetra v nekaj manj kot tretjini opazovalnih terminov ni bilo. Če je bilo vetrovno, sta najpogosteje pihala vzhodnik oziroma severovzhodnik (Arhiv meteoroloških podatkov ARSO). Pri skle- panju o lokalnih vetrovnih razmerah je treba upoštevati dejstvo, da se vetrovi pri tleh kanalizirajo, zato predvidevamo, da so v loškopotočanskem podolju pogosteje zastopani tudi vetrovi iz severozahoda in jugovzhoda. Bolj kot dna kraških polj in podolij so vetrovom izpostavljeni kopasti vrhovi in grebeni severovzhodno in jugo- zahodno od osrednjega podolja Loškega Potoka. Iz poznavanja splošnih vetrovnih razmer tega dela Slovenije sklepamo, da so tu poleg severovzhodnih zelo pogosti tudi jugozahodni vetrovi. Po izračunih modela Aiolos (Rakovec in sod., 2009, str. 102) so nad grebeni povprečne letne hitrosti vetra 10 m nad tlemi 3−4 m/s, v dnu podolja pa pod 1 oziroma 1−2 m/s. Ob radiacijskem vremenu se ponoči hladen zrak s pobočij steka v kraške kotanje in oblikuje jezera hladnega zraka. Ko doseže njihove robove, odteka proti nižje ležečim predelom. Lep primer tega procesa je polnjenje kotanje Poden pri Podpreski s hla- dnim zrakom iz smeri Lazca in Drage. Pri terenskem delu smo zaznali tudi stekanje zraka iz kotanje pri Travi v dolino Čabranke. Hitrosti teh tokov so majhne, redko pre- sežejo 1 m/s. V občini Loški Potok ni večjih ali zelo gosto pozidanih naselij, zato so učinki mestnega podnebja manj izraziti (topoklima redko pozidanih površin). Največji in najbolj strnjeno pozidani naselji sta Retje in Hrib-Loški Potok, za kateri nimamo podatkov o poja- vu mestnega toplotnega otoka. Na nekoliko višje temperature pozidanih površin (in zraka neposredno nad njimi) v primerjavi z nepozidanimi lahko sklepamo na osnovi termalnih posnetkov. Po posnetkih iz septembra 2017 so bile Retje ob radiacijskem tipu vremenu sredi dneva v povprečju od travnate okolice toplejše za skoraj 8 oC, ponoči pa za 5 oC (Slika 2.10, Preglednica 2.10). Čeprav stavbe v omenjenih naseljih niso visoke in ne tvorijo izrazitih uličnih koridorjev, pa pozimi bolj strnjeno pozidane ulice, ki potekajo v smeri vzhod−zahod, skupaj z visokim obzorjem na južni strani, pomembno skrajšujejo teoretično možno trajanje Sončevega obsevanja. V nekaterih delih Retij na dnu polja in ponekod v Hribu-Loškem Potoku imajo zaradi tega okoli zimskega obrata le kako uro sonca. 52 GeograFF 25_FINAL.indd 52 25. 01. 2022 13:37:21 GeograFF 25 Viri in literatura Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, 2020. Padavinski podatki za Hrib-Loški Potok in Travo za obdobje 1981−2010, podatki o vetrovnosti za Babno Polje in Novo vas na Blokah za obdobje 1961−1990. ARSO, 2021. Posredovani podatki. Barry, R. G., Hall-McKim, E. A., 2014. Essentials of the Earth’s climate system. New York, Cambridge University Press, 259 str. Dacinger, A., 2018. Razumevanje podnebnih in atmosferskih procesov pri prebival- cih Loškega Potoka. Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozof- ska fakulteta, Oddelek za geografijo, 39 str. Debeljak, J., 1972. Plenkača pesmi poje: kulturnozgodovinska kronika Loškega Po- toka. Krajevna skupnost Loški Potok, 159 str. Debevc, K., 2007. Minimalne temperature na kraških poljih Notranjske. Diplomsko delo, Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 134 str. Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava RS, 2015. DRPV, 2021. Podatki društva za raziskovanje vremena in podnebja. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (stanje 13. 1. 2014). Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2014. Fridl, J., Perko, D., Orožen Adamič M., Belec, B., Brancelj, A., Gabrovec A., Natek, M., Pavšek, M., Topole, M., 1990. Slovenija – pokrajine in ljudje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str. Gams, I. 1972. Prispevek k mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Geografski zbor- nik, 13, 77 str. Kastelec, D., Rakovec, J., Zakšek, K., 2007. Sončna energija v Sloveniji. Ljubljana, ZRC SAZU, 136 str. Kataster stavb. Geodetska uprava RS, 2016. Kolić, B., 1988. Šumarska ekoklimatologija sa osnovama fizike atmosfere. Naučna knjiga, Beograd, 397 str. Korenčan, B., 2006. Razvojne možnosti Loškega Potoka. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 78 str. LIDAR. Agencija RS za okolje, 2015. Meteo.arso.gov.si, 2020. Zemljevidi povprečne januarske, julijske temperature zra- ka, višine padavin, trajanja Sončevega obsevanja snežne odeje in povprečnega trajanja ogrevalne sezone, Pregled homogeniziranih klimatoloških nizov. URL: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/ (citirano, 3. 3. 2020). Nadbath, M., 2010. Meteorološka postaja Hrib-Loški Potok. Naše okolje, 17, 2, str. 30−35. 53 GeograFF 25_FINAL.indd 53 25. 01. 2022 13:37:21 Geografski oris občine Loški Potok Nadbath, M., 2017. Meteorološka postaja Trava. Naše okolje, 24, 12, str. 62−70. Ogrin, D., Koželj, T., Vysoudil, M., 2016. Lokalno podnebje in topoklimatska karta Jezerskega. Dela, 45, str. 5−30. Ogrin, D., Ogrin, M., Sinjur, I., 2006. Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi 2005/2006. Geografski obzornik, 53, 2, str. 4−11. Ogrin, D., Ogrin, M., Sinjur, I., 2007. Temperaturne razmere v slovenskih mraziščih. Proteus, 69, 5, str. 198−204. Ogrin, D., Ogrin, M., Vysoudil, M., Koželj, T., 2016. Lokalno podnebje Jezerskega. V: Repe, B. (ur.), Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre. GeograFF, 24, Ljublja- na, Znanstvena založba FF UL, str. 53−80. Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana, Znan- stvena založba FF UL, str. 88−91. Ogrin, D., Vysoudil, M., 2011. Topoklimatska karta obalnega pasu Slovenske Istre. Dela, 35, str. 5−25. Ogrin, D., Vysoudil, M., Ogrin, M., Koželj, T., 2017. Topoklimatske razmere. V: Ogrin, D. (ur.), Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline. GeograFF, 22, Ljubljana, Znanstvena založba FF UL, str. 45−70. Ogrin, M., Sinjur, I., Ogrin, D., 2006. Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi 2005/2006. Geografski obzornik, 53, 2, str. 4−12. Ogrin, M., Ortar, J., Sinjur, I., 2012. Topoklimatska pestrost Slovenije. Geografija v šoli, 1−2. str. 4−13. Polčák, N., 2000. Možnosti spracovania mezoklímy a miestnej klímy v územiach s chýbajúcou klimatickou databázou na príklade Biosférickej rezervácie Výcho- dné Karpaty. Geografický časopis, 52, GÚ SAV, str. 181–191. Polčák, N., 2001. Analýza teplotných inverzií v Banskej Bystrici na základe terénnych pozorovaní. V: Ekologická diverzita modelového územia Banskobystrického re- giónu (Ur.: Turisová, I).. FPV UMB, Štátna ochrana prírody SR, Stredoslovenské múzeum, Banská Bystrica, str. 55–65. Quitt, E., 1965. Metody konstrukce mezoklimatických map. Sborník Československé společnosti zeměpisné, 3, str. 232–250. Quitt, E., 1994. Topoclimatic map as a basis for atmosphere protection and regional development of the landscape. Moravian Geographical Reports, 2, str. 12–17. Rakovec, J., Žagar M., Bertalanič, R., Cedilnik, J., Gregorič, G., Skok, G., Žagar, N., 2009: Vetrovnost v Sloveniji. Založba ZRC, Ljubljana, 177 str. Senegačnik, J., 2012. Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana, Modrijan, 471 str. Sitar, J., 2018. Prostorska razporeditev temperature zraka v Loškem Potoku: poletje 2016 in zima 2016/2017. Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Fi- lozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 42 str. 54 GeograFF 25_FINAL.indd 54 25. 01. 2022 13:37:21 GeograFF 25 Sončno sevanje in obsevanje, 2016. PVportal, slovenski portal za fotovoltaiko, URL: pv.fe.uni-lj.si./Obsevanje.aspx (citirano 13. 3. 2020). Vertačnik, G., Sinjur, I., 2013. Merilna napaka temperature zraka v aluminijasto-pla- stičnem zaklonu Slovenskega meteorološkega foruma. Vetrnica, 5, str. 58–71. Vertačnik, G., Dolinar, M., Bertalanič, R., Klančar, M., Dvoršak, D., Nadbath, M., 2013. Podnebna spremenljivost Slovenije, Glavne značilnosti gibanja temperatu- re zraka v obdobju 1961−2011. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO, 23 str. Vysoudil, M., 1993. Topoclimatic Mapping in Central Moravia (Czech Republic). Geo- grafski vestnik, 65, str. 25–31. Vysoudil, M., 2000. Topoklimatické mapování: Od teorie k praxi. (Topoclimatic Mapp ing: From Theory to Praxis). Geografický časopis, 52, 2, str. 2–13. Vysoudil, M., 2009. Klasifikace místnich klimatických efektu. (Classification of Local Climatic Effects). Geografický časopis, 61, 3, str. 229–241. Vysoudil, M., Ogrin, D., 2009. Portable infrared camera as a tool in topoclimatic re- search. Dela, 31, str. 115−127. Zebec, A., 2010. Primerjava minimalnih temperature med Babnim Poljem in Loškim Potokom. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 120 str. 55 GeograFF 25_FINAL.indd 55 25. 01. 2022 13:37:21 GeograFF 25_FINAL.indd 56 25. 01. 2022 13:37:21 GeograFF 25 3 Hidrogeografske značilnosti Tajan Trobec V občini Loški Potok prevladuje razgiban dinarskokraški relief, za katerega je značilno menjavanje kraških planot in uravnav, s številnimi vrtačami in drugimi reliefnimi kra- škimi oblikami, ki nakazujejo na pretežno podzemni odtok padavin. Ključni dejavnik odtoka na obravnavanem območju je tako poleg padavin tudi vodoprepustna karbo- natna matična podlaga, ki je ne najdemo le na skrajnem južnem delu občine (GeoZS, 2021). Zaradi nje se lahko le malo vode obdrži na površju. Posledično v Loškem Po- toku ni prav veliko površinskih tekočih voda, voda pa se večinoma pojavlja v drugih pojavnih oblikah, predvsem kot podzemna in izvirska voda. 3.1 Naravnogeografski dejavniki odtoka V občini letno pade za slovenske razmere nadpovprečna količina padavin, ki se povečuje v smeri od severozahoda proti jugovzhodu (Povprečna letna višina …, 2021). Najmanj padavin prejme območje v širši okolici osrednjega naselja Hrib–Lo- ški Potok (1500–1600 mm), največ pa območje Goteniške gore (1800–2000 mm). Zaradi zmerne nadmorske višine in posledično nekoliko nižjih temperatur je za ob- močje značilno zmerno izhlapevanje, ki na letni ravni okvirno znaša med 500 in 700 mm, kar je pod slovenskim povprečjem (Frantar, 2008). Na skupno vodno bilanco območja poleg temperature vpliva tudi izrazita prevlada gozda nad ostalimi kate- gorijami pokrovnosti, ki s prestrezanjem padavin in porabo vode v rastni dobi zvi- šuje izhlapevanje in tako nekoliko zmanjšuje odtok (Vilhar, 2010). Glede na zmerno količino padavin ter njihov znaten presežek nad izhlapevanjem je za območje Lo- škega Potoka značilen razmeroma visok odtočni količnik. Ocenjujemo, da na letni ravni v povprečju odteče med 60 in 70 % padavin, kar je znatno nad slovenskim povprečjem (55 %) (Frantar, 2008). Občina Loški Potok je tako kraškemu značaju navkljub z vodo bogato območje, le da je ta težje dostopna, saj se večinoma nahaja v podzemlju kot kraška voda. 3.2 Površinske tekoče vode Površinskih tekočih voda je v Loškem Potoku malo, zaradi česar je majhna tudi nji- hova skupna dolžina. Večjih vodotokov na preučevanem območju ni. Od nekoliko vodnatejših površinskih voda lahko izpostavimo le Malenščico (znano tudi kot Ma- lenski ali Loški potok) in Čabranko (Slika 3.1). Na skrajnem južnem delu občine, kjer se Travljanska gora in Dragarska dolina strmo prevesita v dolino Čabranke, po ne- prepustnih glinavcih in meljevcih proti Čabranki tečejo številni manjši hudourniški potoki. Eden izmed njih – Črni potok je zaradi nekoliko večjega kraškega zaledja celo 57 GeograFF 25_FINAL.indd 57 25. 01. 2022 13:37:22 Geografski oris občine Loški Potok dovolj vodnat in ima zadosten strmec, da poganja malo hidroelektrarno. Posamezne manjše in krajše ponikalnice, ki so večinoma nestalne, se pojavljajo še v Dragarski dolini na območju naselij Preska in Draga. Karbonatna matična podlaga in posledično pretežno podzemno pretakanje vode vplivata na zelo majno gostoto rečne mreže v občini, ki je z 0,1 km/km2 rečnega toka znatno pod slovenskim povprečjem, ki znaša 1,33 km/km2 (GURS, 2018). Osrednji vodotok v občini Loški Potok je Malenščica, ki pa ni najbolj vodnata. Voda Malenščice se na površju pojavi v dveh močnejših izvirih, imenovanih Pri malnih, v jugozahodnem delu Travniškega polja. Zaradi majhnega padca teče v številnih zavo- jih, prečno na dinarsko smer, proti ponorom Požirak, kjer se po približno kilometru in pol površinski tok konča. Z leve strani se kakšnih 250 metrov gorvodno od Požiraka vanjo izlije edini stalni površinski pritok – Mežnarjev potok. Struga Malenščice je ve- činoma v naravnem stanju. Prevladujoča raba tal ob potoku so travniki, neposredno ob vodotoku pa je dobro izražen pas vlagoljubnega rastja. Mežnarjev potok je bist- veno bolj uravnan, kar je posledica antropogeno izravnane struge. Poleg travnikov ga v manjši meri obdajajo pozidane površine, saj teče skozi Srednjo in Šegovo vas ter v neposredni bližini naselja Travnik. Pas vlagoljubne vegetacije ob vodotoku je bistveno manj izrazit kot pri Malenščici, ker košnja v večjem delu poteka povsem do struge. Potoka sta v preteklosti poganjala nekaj mlinov (Arcanum maps …, 2021a–c), ostanke katerih je predvsem ob Malenščici še vedno mogoče opaziti, na Malenščici pa je stala tudi vsaj ena žaga (Mohar, 2020). Celotno območje Travniškega polja, kot tudi ožje območje ponikalnice Malenščica, vključno z njenim izvirom in ponori, pred- stavlja hidrološko ter geomorfološko naravno vrednoto lokalnega pomena (Register naravnih vrednot, 2021). Najbolj vodnata reka v občini Loški Potok je Čabranka. Vodotok je levi pritok Kolpe in mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Izvira v slikovitem kraškem izviru na slovenski Slika 3.1: Čabranka – najbolj vodnat vodotok v občini Loški Potok. (Foto: T. Trobec) 58 GeograFF 25_FINAL.indd 58 25. 01. 2022 13:37:23 GeograFF 25 strani meje, ki predstavlja hidrološko naravno vrednoto državnega pomena (Register naravnih vrednot, 2021). Po približno 13,5 km toka se pri Osilnici izlije v Kolpo. Dolino si je izoblikovala v vododržnih glinavcih in meljevcih permske starosti (GeoZS, 2021). V povirnem delu teče skozi naselje Čabar na hrvaški strani meje, po katerem je tudi dobila ime. Z desne se ji kmalu po izviru pridruži nestalen potok Sušica, ki priteče po suhi dolini z vodoprepustnega karbonatnega zaledja, s katero se njen tok v času padavin podaljša še za nekaj kilometrov po toku navzgor proti severozahodu. V na- daljevanju toka z leve in desne prejema številne manjše pritoke. Čabranka ima stalen pretok, zmeren strmec in gozdnato zaledje, zaradi česar je v preteklosti poganjala številne žage in mline (Arcanum maps …, 2021a–c). Nekdaj je bilo na Čabranki in njenih pritokih skupaj vsaj 36 obratov na vodni pogon, pa tudi kovačnica (Plut, 1986). Slednje se odraža v imenih nekaterih naselij in zaselkov ob reki, kot so na primer Gornji in Donji Žagari na hrvaški strani meje. Reka danes poganja malo hidroelektrarno Čabranka, v nizu ob reki na hrvaški strani meje pa je planirana izgradnja še devetih malih hidroelektrarn pretočnega tipa (Pavlić, 2016). 3.3 Podzemne vode in podzemne vodne povezave Območje občine Loški Potok se tako kot dobre 4/5 slovenskega ozemlja v hidrograf- skem smislu uvršča v povodje Črnega morja, vode pa večinoma podzemno odtekajo v porečja večjih rek, in sicer Kolpe na jugu, Krke na vzhodu in severu ter Ljubljanice na zahodu (DRSV, 2021a). Razvodnice so zaradi podzemnih bifurkacij težko določljive in jih je možno le shematsko zarisati, dejansko pa gre v dobršnem delu za večja kraška razvodja, ki se lahko spreminjajo tudi glede na trenutne hidrološke razmere. Loški Potok tako predstavlja izrazito razvodno območje, s katerega se vode podzemno raztekajo v različne smeri. Zaradi pretežno vertikalnega odtekanja vode in razvejane mreže podzemnih povezav se zato večji del padavin, ki padejo na območju občine Loški Potok, na površju ponovno pojavi šele v nižjih nadmorskih višinah zunaj obči- ne, večinoma v obliki bolj ali manj izdatnih kraških izvirov (Slika 3.2). S sledilnimi poskusi na širšem območju Loškega Potoka so odkrili nekaj domnevno glavnih podzemnih povezav, sicer pa ta del dinarskega krasa zaradi malo tovrstnih raziskav in dokazanih podzemnih bifurkacij v hidrološkem smislu ostaja v veliki meri neraziskan (Petrič in sod., 2020). Dokazano je bilo, da vode iz Retijske uvale podze- mno odtekajo v porečje Ljubljanice, in sicer na Loško polje v izvir Veliki Obrh pri Vrhniki pri Ložu. Hkrati se je izkazalo, da ne obstaja podzemna povezava z izvirom Pod- stenščice pri Podstenah v dolini Bistrice, izviroma Ribnice in Rakitnice na Ribniškem polju, niti z izvirom Rinže pri Slovenski vasi na Kočevskem polju (Fajfar, 2006). K izviru Veliki Obrh odtekajo tudi vode ponikovalnice komunalne čistilne naprave v Malem Logu, medtem ko tudi v tem primeru povezava s Podstenščico ni bila ugotovljena (Janež, 2011). Po drugi strani se je izkazalo, da vode ponikovalnice komunalne čistilne naprave Hrib ne odtekajo proti Velikemu Obrhu, temveč v bližnji Mežnarjev studenec pa tudi v izvira Rakitnice in Ribnice (Janež, 2012; Petrič, Kogovšek, 2013). Iz ponora Malenščice pri Travniku se zaradi podzemne bifurkacije voda razteka ter odteka v po-rečji Ljubljanice in Krke. Injicirano sledilo so namreč zaznali tako v izvirih Velikega in Malega Obrha na Loškem polju (Šerko, 1946) kot tudi v izvirih Rakitnice, Rinže in celo 59 GeograFF 25_FINAL.indd 59 25. 01. 2022 13:37:24 Geografski oris občine Loški Potok Tominčevega studenca v dolini Krke (Gams, 1965). Zanimivo pa je, da pri nekaterih sledilnih poskusih povezave z Rinžo in Tominčevim studencem niso zasledili (Šerko, 1946; Hribar, Habič, 1959), kar verjetno nakazuje na pomemben vpliv trenutnih hi- droloških razmer na podzemno raztekanje vode. Podzemne povezave v občini Loški Potok južno od ponorov pri Travniku zaradi od- sotnosti sledilnih poskusov niso podrobneje raziskane (Petrič in sod., 2020), zaradi česar lahko o njih sklepamo le posredno. Glede na izsledke raziskav kraških conalnih razvodij v tem delu dinarskega krasa (Habič, 1989) nekatere preostale dokazane ali domnevne podzemne povezave (Novak, 1992) ter podatke o pretokih in ocenah veli- kosti vodozbirnih zaledij Rakitnice in Rinže (Pavlič, Trišič, Souvent, 2008) domnevamo, da so glavne povezave iz Dragarske doline, s Travljanske gore ter območja Starega in Novega Kota verjetno usmerjene k porečju Čabranke. Vode Goteniške gore pa verje- tno odtekajo deloma v smeri proti izvirom Rakitnice in Rinže, deloma proti Reškemu potoku pri Kočevski Reki, morda pa tudi proti nekaterim izvirom v zgornjem Pokolpju (izvir Belice, izvir v Ribjeku, izvir pri Mirtovičkem potoku in izvir Sroboškega potoka). Slika 3.2: Podzemne povezave in razvodja na širšem območju Loškega Potoka (vir: Petrič in sod., 2020, Habič, 1989, Novak, 1992). 3.4 Odtočne značilnosti, pretoki in poplave Na območju dinarskega krasa je zaradi malo površinskih tekočih voda mreža vodo- mernih postaj med najredkejšimi v državi (Frantar, 2003). V občini Loški Potok tako ne razpolagamo z nobeno delujočo vodomerno postajo z večdesetletnim podatkov- nim nizom (Preglednica 3.1), ki bi nudila neposredni vpogled v odtočne značilnosti 60 GeograFF 25_FINAL.indd 60 25. 01. 2022 13:37:24 GeograFF 25 Preglednica 3.1: Odtočne značilnosti na vodomernih postajah vodotokov občine Loški Potok (vir: ARSO, 2021a; ARSO, 2021b). Vodotok Vodo­ Obdobje Manjkajoča F nQnk [m3/s] q [l/ merna delovanja leta znotraj [km2] sQs [m3/s] (s×km2)] postaja podatkovnega niza vQvk [m3/s] 0,01 Malenščica Travnik 1961–1963 0,491 8,29 0,03 Čabranka Črni Potok 1954–1992 1972–1985 89,81 2,21 25 39,5 0,159 * Čabranka Zamost 1950–1989 108,7 3,76 35 127,6 * 0,03 Črni potok Črni Potok 1955–1969 10,56 0,44 42 8,85 F – površina vodozbirnega zaledja postaje. sQs – srednji obdobni pretok. nQnk – najmanjši izmerjeni obdobni pretok (konica). vQvk – največji izmerjeni obdobni pretok (konica). q – specifični odtok; kvocient med sQs in F. * Vrednost se nanaša na obdobje 1950–2020 (DHMZ, 2021). območja, kaj šele v trende srednjih, malih in velikih pretokov ter spremembe reč- nih pretočnih režimov kot posledice podnebnih sprememb in antropogenih vplivov v vodozbirnih zaledjih. Slednje je posledica redke rečne mreže, povirnega značaja, prevlade majhnih in z vidika državnega monitoringa manj pomembnih vodotokov nižjega reda, verjetno pa tudi relativne odmaknjenosti ter obmejnosti območja. Kljub temu pa razpolagamo vsaj z nekaterimi skopimi hidrološkimi podatki za posamezne opuščene vodomerne postaje. V okviru državnega monitoringa so na vodomerni postaji Travnik na Malenščici merili vodostaje v obdobju 1961–1981, podatki za pretok pa so bili žal preračunani le za tri- letno obdobje 1961–1963. Meritve vodostajev so ponovno obudili v letih 2004–2009, a tudi ti niso bili preračunani v pretoke. Značilnosti pretoka na Malenščici tako lah- ko na podlagi izjemno kratkega in zastarelega niza ocenimo le v grobem. Povprečni pretok v obdobju 1961–1963 je znašal 491 l/s, kar je približno 0,5 m3/s. Specifičnega odtoka zaradi nepoznane površine vodozbirnega zaledja vodomerne postaje ne mo- remo izračunati. Največji pretok, izmerjen oktobra 1961, je znašal 8,3 m3/s. Najmanjši pretok pa je bil 10 l/s, izmerjen oktobra leta 1961 in 1962 (ARSO, 2021a). Ocena povprečnega pretoka na Malenščici je verjetno dokaj realna. Domnevamo pa, da so veliki pretoki verjetno lahko še občutno večji od izmerjenih, saj v navedenem obdobju za širše območje Loškega Potoka nismo našli zapisov o večjih poplavah. Triletni podat- kovni niz je zaradi medletne spremenljivosti pretoka za analizo rečnega pretočne- ga režima sicer povsem prekratek, a se na Malenščici tudi v tako kratkem obdobju 61 GeograFF 25_FINAL.indd 61 25. 01. 2022 13:37:25 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 3.2: Povprečni mesečni pretoki (Q [m3/s]) in mesečni pretočni količniki (M) vodotokov v občini Loški Potok (vir: ARSO, 2021a). Vodotok Vodo­ Jan. Feb. Mar. Apr. Maj. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. sQs merna postaja Q 0,550 0,167 0,593 0,837 0,467 0,452 0,332 0,108 0,261 0,468 1,27 0,381 Malenščica Travnik 0,491 M 1,12 0,34 1,21 1,70 0,95 0,92 0,68 0,22 0,53 0,95 2,58 0,78 Q 2,24 2,44 2,41 3,21 2,04 1,58 1,14 1,02 1,75 2,45 3,62 2,60 Čabranka Črni Potok 2,21 M 1,01 1,11 1,09 1,45 0,92 0,71 0,52 0,46 0,79 1,11 1,64 1,18 Q 3,66 3,85 4,60 5,35 3,22 2,62 1,69 1,71 3,16 4,60 5,84 4,93 Čabranka Zamost 3,76 M 0,97 1,02 1,22 1,42 0,86 0,69 0,45 0,45 0,84 1,22 1,55 1,31 Q 0,378 0,487 0,443 0,612 0,428 0,337 0,216 0,217 0,359 0,502 0,737 0,583 Črni potok Črni Potok 0,44 M 0,86 1,10 1,00 1,38 0,97 0,76 0,49 0,49 0,81 1,14 1,67 1,32 sQs – srednji obdobni pretok. M – Mesečni pretočni količnik je razmerje med povprečnim mesečnim pretokom (Q) in srednjim pretokom (sQs) za opazovalno obdobje. vseeno kažejo obrisi dežno-snežnega rečnega pretočnega režima (Preglednica 3.2; Slika 3.3). Na Čabranki je v okviru državnega monitoringa od leta 1954 do 1992 delovala opu- ščena vodomerna postaja Črni Potok (ARSO, 2021b). Podatkovni niz je nepopoln, ker na postaji znotraj navedenega obdobja kar 14 let niso beležili pretočnih podatkov, in sicer v letih 1972–1985. Povprečni pretok na Čabranki pri Črnem Potoku je v obdobju 1954–1992 znašal 2,21 m3/s, največji pa 39,5 m3/s, in sicer v letih 1961 in 1963. Nad 30 m3/s je pretok znašal še v letih 1988 in 1992. Najmanjši pretok je znašal 30 l/s, in to v letih 1958 in 1961 (ARSO, 2021a). Na podlagi ocenjene velikosti vodozbirnega zaledja postaje (89,81 km2) je specifični odtok v povirju Čabranke znašal 25 l/(s×km2). Vrednost je nekoliko nižja od vrednosti slovenskega povprečja, ki je bila v primerljivem obdobju 1961–1990 29 l/(s×km2) (Kolbezen, Pristov, 1998). Za Čabranko pri Črnem Potoku je bil v navedenem obdobju značilen dežno-snežni rečni pretočni režim. Nekoliko nižje po toku, pri Zamostu, je na Čabranki še ena vodomerna postaja, ki je sicer zunaj območja občine, z njo pa upravlja hrvaški Državni hidrometeorološki zavod. Ustanovljena je bila leta 1948 (DHMZ, 2021). Hidrološki podatki zanjo so na spletni straneh ARSO javno dostopni do leta 1989, kasneje pa žal ne več. Glede na to, da so pretočni podatki za Čabranko pri Zamostu na spletnih straneh DHMZ prosto dostop- ni le v omejeni obliki, smo pri interpretaciji pretočnih vrednosti za obdobje po letu 1989 deloma izhajali tudi iz preglednic, objavljenih v posrednem viru (Pavlić, 2016). Povprečni pretok Čabranke pri Zamostu je v obdobju 1950–1989 znašal 3,76 m3/s (ARSO, 2021a). Sklepamo, da je v kasnejšem obdobju povprečni pretok nekoliko manjši, saj je v letih 1980–2012 beležil negativen trend (Pavlić, 2016). Največji izmerjen pretok v obdobju 1950–2020 je bil zabeležen 24. 9. 1984, ko je znašal 127,6 m3/s, najmanjši pa 4. 10. 2011, ko je znašal vsega 159 l/s (DHMZ, 2021). Ob upoštevanju ocenjene velikosti vodozbirnega zaledja postaje 108,7 km2 je specifični odtok v ob- dobju 1950–1989 znašal 35 l/(s×km2). Čabranka pri Zamostu je imela v istem obdobju dežno-snežni rečni pretočni režim. Vrednost specifičnega odtoka Čabranke pri Zamostu (35 l/(s×km2)) je torej bi- stveno višja tako od vrednosti specifičnega odtoka Čabranke pri Črnem Potoku 62 GeograFF 25_FINAL.indd 62 25. 01. 2022 13:37:25 GeograFF 25 (25 l/(s×km2)) kot tudi od že omenjenega povprečja za Slovenijo v primerljivem obdobju 1961–1990 (29 l/(s×km2)). Slednje je najverjetneje posledica nezaneslji- vih ocen površine vodozbirnih zaledij obeh vodomernih postaj na vodotoku, saj so razvodnice v kraškem zaledju Čabranke glede na pomanjkanje sledilnih posku- sov bolj kot ne arbitrarno določene. Neglede na negotovosti pri oceni površine Slika 3.3: Povprečni mesečni pretoki in mesečni pretočni količniki vodotokov v občini Loški Potok (vir: ARSO, 2021a). a) Malenščica pri Travniku (1961–1963) b) Čabranka pri Črnem Potoku (1954–1992) 3,0 4,0 3,5 2,5 3,0 2,0 s] s] 2,5 3/ 3/ 1,5 2,0 pretok [m 1,5 1,0 pretok [m 1,0 0,5 0,5 0,0 0,0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D c) Čabranka pri Zamostu (1950–1989) d) Črni potok pri Črnem Potoku (1955–1969) 7,0 7,0 6,0 6,0 5,0 5,0 s] s] 3/ 4,0 3/ 4,0 3,0 3,0 pretok [m pretok [m 2,0 2,0 1,0 1,0 0,0 0,0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D e) Primerjava mesečnih pretočnih količnikov za vodomerne postaje v občini Loški Potok 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 J F M A M J J A S O N D Malenščica (Travnik) Čabranka (Črni Potok) Čabranka (Zamost) Črni potok (Črni Potok) 63 GeograFF 25_FINAL.indd 63 25. 01. 2022 13:37:25 Geografski oris občine Loški Potok vodozbirnega zaledja vrednost za specifični odtok Čabranke pri Zamostu ocenju- jemo kot realnejšo, ker se po toku navzdol zaradi povečevanja porečja napaka ocene velikosti vodozbirnega zaledja v relativnem smislu zmanjšuje. Vrednost za specifični odtok Čabranke pri Črnem Potoku pa je verjetno podcenjena, kar morda nakazuje na nekoliko precenjeno velikost vodozbirnega zaledja v povirnem delu Čabranke. Te domneve bi lahko potrdili ali ovrgli le sledilni poskusi v njenem kra- škem zaledju. Poleg Malenščice in Čabranke je bil na območju občine Loški Potok v državni hidro- loški monitoring vključen tudi levi pritok Čabranke – Črni potok. Istoimenska vodo- merna postaja je na vodotoku delovala 15 let v obdobju 1955–1969 (ARSO, 2021b). Povprečni pretok je znašal 440 l/s. Glede na ocenjeno površino vodozbirnega zaled- ja kraškega izvira (10,56 km2), ki je sicer nezanesljiva, je specifični odtok ocenjen na 42 l/(s×km2). Največji pretok je bil izmerjen v letih 1966 in 1968, ko je znašal 8,85 m3/s, najmanjši pa 30 l/s leta 1967 (ARSO, 2021a). Črni potok je imel v navedenem obdobju dežno-snežni rečni pretočni režim. Rečni pretočni režimi na Čabranki pri Črnem Potoku, Čabranki pri Zamostu ter Črnem potoku pri Črnem Potoku so si ne glede na različna obdobja med seboj precej podob- ni, kar je še zlasti razvidno ob medsebojni primerjavi mesečnih pretočnih količnikov (Preglednica 3.2; Slika 3.3). Slednje ne preseneča, saj so vodomerne postaje locirane v istem porečju. Nekoliko izstopa le rečni pretočni režim Malenščice pri Travniku, kar pa je, bolj kot to, da gre za drugo porečje, verjetno posledica izjemno kratkega podatkovnega niza. Na območju občine Loški Potok tako razpolagamo s podatki zgolj štirih vodomernih postaj z zastarelimi in nepopolnimi podatkovnimi nizi, ki s svojimi vodozbirnimi za- ledji zajemajo le manjši del občine. Slednje otežuje celostno interpretacijo odtočnih značilnosti območja. Glede na to, da se vode s preučevanega območja podzemno raztekajo v različne smeri in se na površju pojavijo v nižje ležečih kraških izvirih, smo v nadaljevanju zbrali in analizirali tudi hidrološke podatke izbranih opuščenih ali delujočih vodomernih postaj zunaj občine, proti katerim se dokazano ali domnevno podzemno stekajo tudi vode z območja Loškega Potoka. Takih postaj je devet, in sicer tri v porečju Kolpe (na Rinži pri Slovenski vasi in Livoldu ter na Belici pri Papežih), dve v porečju Ljubljanice (na Velikem Obrhu pri Vrhniki pri Ložu ter na Malem Obrhu pri Kozarišču) in štiri v porečju Krke (na Bistrici pri Sodražici, na Rakitnici pri Blatah ter dve postaji na Ribnici pri Prigorici) (Preglednica 3.3). Na večini omenjenih vodomernih postaj se merijo oziroma so se merili pretoki na kraških izvirih ali kraških ponikalnicah brez poznane površine vodozbirnega zaledja. Obdobja delovanja postaj so zelo različna, podatkovni nizi pa bolj ali manj pomanj- kljivi oziroma zastareli. Le pet postaj med navedenimi je delujočih, ostale pa so opu- ščene. Nekatere med njimi so se prestavljale (na primer Sodražica in Prigorica) ali pa so nadomestile starejše vodomerne postaje, zaradi česar je bila kontinuiteta merjenja prekinjena. Pretočne podatke navedenih vodomernih postaj je zato zelo težko spra- viti na skupni imenovalec in jih medsebojno primerjati ter uskladiti. Vseeno pa lahko poleg postaj na občinskih vodotokih nudijo vsaj posredno oporo pri interpretaciji odtočnih značilnosti Loškega Potoka. 64 GeograFF 25_FINAL.indd 64 25. 01. 2022 13:37:26 GeograFF 25 Preglednica 3.3: Odtočne značilnosti izbranih vodomernih postaj na vodotokih zunaj občine Loški Potok, proti katerim se dokazano ali domnevno podzemno stekajo tudi vode iz Loškega Potoka (vir: ARSO, 2021a; ARSO, 2021b). Vodotok Vodo­ Obdobje Manjkajoča Aktivnost F [km2] nQnk [m3/s] q [l/(s×km2)] merna delovanja leta znotraj sQs [m3/s] postaja podatkovnega vQvk [m3/s] niza 0 Slovenska 1964, Rinža 1957–1981 ne 0,609 vas 1973–1980 31,9 0 1982–1988, Rinža Livold 1981–2019 da 1,28 1994–2013 38,4 0,03 Belica Papeži 1955–1983 1962–1964 ne 14,15 1,12 79 58,3 1971–1972, 0,1 Veliki Vrhnika 1961–2018 1976–1980, da 1,973 Obrh pri Ložu 1986–2003 36,8 0 Mali Kozarišče 1961–1969 1964 ne 1,801 Obrh 22,6 0,05 Bistrica Sodražica* 1963–2019 1973–1980 da 28,19 0,87 31 44,5 0 Ribnica Prigorica 1955–1972 1963 ne 3,377 90 0,089 Ribnica Prigorica I 1990–2019 da 2,418 16,521 0,159 Rakitnica Blate 2013–2015 da 1,907 7,622 F – površina vodozbirnega zaledja postaje. sQs – srednji obdobni pretok. nQnk – najmanjši izmerjeni obdobni pretok (konica). vQvk – največji izmerjeni obdobni pretok (konica). q – specifični odtok; kvocient med sQs in F. * Združeni podatki vodomernih postaj Sodražica in Sodražica I. Zaradi heterogenih in pomanjkljivih hidroloških podatkov, nedoločljivih porečij ter podzemnih bifurkacij je specifični odtok za območje občine Loški Potok praktično nemogoče izračunati. Kot že omenjeno na vodotokih Loškega Potoka, razpolagamo le s pogojno verodostojnim podatkom za specifični odtok na Čabranki pri Zamostu 65 GeograFF 25_FINAL.indd 65 25. 01. 2022 13:37:26 Geografski oris občine Loški Potok (35 l/(s×km2)) ter na Črnem potoku pri Črnem Potoku (42 l/(s×km2)). Na vodotokih zunaj občine, ki se domnevno ali dokazano vsaj delno napajajo tudi z vodo Loškega Potoka, pa razpolagamo še s podatkoma Bistrice pri Sodražici ter Belice pri Papežih, ki imata edini poznano površino vodozbirnega zaledja. Na Bistrici specifični odtok zna- ša 31 l/(s×km2), na Belici pa kar 79 l/(s×km2). Vrednost specifičnega odtoka na Bistrici zaradi lažje določljivih razvodnic na območju fluviokraškega povirja ocenjujemo za realno. Specifični odtok na Belici pa je zagotovo znatno precenjen, saj so take vre- dnosti značilne kvečjemu za povirne vodotoke v najbolj namočenem delu Julijskih Alp, nikakor pa ne za vodotoke dinarskega krasa (Kolbezen, Pristov, 1998; Frantar, 2008), kar nakazuje na nerealno oceno površine vodozbirnega zaledja za vodomerno postajo Papeži. Na podlagi različnih podatkov tako lahko le posredno ocenimo, da z občine Loški Potok v povprečju verjetno odteče med 30 in 40 l/(s×km2) vode, kar je znatno nad slovenskim povprečjem, ki za zadnje referenčno obdobje 1981–2010 znaša 25 l/(s×km2) (Andjelov in sod., 2021). Glede na geografsko lego in predhodna spoznanja o rečnih pretočnih režimih na širšem območju dinarskega krasa (Frantar, Hrvatin, 2005) lahko sklepamo, da je tudi za vodotoke Loškega Potoka značilen dinarski dežno-snežni rečni pretočni režim. Slednje posredno potrjujejo tudi analize pretočnih vrednosti na preučevanih vodo- mernih postajah (Preglednica 3.2; Slika 3.3). Za dinarski dežno-snežni rečni pretoč- ni režim je značilno, da ima dva viška in dva nižka, zaradi česar ga uvrščamo med mešane režime. Izrazitejši jesenski višek nastopi kot posledica izdatnih jesenskih padavin. Pomladni višek je manj izrazit od jesenskega in je pogojen s taljenjem snega. Poletni nižek je bistveno izrazitejši od zimskega in je pogojen z manjšo ko- ličino padavin v toplejšem delu leta ter s poudarjenim izhlapevanjem zaradi višjih temperatur. Zimski nižek pa je posledica nižjih temperatur in snežnih padavin, ki se tekom zime kopičijo v višjih nadmorskih legah v obliki snežne odeje in zato ne preidejo neposredno v odtok. V Loškem Potoku obilnemu deževju sledijo visoke vode, ki lahko povzročijo tudi ve- čje poplave. V občini se pojavljajo predvsem kraške poplave, ki so še zlasti značilne za sicer suho Retijsko uvalo in Travniško polje. Pri kraških poplavah gre dejansko za ojezeritev, ki je bodisi posledica kombinacije povečanega dotekanja vode in omejenega odtekanja vode v kraško podzemlje bodisi dviga gladine podzemne vode. Stoječa voda se ob kraških poplavah zadrži daljše obdobje, saj zaradi zasičenega kraškega vodonosnika le počasi odteka (Natek, 2005). V 21. stoletju so večje poplave v občini Loški Potok nastopile v letih 2010 in 2014, podobno obsežne poplave, če ne še bolj, pa so bile tudi leta 1933. Ob tako izjemnih poplavah voda v Loškem Potoku zalije približno 3/4 km2 (DRSV, 2021b) in poleg kmetijskih površin poplavi nižje ležeče hiše ter ostala poslopja (Slika 3.4). Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je bilo ob poplavah 20. septembra 2010, ko je voda proti večeru dosegla najvišjo raven, popla-vljenih 60 hektarov kmetijskih površin. Poplavna voda je dvignila in prenašala tehnič- ni les, drva, silažne bale, smeti in ostale odpadne materiale. V naselju Retje so bili v devetih stanovanjskih hišah poplavljeni kletni prostori, gostinski lokal ter vsaj delno še 12 gospodarskih in pomožnih objektov. V naselju Travnik so bili poplavljeni kletni prostori štirih stanovanjskih hiš ter vsaj delno še sedem gospodarskih in pomožnih objektov (URSZR, 2021). 66 GeograFF 25_FINAL.indd 66 25. 01. 2022 13:37:27 GeograFF 25 Slika 3.4: Poplave v Retijski uvali leta 2014. (Foto: N. Sterle) Ob Čabranki se predvsem zaradi številnih hudourniških pritokov iz nekraškega zaled- ja, ki se hitro odzovejo na intenzivne padavine, lahko pojavijo hudourniške poplave. Na območju občine Loški Potok zaradi odmaknjenosti naselij od rečnega toka ter regulirane struge Čabranke praviloma ne povzročajo večje škode. Ena večjih poplav ob Čabranki naj bi bila leta 1711, ki je med drugim povzročila propad predelovalnice železa v Čabru (Plut, 1986). Ob številnih negotovostih, ki zadevajo podnebne spremembe (Vertačnik in sod., 2018), ni izključeno, da se bodo te na območju Loškega Potoka odrazile v večji po- plavni nevarnosti v smislu pogostejših in/ali še intenzivnejših poplav. Zaradi tega je toliko pomembneje, da se nanje ustrezno prilagodi s preprečevanjem gradnje na poplavnih območjih in drugimi samozaščitnimi ukrepi. 3.5 Bogastvo preostalih vodnih virov in vodooskrba Loški Potok morda ni bogat s tekočimi površinskimi vodami, so pa zato toliko šte- vilčnejši bolj ali manj izdatni in večinoma kraški izviri, ki jih je tam na desetine in so med drugim igrali pomembno vlogo pri izoblikovanju obstoječega poselitvenega vzorca na širšem območju. Nekateri so dovolj vodnati, da napajajo manjše poni- kalnice (na primer Likeš pri Podpreski), drugi pa so večino časa suhi in se voda v njih pojavi šele ob obilnejšem deževju. Taki so denimo izviri na pobočju Retijske uvale (Sušica, Markov griček, Gričenca, Selevšca in Podgojenšca). Danes praktično povsem presušen izvir Pri studencu, približno kilometer severno od naselja Mali Log, pa naj bi po pričevanju domačinov v preteklosti napajal manjšo ponikalnico, ki je pritekla vse do Malega Loga, kjer je poniknila. Od izvira proti Malem Logu po- teka dolek, kar posredno priča o površinskem toku in s tem tudi o možnem obstoju omenjene ponikalnice. 67 GeograFF 25_FINAL.indd 67 25. 01. 2022 13:37:28 Geografski oris občine Loški Potok Slika 3.5: Podleščev studenec v Novem Kotu. (Foto: T. Trobec) Večino izvirov najdemo v bližini naselij, saj so bili prebivalci eksistencialno odvisni od njih in so jih uporabljali v različne namene, od vodooskrbe do napajanja živine, pranja, zalivanja itd. Številni izviri so zato poglobljeni, obzidani, preurejeni v zajetja, opremljeni s stopnicami ali kako drugače urejeni. S temi posegi so po eni strani po-večali količino razpoložljive vode, vodni vir zavarovali pred živalmi in listnim opadom ter si olajšali dostop do vode. Takih je recimo večina izvirov, ki napajajo Mežnarjev potok na Travniškem polju (Mežnarjev studenec in ostali izviri pri Šegovi in Srednji vasi), ali pa Podleščev studenec v Novem Kotu (Slika 3.5). Nekateri izviri so speljani v kale (na primer izvir Pr' štal v bližini naselja Lazec), druge pa so zajeli in jih uporabili za nekdanje preproste vaške vodovode (na primer izvire pri naseljih Trava ter na opuščenem posestvu Glažuta). Opuščen vaški vodovod v naselju Trava je bil, sodeč po letnici na vaškem zbiralniku, zgrajen že leta 1937, voda pa je od zbiralnika tekla še na tri pipe v naselju in tako z vodo oskrbovala celotno vas (Prelesnik, 2007). Izvirov pa ne najdemo le v neposredni bližini naselij. Nekateri se nahajajo tudi na bolj oddaljenih območjih, kjer so preostali dejavniki manj ugodni za poselitev (velika nadmorska višina, velika strmina, plitve prsti itd.). Zaradi tega jih prebivalci večinoma niti niso uporabljali ali pa so jih uporabljali le občasno. Tudi ti izviri predstavljalo pomemben vir vode predvsem za napajanje divjadi, nekatere izmed njih pa dandanašnji za svoje potrebe uporabljajo gozdarji, lovci in drugi občasni obiskovalci. Taki izviri so na primer Sterčen studenec s pripadajočim kalom pod Debelim vrhom na Goteniški gori, Danski studenec v bližini Glažute (Slika 3.6), izvir Na koritih na severozahodnem pobočju Travljanske gore, izvir pod Sovjo steno (Slika 3.7), Fehtarjeva štirna pod Jaz-bino itd. Kot je značilno za kraški svet, so tudi v Loškem Potoku v nekaterih naseljih poleg iz- virov za vodooskrbo uporabljali tudi kapnico, ki so jo shranjevali v šternah. Ta naselja so na primer: Mali Log (Slika 3.8), Stari in Novi Kot, Bela Voda itd. Kapnica je bila še posebej pomembna na območjih, kjer v bližini ni bilo izdatnih in stalnih izvirov. 68 GeograFF 25_FINAL.indd 68 25. 01. 2022 13:37:30 GeograFF 25 Slika 3.6: Danski studenec, ki napaja manjši kal. (Foto: T. Trobec) Slika 3.7: Izvir pod Sovjo steno. (Foto: T. Trobec) V preteklosti je imelo domala vsako naselje tudi vsaj kakšen kal, ki je služil predvsem za napajanje živine. Pri kalih gre po navadi za naravno kotanjo, ki je antropogeno preoblikovana na način, da so tja nanesli za vodo neprepustno ilovico in tako ustva- rili vododržno podlago za zadrževanje padavinske vode. Danes ni več potrebe po kalih, zaradi česar so večinoma opuščeni, nekateri tudi pozabljeni in zato izsušeni, zaraščeni ali pa celo zasuti. Kot primer lahko navedemo zasut nekdanji kal Lokva na območju današnje obrtne cone v Malem Logu ali pa presušena kala pri Kurji vasi v Novem Kotu v bližini mejnega prehoda za obmejni promet. Med obstoječimi in 69 GeograFF 25_FINAL.indd 69 25. 01. 2022 13:37:32 Geografski oris občine Loški Potok Slika 3.8: Zbiranje kapnice v Malem Logu. (Foto: A. Pirc) Slika 3.9: Kal Pr' štal z istoimenskim izvirom in zajetjem v ozadju. (Foto: T. Trobec) vzdrževanimi kali lahko izpostavimo na primer kal Pr' štal jugozahodno od naselja Lazec (Slika 3.9) ali pa kal Podleščeva luža v Novem Kotu (Slika 3.10), ki se napaja z vodo leta 2011 obnovljenega Vedkovega studenca, pa tudi kal Blošček v severozahodnem delu občine. Izviri in kali predstavljajo bogato naravno in kulturno vrednost ter identiteto krajev ob njih. Slednja še zlasti v južnem delu občine sloni tudi na izročilu in tehnični dedišči-ni kočevskih Nemcev. Ti so bili zelo iznajdljivi in vešči iskanja ter vzdrževanja vodnih virov v tej sicer z vodnimi viri ne ravno gostoljubni pokrajini, kar jim je nenazadnje 70 GeograFF 25_FINAL.indd 70 25. 01. 2022 13:37:34 GeograFF 25 Slika 3.10: Kal Podleščeva luža. (Foto: T. Trobec) Slika 3.11: Obnovljen Vedkov studenec v Novem Kotu. (Foto: T. Trobec) omogočilo poselitev teh krajev in preživetje (Prelesnik, 2007). Hkrati pa imajo ti vo- dni viri izjemno zgodovinsko vrednost ter izobraževalni potencial, saj nas vračajo v čas, ko izobilje vode na pipi še ni bilo samoumevno, vode pa tudi ni bilo na vsakem koraku, temveč je bilo ponjo v času suše s tako imenovanimi bankami (lesena poso- da za tovorjenje vode) včasih treba oditi precej daleč. V navezavi na ostalo naravno in kulturno dediščino območja vodni viri tako predstavljajo pomembno podlago za razvoj trajnostnih oblik turizma, zaradi česar bi veljalo vložiti še več napora v njihovo vzdrževanje in obnovo. Vzdrževanih virov je v občini veliko, kot primer v zadnjem 71 GeograFF 25_FINAL.indd 71 25. 01. 2022 13:37:37 Geografski oris občine Loški Potok Slika 3.12: Obnova kala pri naselju Lazec. (Foto: T. Trobec) Slika 3.13: Izvir Malenščice, ki je zajet za vodooskrbo. (Foto: T. Trobec) času obnovljenega vodnega vira pa lahko navedemo že omenjen Vedkov studenec v Novem Kotu (Slika 3.11) ali pa kal pri naselju Lazec (Slika 3.12). S prihodom vodovoda so tradicionalni vodni viri povsem izgubili svoj nekdanji po- men. Danes je večina naselij in s tem velik del prebivalcev v občini Loški Potok priklju- čenih na vodovod. V občini so štirje manjši vodovodni sistemi, in sicer vodovodni sis- tem Loški Potok, Trava–Srednja vas, Novi Kot in Stari Kot (Letno poročilo 2020, 2021). Napajajo se iz več vodnih zajetij, ki so na izviru Malenščice (Slika 3.13), v Podplanini, na Pungrtu, Hribu ter v Črnem Potoku, medtem ko so nekdanja zajetja v Podpreski, 72 GeograFF 25_FINAL.indd 72 25. 01. 2022 13:37:40 GeograFF 25 Dragi in Srednji vasi opuščena (Odlok o varstvu …, 1999; Benčina, 2021a). Našteti vo- dni viri so tudi zaščiteni z vodovarstvenimi območji (DRSV, 2021c). Konec leta 2021 je bil v obstoječi nabor vodnih virov vključen še vodni vir iz globoke vrtine na Hribu nad naseljem Hrib–Loški Potok (Benčina, 2021a), s pomočjo katerega bo oskrba z vodo še kakovostnejša, manjše ali pa celo povsem odpravljene pa naj bi bile tudi potrebe po njenem občasnem prekuhavanju zaradi kalnosti ob močnejših padavinah. Skupna dolžina vodovodnih cevi v občini meri okoli 45 km. Kot zadnje naselje je v letu 2019 vodovod dobilo naselje Bela Voda, kjer so se pred tem oskrbovali s kapnico. Preosta- li prebivalci, ki niso priključeni na enega izmed naštetih vodovodnih sistemov, se z vodo večinoma oskrbujejo iz lastnih zajetij (Gašparac, 2014). 3.6 Pritiski na vodne vire in kakovost voda V občini Loški Potok so pritiski na vodne vire v splošnem gledano majhni. Gre namreč za redko poseljeno območje s prevlado majhnih naselij. V občini je sredi leta 2019 živelo le okoli 1800 prebivalcev, gostota poselitve pa je znašala komaj 14 prebival- cev na km2, kar je znatno pod slovenskim povprečjem, ki je okoli 103 prebivalce na km2 površine (SURS, 2019). Pri rabi tal izrazito prevladujejo gozdne površine, ki predstavljajo tudi najboljšo zaščito za vodne vire (Fajon, 2007), medtem ko je pozidanih površin za slabega 1,5 %. Gozda je v občini skoraj 80 %, a če k temu prištejemo še zemljišča v zraščanju, je ta odstotek presežen. Intenzivnih njivskih površin je z dobro desetinko odstotne točke le za vzorec, med kmetijskimi površinami pa je sicer s sla-bimi 15 % največ travnikov in pašnikov, kar je posledica kmetijske usmeritve občine v živinorejo (MKGP, 2020). Industrijsko onesnaževanje je zaradi skromno razvite indu- strije, kjer prevladujeta lesna in kovinskopredelovalna industrija, na nizki ravni. Verjetno največji problem z vidika onesnaževanja voda v občini predstavlja nedo- grajeno kanalizacijsko omrežje, ki je zgrajeno in na čistilno napravo Mali Log (350 PE) speljano le v istoimenskem naselju. Po podatkih Komunale Ribnica je bilo v letu 2020 na kanalizacijsko omrežje tako priključenih le 209 občanov (Poročilo o poslovanju …, 2021). V preostalih naseljih odpadno vodo odvajajo večinoma v individualne grezni- ce, ki se v povprečju praznijo na tri leta. Glede na aktualne občinske planske doku- mente je planirana izgradnja kanalizacije s priključkom na čistilno napravo v Travniku za naselja na območju Retijske uvale in Travniškega polja (Retje, Hrib, Travnik, Srednja in Šegova vas). Izpust iz čistilne naprave naj bi bil po cevi speljan proti jugu nekoliko naprej od Sodola, da bi prečiščena voda v kraško podzemlje ponikala zunaj aktual-nih vodovarstvenih območij (Odlok o spremembah …, 2017; DRSV, 2021c). Območje predvidenega izpusta iz čistilne naprave v Travniku pa bo glede na osnutek ured- be o vodovarstvenih območjih na območju občine Loški Potok (Osnutek Uredbe …, 2021), kot vse kaže, spremenjeno v širše vodovarstveno območje z milejšim vodovar- stvenim režimom (VVO III). Kot alternativa čistilni napravi v Travniku se zato nakazuje možnost izgradnje čistilne naprave in ponikovalnega polja v Retjah, ki bi za občino pomenila znatno manjšo investicijo in obratovalne stroške (Benčina, 2021a; Benči- na, 2021b). V tem primeru bi prečiščena voda ponikala na širšem vodovarstvenem območju z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO III), ki je na predvideni lokaciji opredeljen tako glede na trenutno aktualna vodovarstvena območja (DRSV, 2021c) 73 GeograFF 25_FINAL.indd 73 25. 01. 2022 13:37:40 Geografski oris občine Loški Potok kot tudi na tista, ki jih predvideva prihodnja ureditev (Osnutek Uredbe …, 2021). Dol- goročno pa bo verjetno treba zgraditi tudi kanalizacijsko omrežje v Podpreski, ki se po kriterijih za odvajanje in čiščenje komunalnih voda ravno tako uvršča med tako imenovane aglomeracije – območja, kjer je zaradi zgoščene poselitve predvideno zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji (Uredba o odvajanju …, 2019). Kljub razmeroma majhnim pritiskom na vodne vire v občini Loški Potok pa je treba poudariti, da je zaradi kraškega površja, ki ima omejene nevtralizacijske in samoči- stilne sposobnosti, to območje izjemno občutljivo za vsakršno antropogeno onesna- ževanje. Slednje je še toliko pomembneje, saj se vode z območja občine Loški Potok prek že omenjenih razvejanih podzemnih povezav stekajo k dolinskim kraškim izvi- rom, med katerimi so nekateri pomembni za vodooskrbo tamkajšnjih prebivalcev (na primer izvir Rakitnice v Blatah in Rinže pri Slovenski vasi za ribniški in kočevski vodovod ter do nedavnega tudi izvir Veliki Obrh pri Vrhniki pri Ložu za vodovodni sistem Stari trg–Lož). Ni torej naključje, da je kar 43 % občine zaščitene z vodovarstvenimi območji (DRSV, 2021c). Glede na osnutek uredbe o vodovarstvenih območjih na ob- močju občine Loški Potok (Osnutek Uredbe …, 2021) pa bi ta delež zaradi varovanja vodnega vira Malni na Planinskem polju v občini Postojna v prihodnje utegnil znašati še bistveno več, in sicer kar 97 % (Benčina, 2021a). Varstvu lokalnih, občinskih vodnih virov je tako namenjen le manjši del vodovarstvenih območij, znatno večji del pa je namenjen zaščiti vodozbirnih območjih vodnih virov, ki izvirajo in se za vodooskrbo uporabljajo zunaj občine. Če lahko iz razpoložljivih podatkov okvirno ocenimo pritiske na vodne vire in no- silne zmogljivosti okolja v občini Loški Potok, pa imamo po drugi strani zelo malo podatkov o dejanski kakovosti voda na tem območju. Zaradi skromne rečne mreže in kratkih ter malo vodnatih vodotokov monitoring na površinskih vodah poteka le na Čabranki, in sicer na merilnem mestu pri Osilnici (Merilna mesta …, 2021). Čabranka je tudi edini vodotok, ki se uvršča med vodna telesa površinskih voda (Pravilnik o do- ločitvi in …, 2018). V letih 2006–2008 (Dobnikar Tehovnik, Sodja, 2010) in v obdob ju 2009–2015 se je glede na fizikalno-kemijske, biološke ter hidromorfološke elemen- te kakovosti uvrščala v zelo dobro ekološko stanje (Ocena ekološkega …, 2016). V obdobju 2016–2019 pa se je na račun nekoliko slabše ocene za hidromorfološko spremenjenost z vidika bentoških nevretenčarjev uvrščala v dobro ekološko stanje (Ocena ekološkega …, 2020). Pri tem velja opomniti, da zaradi spreminjanja metodo- logije rezultati različnih obdobij med seboj niso povsem primerljivi. Vse skozi je bila Čabranka tudi v dobrem kemijskem stanju (Dobnikar Tehovnik, Sodja, 2010, Ocena kemijskega stanja vodotokov …, 2017; Ocena kemijskega stanja voda …, 2021). Iz razpoložljivih podatkov tako lahko sklepamo, da je kakovost Čabranke v splošnem gledano razmeroma dobra. Območje Loškega potoka glede na Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (2018) pripada vodnemu telesu podzemne vode Dolenjski kras, ki obsega večji del jugovzhodne Slovenije, glede na podrobnejšo členitev pa vodonosnemu siste- mu Kočevje–Goteniška gora (Vodonosni sistemi, 2021). Vodno telo podzemne vode Dolenjski kras se uvršča v dobro kemijsko stanje (Ocena kemijskega stanja podze- mne …, 2021), a je glede na njegovo velikost in heterogenost ta podatek za kakovost podzemne vode na območju občine Loški Potok, ki predstavlja le manjši del tega 74 GeograFF 25_FINAL.indd 74 25. 01. 2022 13:37:41 GeograFF 25 vodnega telesa, zgolj indikativne narave. Najbližji merilni mesti za kakovost podzem- ne vode znotraj vodonosnega sistema Kočevje–Goteniška gora, na podlagi katerih lahko posredno sklepamo o kakovosti podzemne vode Loškega Potoka, sta šele na izviru Rakitnice in Rinže. Kakovost podzemne vode severnega dela Loškega Potoka se zaradi že omenjene podzemne bifurkacije posredno odraža tudi na merilnem me- stu pri Velikem Obrhu pri Ložu, ki se uvršča v vodonosni sistem Cerknica (Vodonosni sistemi, 2021) in je del vodnega telesa podzemne vode Kraške Ljubljanice (Pravilnik o določitvi vodnih …, 2018). Kljub omejenim samočistilnim sposobnostim kraških vo- donosnikov se voda, ki ponika na območju občine Loški Potok, na poti do omenjenih kraških izvirov lahko do določene mere očisti in tako nekoliko nevtralizira morebitne negativne antropogene vplive na slabšo kakovost vode. Na območju občine Loški Potok je državni monitoring kakovosti podzemnih voda potekal do leta 2004, in sicer na merilnem mestu Loški Potok na izviru Malenščice, kjer je krajevno zajetje za pitno vodo. Vzorci vode so bili glede na kriterije za podzemne vode ustrezne kakovosti, saj je bila večina merjenih parametrov na ravni naravnega ozadja. Zmerno visoka je bila v letu 2004 le povprečna vrednost za skupni organski ogljik (TOC = 1,2 mg C/l), ugo- tovljena pa je bila tudi prisotnost organohalogenih spojin (AOX = 3,8 μg Cl/l). Oboje nakazuje na zmerne antropogene vplive na vodozbirnem območju na kakovost vode (Gacin, 2007). Tudi vsa preostala omenjena merilna mesta na podzemnih vodah so glede na kriterije za podzemne vode ustrezne kakovosti (Ocena kemijskega stanja podzemne …, 2021). V treh zaporednih letih 2016−2018 smo v občini Loški Potok po 4 dni v mesecu maju izvajali meritve različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, kot so temperatura, trdota, pH, električna prevodnost, vsebnost nitratov, nitritov, fosfatov, amonija in kloridov ter količino v vodi raztopljenega kisika (Terensko delo 2016–2018). Vzorčenje smo izvajali na izvirih in nekaterih kalih, od površinskih tekočih voda pa na Malenščici z Mežnarjevim potokom in Čabranki. Mesta vzorčenja in vrednosti meritev so prikazane v priloženi karti in preglednici (Slika 3.16; Preglednica 3.4). Kjer smo na istem vzorčnem mestu v različnih dneh in letih opravili večje število analiz, smo zaradi razmeroma majhnega odstopanja med posameznimi vrednostmi te povprečili. Meritve smo izvajali ob stabilnem vremenu brez padavin, kar omogoča tudi lažje medseboj- ne primerjave med rezultati meritev v različnih letih ter na različnih vzorčnih mestih. Temperatura vode izvirov je večinoma znašala med 7 in 9 °C, kar pomeni, da so izviri v Loškem Potoku relativno hladni. Rezultati meritev nakazujejo na zniževanje tempe- rature s povečevanjem nadmorske višine izvira. Trdota vode je odvisna od raztoplje- nih mineralnih snovi, ki v vodo preidejo predvsem iz matične podlage. V vodi tako prevladujeta kalcijev in magnezijev karbonat, ki kot hidrogenkarbonat opredeljujeta karbonatno trdoto. Nekarbonatno trdoto predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate. Seštevek karbonatne in nekarbonatne trdote pred- stavlja skupno trdoto. Trdota pa se lahko, v odvisnosti od tega, katere soli prevladu- jejo, deli tudi na kalcijevo in magnezijo trdoto (Boyd, 2015). Vode Loškega Potoka so srednje do zmerno trde z izrazito prevlado karbonatne trdote, kar je posledica karbonatne matične podlage. Vrednosti skupne trdote se večinoma gibljejo med 11 in 15 °T. Pri izvirih, kjer je v zaledju več dolomita, je dobro zastopana tudi magnezijeva trdota. Pri večini analiziranih vodnih virov so bile vsebnosti kisika visoke, zasičenost pa blizu 100 %. 75 GeograFF 25_FINAL.indd 75 25. 01. 2022 13:37:42 Geografski oris občine Loški Potok Električna prevodnost označuje sposobnost vode za prevajanje električnega toka in je odvisna predvsem od vrste in količine v vodi raztopljenih ionov (Urbanič, Toman, 2003). Glede na to, da na prevodnost neonesnaženih voda v veliki meri vplivajo raz- topljene snovi, ki hkrati povzročajo tudi trdoto vode (predvsem kalcijev in magnezi- jev karbonat), sta tadva parametra med seboj precej povezana. Prevodnost voda v Loškem Potoku je zaradi karbonatne matične podlage razmeroma velika in v večini primerov znaša med 350 in 500 μS/cm. pH vode predstavlja koncentracijo vodikovih ionov v vodi. Vrednost pH v vodi je pretežno odvisna od koncentracije raztopljenega CO2, reakcije s karbonati ter prisotnosti drugih spojin. Pri večini naravnih izvirov in vodotokov se vrednosti pH nahajajo na intervalu med 6,0 in 8,5 (Urbanič, Toman, 2003). Na izvirih v Loškem Potoku so bili analizirani vodni viri bazični, pH vrednost pa se je večinoma pojavljala na intervalu med 7,2 in 8,3. Hranila se v vodotokih pojavljajo predvsem v obliki fosfatov in nitratov. Večja količina le-teh nakazuje na onesnaževanje vode s pralnimi sredstvi in odplakami ter na po-večano kmetijsko dejavnost in uporabo umetnih gnojil v zaledju (Boyd, 2015). Poleg hranil se negativni vplivi človeka na vode lahko pokažejo tudi prek povečane vsebno- sti kloridov. Po pričakovanjih v večini vzorcev nismo zaznali večjih koncentracij one- snaževal in ocenjujemo, da se njihove vrednosti nahajajo v okviru naravnega ozadja. Slednje potrjuje predhodno trditev, da so gledano v splošnem na območju Loškega Potoka vplivi človeka na vodne vire razmeroma majhni. Kljub temu pa smo pri ne- katerih izvirih, ki napajajo Mežnarjev potok in so verjetno prejemniki voda s širšega območja osrednjega naselja Hrib–Loški Potok, izmerili izrazito povišane vrednosti vsaj kakšnega izmed merjenih parametrov. Pri izviru Na koritih pod Inlesom smo tako namerili do 20 mg/l nitratov, do 0,03 mg/l nitritov ter do 40 mg/l kloridov, pri Anžeto-vem studencu v Šegovi vasi (Slika 3.14) pa so te vrednosti znašale do 20 mg/l nitratov, do 0,05 mg/l nitritov in do 12 mg/l kloridov. Vir onesnaževal verjetno predstavljajo odpadne vode naselja, ki se odvajajo v greznice, v manjši meri pa tudi kmetijska de- javnost v zaledju. Tako visoke vrednosti so precej nad vrednostmi naravnega ozadja in potrjujejo dejstvo, da je občutljivo kraško okolje zelo dovzetno za najrazličnejše človekove vplive, saj ima izjemno omejene nevtralizacije sposobnosti. Problematičen pa je tudi iztok meteornih voda v Retjah, ki se zbira v mlaki nasproti teniškega igrišča (Slika 3.15). Vanj verjetno vdirajo vode bližnjih greznic in gnojišč, saj smo ob vzorčenju namerili velike koncentracije fosfatov (2,5 mg/l) in kloridov (60 mg/l), ki so bili oboji celo na zgornji meji zaznavnosti uporabljenih testerjev, 0,25 g/l amonija, zelo nizko vsebnost kisika 2,8 mg/l ter nizko nasičenost s kisikom (31 %), pa tudi izjemno veliko prevodnost (prek 1100 μS/cm). Te močno onesnažene odplake se pojavljajo na vodovarstvenem območju (DRSV, 2021c) in povsem neprečiščene ponikajo neposredno v kraško podzemlje. Tudi zaradi tega je še toliko pomembneje, da se na območju Retijske uvale in Travniškega polja čim prej zgradi kanalizacija s priključkom na čistilno napravo, saj gre pri tem za reševanje enega izmed akutnih okoljskih problemov občine. Poleg izvirov smo vzorčili tudi Čabranko. Na razmeroma kratkem odseku, glede na merjene parametre, pričakovano nismo zasledili očitnega progresivnega onesnaže- vanja po toku navzdol. Na splošno je v tem povirnem delu kljub naselju Čabar raz- meroma malo antropogenih vplivov, ki bi bistveno vplivali na slabšo kakovost vode. 76 GeograFF 25_FINAL.indd 76 25. 01. 2022 13:37:42 GeograFF 25 Slika 3.14: Anžetov studenec. (Foto: T. Trobec) Slika 3.15: Iztok meteorne vode v Retjah. (Foto: E. Škrjanec) Gre namreč za ozko in globoko dolino z malo prostora za različne dejavnosti. Ča- branka ima zmeren strmec in pretok, ki v kombinaciji s številnimi brzicami in jezovi omogočata učinkovito prezračevanje. Tudi sama struga je bistveno preoblikovana le v Čabru, zunaj njega pa je brez večjih posegov. Vse to reki zagotavlja razmeroma do- bre samočistilne sposobnosti. Za Čabranko je značilno, da po toku navzdol upadata trdota in prevodnost, kar je posledica številnih pritokov z nekarbonatnega območja, za katere so značilne tudi nižje vrednosti trdote in prevodnosti. 77 GeograFF 25_FINAL.indd 77 25. 01. 2022 13:37:45 Geografski oris občine Loški Potok / / / / / / / / / / / / Kisik [%] 103 103 105 87 100 90 94 94 103 / / / / / / / / / / / / Kisik 9,8 10,5 9,7 8,2 9,7 8,2 7,4 8,5 9,2 [mg/l] ti 150 Sulfa [mg/l] < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 o delo 2016–2018). 2 2 3 2 4 8 12 10 4 25 1 7 1 < 1 < 1 < 1 < 1 1 1 1,5 < 1 Kloridi [mg/l] ensk er: T / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / monijA [mg/l] ok (virot itriti 0,07 0,03 0,01 0,01 i P N [mg/l] < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 ošk ti Fosfa [mg/l] < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 atiitr 4 4 4 3 3 5 7,5 20 1 20 5 5 2 3 5 5 3 4 < 1 < 1 < 1 N [mg/l] odnih virih v občini L 379 374 386 488 445 534 556 513 427 568 369 465 414 459 437 397 369 416 400 297 663 evodnost [μS/cm] Električna. pr čenih v pH 7,7 7,6 7,7 7,4 8,5 7,8 7,7 8,2 or 7,78 7,96 7,56 7,53 7,05 7,56 8,07 7,74 7,84 7,82 7,72 7,98 8,28 T Mg / [°N] 3 2,5 2,7 3,7 2,3 3,4 3,4 5,2 4,4 4,7 2,8 6,3 5,7 6,7 5,8 5,2 6,5 6,6 3,9 6,3 ov na vz T Ca / [°N] 8,9 9,2 9,3 11,6 11,2 12,7 10,5 8,1 9,4 6,7 10,6 6,8 8,5 7,4 6,9 6,2 6,7 7,4 5,5 14,6 b.ar ametr 0,7 0,5 0,5 0,7 1,2 1,5 0,1 1,9 1,3 1,5 0,2 0,5 1,1 1,1 1,3 0,9 0,5 1,2 2 0,7 7,8 T nek [°N] ih par T karb. [°N] 11,2 11,2 11,5 14,6 12,3 14,6 15,6 12 12 12,3 11,2 12,9 12 13,1 12,8 11,8 10,9 12 12 8,7 13,1 emijsk 12 14 9,4 -k T skupna [°N] 11,9 11,7 15,3 13,5 16,1 15,7 13,9 13,3 13,8 11,4 13,4 13,1 14,2 14,1 12,7 11,4 13,2 20,9 ] T 9 9 9 9 9 8 8 8 8 8 8 9 9 9 alno [°C 7,1 8,7 8,9 8,5 10 10,4 13 ok ok ok vir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Kal Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir anih fizik Vodni Vodot Vodot Vodot u) očjem ak okom) asi 1 asi 2 ok i ožir ravu esko ednosti izbr vi v vi v om) ag ed sot i P alenščici itih itu odpr i Dr i Travi 1 i Travi 2 odplanini Ime ego ego i Š ov studenec i Š i P Pri kor Likeš 1 Likeš 2 Pr' štal Pr' štal a 3.4: Vr Pri malnih et Na kor nž ežnarjev pot (pod most Izvir pr Izvir pr Izvir pr ežnarjevim pot Izvir ob M ežnarjev studenec Studenec na M A M Izvir nad P Izvir pr alenščica (pr alenščica (pr M Izvir pr Izvir pr M z M M Preglednic 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 78 GeograFF 25_FINAL.indd 78 25. 01. 2022 13:37:45 GeograFF 25 / / / / / / / / / / / / 103 101 107 99 115 100 100 98 40 / / / / 9,2 9 9 8,9 / / / / / / / 9 / 10,2 8,8 8,5 3,7 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 < 25 1 12 7 4 2 2 1 3 < 1 < 1 < 1 < 1 2 1 < 1 < 1 < 1 < 1 1 1,5 > 60 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 0,25 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 0,02 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 < 0,01 0,02 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 < 0,1 > 2,5 1 1 1 < 1 3 < 1 1 1 1 < 1 < 1 < 1 < 1 1 1 < 1 1 < 1 2 1 < 1 552 381 430 373 387 404 392 352 338 391 416 439 405 396 437 408 478 381 347 211 1116 8,2 8,3 8,3 7,74 8,62 8,36 8,54 8,79 8,81 7,75 7,72 7,73 8,34 7,59 7,2 7,8 7,5 7,3 7,9 8,1 7,89 7 4,4 4,7 4 5,4 4,5 5,1 4 4,6 5,3 5,6 6,1 5 5,3 6,1 4,9 6,7 3,9 4,6 6,4 / 6 7 8 7 / 10,6 5,6 7,8 7,5 7,1 7,5 6,9 6,6 7,6 7,8 7,5 7,1 8,6 8,8 8,1 6,7 1,6 1,6 0,8 0,6 1 1,1 1,4 1,4 1,4 0,6 0,4 0,5 0,2 0,6 1 0,9 0,7 0,6 0,7 1,6 / 16 8,4 11,7 10,9 11,5 10,9 10,6 9,2 9,2 11,7 12,8 13,4 12,3 11,8 13,7 12 14,8 11,4 10,6 11,8 25,2 / 17,6 10 12,5 11,5 12,5 12 12 10,6 10,6 12,3 13,2 13,9 12,5 12,4 14,7 12,9 15,5 12 11,3 13,4 9 9 9 8,4 7 8 10 11 11 9 9 9 12 11 7 8 9 9 8 8 / ok ok ok ok ok e- ne Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Kal Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izvir Izt or vode Vodot Vodot Vodot Vodot met etje tu 1 tu 2 opu v eno abru) očjem s očju s u Trsojca) ribu eno st anke ) i Č ode R okom) okom) itih i H unger unger abr ed sot vica ovjo st ne v i P i P od st i Glažuti 2 a (ob v a (pr i studenec dolino a (po sot v studenec ev studenec a (pr Lok čen studenec Na kor eor Izvir pr ank Izvir P Izvir Č ank ank Pri studenčk i Glažuti 1 ( Izvir pr Izvir pr ank Črnim pot Črnim pot Vedko olinarjev studenec Ster Dansk Izvir pr Čabr Čabr Podlešč Čabr D Izvir pod S ok met Čabr Izvir pr Izt 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 79 GeograFF 25_FINAL.indd 79 25. 01. 2022 13:37:45 Geografski oris občine Loški Potok Slika 3.16: Vzorčeni vodni viri v občini Loški Potok (vir: Terensko delo 2016–2018). 80 GeograFF 25_FINAL.indd 80 25. 01. 2022 13:37:46 GeograFF 25 Viri in literatura Andjelov, M., Frantar, P., Pavlič, U., Rman, N., Souvent, P., 2021. Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji. Ljubljana, ARSO, 64 str. URL: http://www.arso.gov. si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Kolicin- sko_stanje_podzemnih_voda_v_Sloveniji_OSNOVE_ZA_NUV_2015_2021.pdf (citirano 22. 5. 2021). Arcanum maps − The Historical Map Portal, 2021a. Innerösterreich (1784–1785) – First Military Survey (1 : 25.000). URL: https://maps.arcanum.com/en/ (citirano 22. 5. 2021). Arcanum maps − The Historical Map Portal, 2021b. Illyria (1784–1785) – Second Military Survey of the Habsburg empire (1 : 25.000). URL: https://maps.arcanum. com/en/ (citirano 22. 5. 2021). Arcanum maps − The Historical Map Portal, 2021c. Habsburg empire (1869–1887) – Third Military Survey (1 : 25.000). URL: https://maps.arcanum.com/en/ (citirano 22. 5. 2021). ARSO [Agencija Republike Slovenija za okolje], 2021a. Arhivski hidrološki podatki. URL: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidro loski_arhiv.html (citirano 22. 5. 2021). ARSO [Agencija Republike Slovenija za okolje], 2021b. Kataster vodomernih postaj. URL: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Spisek%20vodomernih%20 postaj_o kt2019.xlsx (citirano 22. 5. 2021). Benčina, I., 2021a. Pogovor na temo vodnih virov v občini Loški Potok (osebni vir, 15. 11. 2021). Loški Potok. Benčina, I., 2021b. Spoštovane občanke in občani!. Odmevi – Glasilo občine Loški Potok, 4, str. 3–4. Boyd, C. E., 2015. Water Quality – An Introduction. 2nd ed. Cham, Heidelberg, New York, Dordrecht, London, Springer International Publishing Switzerland, 357 str. DHMZ [Državni hidrometeorološki zavod], 2021. Podatci postaje Zamost 2, Čabran- ka. URL: https://hidro.dhz.hr/ (citirano 22. 5. 2021). Dobnikar Tehovnik, M., Sodja, E., (ur.)., 2010. Ocena ekološkega in kemijskega sta- nja voda v Sloveniji za obdobje 2006 do 2008. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija RS za okolje, 74 str. URL: http://www. arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/ Ocena%20stanja%20voda%2020062008.pdf (citirano 22. 5. 2021). DRSV [Direkcija Republike Slovenije za vode], 2021a. Hidrografska območja. URL: http://www.evode.gov.si/index.php?id=109 (citirano 22. 5. 2021). DRSV [Direkcija Republike Slovenije za vode], 2021b. Opozorilna karta poplav. URL: http://www.evode.gov.si/index.php?id=119 (citirano 22. 5. 2021). 81 GeograFF 25_FINAL.indd 81 25. 01. 2022 13:37:46 Geografski oris občine Loški Potok DRSV [Direkcija Republike Slovenije za vode], 2021c. Vodovarstvena območja. URL: http://www.evode.gov.si/index.php?id=116 (citirano 22. 8. 2021). Fajfar, S., 2006. Voda iz Retij teče po drugi strani hriba. Delo, 3, (5. januar, 2006), str. 6. Fajon, Š., (ur.)., 2007. Gozd in voda – Rezultati projekta. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, 39. str. Frantar, P. (ur.)., 2008. Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 119 str. Frantar, P., 2003. Vrednotenje ustreznosti mreže vodomernih postaj na površinskih vodotokih v Sloveniji. Geografski vestnik, 75, 1, str. 25–39. Frantar, P., Hrvatin, M., 2005. Pretočni režimi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik, 77, 2, str. 115–127. Gams, I. 1965. Aperçu sur l’hydrologie du karst Slovene et sus communications sou- terraines. Naše jame 7, 1–2, str. 51–60. Gašparac, A., 2014. Celovita ureditev oskrbe s pitno vodo na območju občine Lo- ški Potok. URL: http://www.lex-localis.info/files/82d012db-906d-42bf-a025- 421397ec9d88/635312412720000000_Projektna%20naloga.pdf (citirano 22. 5. 2021). GeoZS [Geološki zavod Slovenije], 2021. Osnovna geološka karta. URL: https:// ogk100.geo-zs.si/ (citirano 5. 5. 2021). GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2018. Državni topografski podatki merila 25.000 – vektorski podatki, Državna topografska karta. URL: http://egp. gu.gov.si/egp/ (citirano 22. 5. 2018). Habič, P., 1989. Sledenje kraških voda v Sloveniji. Geografski vestnik, 61, str. 3–20. Hribar, F., Habič, P., 1959. Jazben, kat. št. 1024. Naše jame, 1, 2, str. 58–64. Janež, J., 2011. Hidrogeološko poročilo o rezultatih sledilnega poskusa na lokaciji ponikovalnice iz KČN Mali Log. Geologija d.o.o. Idrija, št. por. 2431-107/2011-01. Janež, J., 2012. Hidrogeološko poročilo o rezultatih sledilnega poskusa na lokaciji ponikovalnice iz KČN Hrib - Loški Potok. Geologija d.o.o. Idrija, št. por. 2650- 142/2012-02. Kolbezen, M., Pristov, J., 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljub- ljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slo- venije, 29 str. Letno poročilo 2020. 2021. Hydrovod. URL: https://www.loski-potok.si/wp-content/ uploads/2021/06/4_Letno-porocilo-Hydrovod-2020-Loski-Potok.pdf (citirano 22. 5. 2021) Merilna mesta za kakovost površinskih voda. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. ARSO. URL: http://gis.arso.gov.si/wfs_ web/faces/WFSLayersList.jspx (citirano 22. 5. 2021). 82 GeograFF 25_FINAL.indd 82 25. 01. 2022 13:37:46 GeograFF 25 MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2020. Podatki eviden- ce dejanske rabe za pretekla leta. URL: rkg.gov.si/GERK/documents/RABA_old/ Raba_2020.zip (citirano 22. 5. 2021). Mohar, V., 2020. Začetki lesne industrije. Odmevi – Glasilo občine Loški Potok, 1, str. 36–37. Natek, K., 2005. Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52, 1, str. 13–18. Novak, D., 1992. Hidrogeološke raziskave na Kočevskem. Naše jame, 34, str. 117–119. Ocena ekološkega stanja vodotokov za obdobje 2009–2015, 2016. ARSO. URL: https://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/ Ekolo%c5%a1ko%20stanje_NUV2_reke.pdf (citirano 22. 5. 2021). Ocena ekološkega stanja vodotokov za obdobje 2016–2019, 2020. ARSO, 8 str. URL: https://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Eko- losko_stanje_reke_NUV3.pdf (citirano 21. 5. 2021). Ocena kemijskega stanja podzemne vode: obdobje 2006–2020, 2021 ARSO. URL: https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/Podzemna_voda_KEM_ ST.xlsx (citirano 21. 5. 2021). Ocena kemijskega stanja voda za Načrt upravljanja 2022–2027: Ocena za obdobje 2014–2019, 2021. ARSO, 44 str. URL: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestas- vi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ocena-kemijskega-stanja-voda-za-Nacrt-upravlja- nja-2022-2027.pdf (citirano 21. 5. 2021). Ocena kemijskega stanja vodotokov za obdobje 2009–2013, 2017. ARSO, 14 str. URL: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ocea- na-kemijskega-stanja-vodotokov-za-Nacrt-upravljanja-2015-2021.pdf (citirano 21. 5. 2021). Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Ob- čine Loški Potok (SD OPN Loški Potok 1) – 2. 2017. Uradni list RS, 10/2017. Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok. 1999. Uradni list, 48/1999. Osnutek Uredbe o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občini Loški Potok. 2021. Delovni osnutek, 13. 9. 2021. Pavlič, U., Trišič, N., Souvent, P., 2008. Ocena prispevnih zaledij izbranih kraških izvirov: Interno poročilo. Ljubljana: ARSO. URL: https://www.meteo.si/met/sl/water - cycle/observation_sites/springs/ (citirano 22. 5. 2021). Pavlić, K., 2016. Regionalna hidrološka analiza krškog porječja Kupe. Doktorsko delo. Zagreb, 143 str. Petrič, M., Kogovšek, J., 2013. Sledilni poskus na lokaciji ponikovalnice KČN Hrib. Arhiv IZRK ZRC SAZU, Postojna, 7 str. Petrič, M., Ravbar, N., Gostinčar, P., Krsnik, P., Gacin, M., 2020. Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe. Geologija, 63, 2, str. 203–220. 83 GeograFF 25_FINAL.indd 83 25. 01. 2022 13:37:46 Geografski oris občine Loški Potok Plut, D., 1986. Geografske značilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v zgornjem Pokolpju. Geografski zbornik, 25, str. 125–155. Gacin, M. (ur.)., 2007. Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005. Lju- bljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 272 str. Poročilo o poslovanju za 2020. 2021. Komunala Ribnica, 50 str. URL: https://www. loski-potok.si/wp-content/uploads/2021/06/3_Poslovno-porocilo-Komunala- -za-2020-Loski-Potok.pdf (citirano 22. 5. 2021). Povprečna letna višina korigiranih padavin 1981–2010. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. ARSO. URL: http://gis.arso. gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (citirano 22. 5. 2021). Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (neuradno preči- ščeno besedilo št. 3). 2018. Uradni list, 63/2005, 32/2011, 8/2018. Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (neuradno prečiščeno besedilo št. 1). 2018. Uradni list, 63/2005, 8/2018. Prelesnik, T., 2007. Vodni viri na Kočevskem. Ljubljana, Založba ZRC, Društvo Koče- varjev staroselcev, 217 str. Register naravnih vrednot. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. ARSO. URL: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLas- yersList.jspx (citirano 22. 5. 2021). SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2019. Občina Loški Potok. URL: https:// www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/88 (citirano 22. 5. 2021). Šerko, A., 1946. Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18, str. 125–139. Terensko delo 2016–2018. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Urbanič, G., Toman, M. J., 2003. Varstvo celinskih voda. Ljubljana, Študentska založ- ba, 94 str. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (neuradno prečiščeno besedilo št. 2). 2019. Uradni list 98/2015, 76/2017, 81/2019. URSZR [Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje], 2021. Poplave in ze- meljski plazovi med 17. in 24. septembrom 2010, 53 str. URL: www.sos112.si/db/ priloga/p12322.doc (citirano 22. 5. 2021). Vertačnik, G. Bertalanič, R., Draksler, A., Dolinar, M., Vlahović, Ž., Frantar, P., 2018. Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011: Povzetek. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 23 str. Vilhar, U., 2010. Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo- -bukovega gozda. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 91, str. 43–58. Vodonosni sistemi. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostor- skih podatkov. ARSO. URL: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList. jspx (citirano 22. 5. 2021). 84 GeograFF 25_FINAL.indd 84 25. 01. 2022 13:37:46 GeograFF 25 4 Prsti in rastlinstvo Blaž Repe Občina Loški Potok je z vidika prsti in rastlinstva zelo tipična dinarskokraška pokra- jina. Je del Dinarskega pogorja, ki se začne v Sloveniji in se razprostira nad Balkan- skim polotokom v jugovzhodni smeri. Reliefno gre za kombinacijo hribovitih kra- ških planot, ki jih delijo podolgovate in ozke nižine ali kraška polja ter zelo globoke soteske kot tudi rečne doline (Gams, 2003). Občini daje osnovni pečat karbonatna matična podlaga triasne in jurske starosti (Buser in sod., 1968; Savić, Dozet, 1984). Zastopata jo izjemno čvrsta apnenec in dolomit, odporna proti mehanskemu pre- perevanju. Vendar ju voda z raztopljenimi kislinami učinkovito razjeda v raznoliko kraško pokrajino s srednjimi nadmorskimi višinami. Zaznamuje jo ostro prehodno podnebje med nižjim gorskim podnebjem zahodne Slovenije ter zmernocelinskim podnebjem zahodne in južne Slovenije (Ogrin, 1996). Nadmorske višine se razte- zajo med 400 in 1200 m (povprečje je 880 m), nakloni se povzpnejo preko 75 ° (povprečje okoli 15 °). Zgolj 10 % površja ima naklon, manjši od 5 °, več kot 50 % po- vršja ima naklon med 10 in 25 °. Zato ni presenetljivo, da območje označuje nizka, podpovprečna gostota prebivalstva in izjemno visok odstotek pokritosti z gozdom. Konec prejšnjega stoletja je na preučevanem območju živelo okoli 15 preb/km2 in delež gozda je znašal 75 % (Belec in sod., 1998). Zadnji podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2019) kažejo, da je delež gozda narasel na 81 % (travnikov je 14 %), gostota prebivalstva pa je upadla na 13,4 preb/km2 (SURS, 2020). Za glavnino občine Loški Potok veljajo naštete značilnosti, izjema je le skrajni, najbolj južni del (dolina Čabranke), ki zaradi drugačne matične podlage precej izstopa (Slika 4.1). 4.1 Preučevanje prsti in rastlinstva v občini Loški Potok Prsteni in rastlinski pokrov smo preučevali na podlagi 52 točk znotraj preučevane- ga območja. Na vseh vnaprej naključno izbranih točkah smo prsti preučevali ne- posredno na terenu s pomočjo izkopa profilne jame ter terenskih meritev in ocen posameznih parametrov (Vovk Korže, Lovrenčak, 2004) (Slika 4.2). Vsaki točki smo najprej določili glavne značilnosti lokacije (nadmorska višina, naklon, ekspozicija, matična podlaga, makro- in mikroreliefne oblike, kamnitost in skalovitost, vpliv člo- veka ter rabo tal), nato še nekatere izbrane parametre (oznake horizontov in glo- bine, barvo, teksturni razred, vrednost pHKCl, količino prostih karbonatov, obliko, izraženost in obstojnost strukture, vlažnost, obliko in količino skeleta, konsistenco in prekoreninjenost) (Slika 4.3). S sondiranjem smo pregledali tudi okolico in skušali določiti približno mejo pojavljanja prepoznanega tipa prsti (Repe, 2018). Na vsaki točki smo na koncu določili tip prsti ter ga tudi fotografirali. Prsti so bile opisa- ne na podlagi terenskega priročnika za opisovanje in klasifikacijo prsti v Srednji in 85 GeograFF 25_FINAL.indd 85 25. 01. 2022 13:37:46 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.1: Mesta preučevanja prsti in rastlinstva z označenim območjem podrobnega preučevanja. Vzhodni Evropi (Świtoniak in sod., 2018). Imena prsti ob slikah in morfoloških opisih so izvorna in v skladu s pravili WRB, v samem besedilu pa so za lažje razumevanje posplošena in poslovenjena. Za popis rastlinstva smo uporabili prilagojeno Braun-Blanquetovo metodo (Braun- -Blanquet in sod., 1983), kjer smo poleg že omenjenih značilnosti lokacije popisali 86 GeograFF 25_FINAL.indd 86 25. 01. 2022 13:37:48 GeograFF 25 Slika 4.2: Terensko delo preučevanja prsti in rastlinstva v Loškem Potoku leta 2018. (Foto: B. Repe) rastlinske vrste, ločene po posameznih plasteh vertikalne stratifikacije, ter za vsako določili kombinirano oceno številčnosti/pokrovnosti in združenosti. Zaradi izrazite enostranskosti popisa (popis je bil izdelan izključno v pozno spomladanskem času) dejanske gozdne združbe ni bilo mogoče določiti. Zato smo namesto tega oprede- lili skupino rastlin in obliko glede na prevladujoče vrste (Wraber, 1960; Zupančič, Wraber, 1989). Dodatno smo na podlagi sondiranja preučevali tudi povezave med skupno globino prsti do trde matične podlage, naklonom površja in nadmorsko vi- šino. Omenjene tri parametre smo merili še na dodatnih 124 točkah, najpogosteje kot prečni profil čez dno doline/kotlinice oziroma grape manjših pritokov, pa tudi po pobočjih grebenov. Vse lokacije meritev, popisov in sondiranj so bile zajete z napravo GNSS (Ogrin in sod., 2017). Pri terenskem delu in kabinetno-računalniških analizah so nam bile v pomoč naslednje prostorske podatkovne baze: osnovna geološka karta v merilu 1 : 100.000, digitalni model nadmorskih višin 5 x 5 m ter njegove izvedbe Slika 4.3: Primer izpolnjenih opisnih listov prsti in rastlinstva. 87 GeograFF 25_FINAL.indd 87 25. 01. 2022 13:37:50 Geografski oris občine Loški Potok (naklon in ekspozicija površja, senčen relief, splošna ukrivljenost, ukrivljenost profila in plastnic, relativni položaj pobočja, konvergenčni indeks, navpična oddaljenost od poteka najbližjega vodnega toka, reliefni indeks vlažnosti, teoretična količina Son- čevega obsevanja), vektorska mreža vodotokov in njihova rastrska gostota, vektor- ska raba tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter digitalni ortofoto posnetki. 4.2 Nekatere splošne značilnosti prsti in rastlinstva Glede na zgoraj navedene osnovne značilnosti (pedogenetske dejavnike) na območ- ju občine prevladujejo naslednji pomembnejši pedogenetski procesi: kopičenje hu- musa; precej počasno preperevanje trde karbonatne matične podlage in dokaj skro- men nastanek drobnih delcev prsti (argilogeneza in nastanek delcev glinaste frakci- je), ki se obarvajo v rjavih odtenkih; procesi vertikalnega premeščanja (eluviacija in iluviacija) so zaradi razgibanega površja redko prisotni, saj voda v glavnem odteka površinsko v nižje dele površja (prsti avtomorfnega oddelka); ob tem vrši proces od- našanja drobnih delcev (erozija prsti), ki se kopičijo na lokalnih uravnavah, ob vznož- jih pobočij ali v osrednji dolini (koluviacija). Zelo redko se pojavljajo hidromorfni procesi zastajanja vode (oglejevanje in psevdooglejevanje). Posledično prevladujejo mlade razvojne stopnje prsti (majhno število diagnostičnih in ostalih horizontov), ki so plitve, z manj glinaste frakcije in visoko reakcijo (pH vrednost variira okoli nevtralne). Zaradi karbonatne matične podlage je zasičenost z bazami visoka. Omenjene dejavnike, procese in splošne značilnosti smo potrdili tudi s terenskim preučevanjem. Glede na navedeno in posledično v občini Loški Potok izrazito prevladujejo rendzi- ne, ki se pojavljajo kar na 64 % površja, sledijo jim rjave pokarbonatne prsti s 33 %. Skromen delež distričnih rjavih prsti se pojavlja na skrajnem jugu občine (glej nada- ljevanje), mestoma se na dnu osrednje doline pojavljajo evtrične rjave prsti (MKGP, CPVO, 2001). S terenskim preučevanjem smo na 48 lokacijah prepoznali zelo tipične oblike rendzin in rjavih pokrabonatnih prsti trdih karbonatnih kamnin (preostale 4 so se nahajale ne silikatni podlagi). Glede na posplošeno in močno poenostavljeno rastlinsko karto merila 1 : 400.000 (Marinček in sod., 2002) v občini Loški Potok povsem prevladujejo dinarski jelovo-bu- kovi gozdovi (gozdna združba bukve in spomladanske torilnice, Omphalodo-Fage- tum), saj uspeva na več kot 80 % površine. Mestoma ta prehaja v jelov gozd z mahom zaveščkom ( Neckero crispae-Abietetum albae), na izpostavljenih prisojnih pobočjih uspeva toploljubna združba črnega gabra in hrasta puhavca ( Querco pubescenti-Ostry etum carpinifoliae), v južnem delu pa še kisloljubna, aconalna združba bukve in pravega kostanja ( Castaneo sativae-Fagetum). Fitocenološka karta v merilu 1 : 100.000 kaže na bistveno manjši delež gozda (67 %), vendar je podatkovna zbirka, ki je bila na razpolago, stara, iz 70-ih let prejšnjega stoletja (Tavčar in sod., 2002; Zupančič, 2017). Kljub temu izkazuje izjemno in močno prevlado dinarskih jelovo- bukovih gozdov, kar je danes morebiti le še bolj očitno 88 GeograFF 25_FINAL.indd 88 25. 01. 2022 13:37:50 GeograFF 25 Preglednica 4.1: Splošne značilnosti prevladujočih tipov prsti na podlagi terenskega preučevanja. Značilnost Rendzine Rjave pokarbonatne prsti Število lokacij 36 12 Naklon [°] 10–41 2–28 Nadmorska višina [m] 720–1100 510–820 Prevladujoča mikroreliefna oblika Strmo pobočje Blago pobočje/lokalno uravnano Kamnitost Redka Neznatna Skalovitost Zmerna Zmerna Prevladujoča rastlinska oblika Bazifilni bukov gozd Bazifilni bukov gozd Tipično zaporedje horizontov O-A1-A2-R O-Ah-Bw1-Bw2-C Skupna globina 10–30 35–60 Stik z matično podlago Nepravilen Valovit/žepast Teksturni razred Ilovica Meljasta ilovica pH vrednost 6,5–7,5 6,0–7,0 Prosti CaCO3 Srednje/veliko Malo/srednje Oblika strukturnih agregatov Mrvičasta Oreškasta Vlažnost Sveža Sveža Skelet – količina Srednjeskeletne Maloskeletne Skelet – oblika Ostrorob Ostrorob Oblika organske snovi Sprstenina Prhnina in se vsaj delno sklada z ugotovitvami našega terenskega dela. Po zastopanosti ima- jo višje deleže (nad 1 %) še združbe bukve in navadnega tevja ( Hacquetio-Fagetum var. Geranium nodosum), jelke in velikega drežnika ( Neckero complanatae-Abietetum), buk ve in rebrenjače ( Blechno-Fagetum) ter obe toploljubni združbi skupaj (bukev in črni gaber ter črni gaber in puhavec) (Slika 4.4). Slika 4.4: Deleži zastopanosti gozdnih združb na podlagi fi tocenološke karte v merilu 1 : 100.000. Abieti-Fagetum dinaricum Hacquetio-Fagetum var. Geranium nodosum 32,89% Neckero complanatae-Abietetum (dinaricum) Blechno-Fagetum 58,11% Ostryo-Fagetum Querco pubescenti-Ostryetum 0,24% Aceri pseudoplatani-Fagetum dinaricum 0,31% Vaccinio vitis-idaeae-Pinetum silvestris 0,31% 0,91% Genisto triangularis-Pinetum silvestris 0,80% 1,25% 2,82% negozdna raba 2,36% vir: GIS, 2007 89 GeograFF 25_FINAL.indd 89 25. 01. 2022 13:37:50 Geografski oris občine Loški Potok S terenskim preučevanjem smo na skupno 52 lokacijah popisali 48 gozdnih oblik na podlagi prevladujočih rastlinskih vrst (glej 1. poglavje o metodologiji) in štiri zeliščne, ki z izjemo ene močvirske niso bile podrobno obravnavane (glej poglavje o pedosekvencah, 4.2). Vrstno smo popisali naslednje oblike: bukov gozd z jelkami, jelov gozd z redkimi bukvami, bukov gozd z redkimi belimi javorji, bukov gozd s črnim gabrom, gozd hrasta puhavca, črnega gabra in malega jesena, bazifilni borov gozd, kisloljubni borov gozd z brezami, vlagoljubni obrečni gozd bele vrbe, črne ješe in velikega jese- na, močvirski gozd črne jelše. Preglednica 4.2: Gozdne oblike in združbe na podlagi terenskih popisov. Gozdna oblika s prevladujočimi Število Najbolj verjetna gozdna združba drevesnimi vrstami lokacij Omphalodo-Fagetum, Bukov gozd z jelkami 32 Hacquetio-Fagetum Jelov gozd z redkimi bukvami 2 Neckero crispae-Abietetum albae Bukov gozd z redkimi belimi javorji 1 Aceri-Fraxinetum Bukov gozd s črnim gabrom 1 Ostryo-Fagetum Gozd hrasta puhavca, črnega gabra in 1 Querco pubescenti-Ostryetum malega jesena Bukov gozd s kostanjem 3 Casteaneo-Fagetum Bazifilni borov gozd 1 Erico-Pinetum sylvestris Kisloljubni borov gozd z brezami 1 Viccinio-Pinetum Bazifilni smrekov gozd, antropogen 2 Piceetum na rastišču Hacquetio-Fagetum Acidofilni smrekov gozd, antropogen 1 Piceetum na rastišču Casteaneo-Fagetum Vlagoljubni obrečni gozd bele vrbe, 2 Salicetum albae črne ješe in velikega jesena Močvirski gozd črne jelše 1 Alnetum glutinosae Σ 48 4.3 Pedoskevence na trdih sedimentnih silikatnih kamninah v dolini reke Čabranke (lito- in toposekvenca) Zmerno in vlažno podnebje v Sloveniji povzroča razmeroma počasne pedogenetske procese. To je še posebej očitno pri mehanskem in kemičnem preperevanju matične podlage in njenih mineralov. Minerali zato vstopajo v pedosfero v velikostnem raz- redu melja, peska in celo skeletnih delcev. Kemično so le delno spremenjeni ali celo popolnoma nespremenjeni. Matična podlaga zato neposredno in močno vpliva na lastnosti prsti (Repe, 2017). Zato matična podlaga velja za najpomembnejši pedoge- netski dejavnik oblikovanja prsti. Matična podlaga je tudi dejavnik, ki se najpogosteje uporablja za razlikovanje med tipi in podtipi prsti. 90 GeograFF 25_FINAL.indd 90 25. 01. 2022 13:37:51 GeograFF 25 93 % slovenskega ozemlja sestavljajo sedimentne kamnine, predvsem apnenec in dolomit, le 4 % pripada metamorfni skupini, 3 % pa je magmatskega izvora (Pleni- čar in sod., 2009). Ker prevladujejo karbonatne kamnine, so v Sloveniji najpogos- teje skupine evtrični leptosoli (rendzine) ter kromični (rjave pokarbonatne prsti) in evtrični (evtrične rjave prsti) kambisoli. Skupaj pokrivajo več kot 56 % ozemlja. Silikatne sedimentne kamnine v Sloveniji kažejo razmeroma malo odpornosti za mehansko preperevanje. Čeprav je površje hribovito in zelo razgibano, distrični kambisoli (distrične rjave prsti) na silikatnih kamninah prevladujejo skoraj v ce- loti (20,7 % ozemlja) in so le zanemarljivo pokrite z distričnimi leptosoli (rankerji) (2,1 %) (Repe, 2017). Preučevano območje reke Čabranke v celoti spada v območje Dinarskega pogorja, vendar bi ga bilo glede na matično podlago, prsti in rastlinstvo mogoče umestiti v predalpsko območje, kjer se pogosteje pojavljajo silikatne sedi- mentne kamnine. Na tem območju so prsti razmeroma dobro razvite, kisle, z nizko nasičenostjo z bazičnimi kationi. Prevladujoče skupine prsti so distrični kambisoli (distrične rjave prsti), distrični planosoli (distrične psevdooglejene prsti) na sprijetem in nesprijetem silikatnem klastičnem sedimentnem gradivu, pa evtrični glejso- li (evtrične oglejene prsti), evtrični fluvisoli (evtrične obrečne prsti) na aluvialnem gradivu. Ostale pomembne skupine prsti so distrični leptosoli; evtrični kambisoli, planosoli, glejsoli, fluvisoli; stagnosoli in luvisoli (Vrščaj in sod., 2017). Kamnine lahko zadržijo sorazmerno precejšnje količine vode, zato se na pobočjih in njihovih vznožjih pogosto pojavijo majhni potoki ali celo izviri. Posledično se v ozkih doli- nah in soteskah pojavljajo vodotoki, zato je hidrografska mreža v tej pedosekvenci dobro razvita (Stritar, 1990). Območje je hribovito z razgibanimi pobočji, kjer mestoma uspeva aconalna združ- ba Vaccinio-Pinetum sylvestris. To je pionirska združba izrazito revnih rastišč. Veliko pogostejši pa so acidofilni bukovi gozdovi združb Blechno-Fagetum (z rebrenjačo) in Castaneo sativae-Fagetum (s pravim kostanjem), ki rastejo na distričnih kambiso-lih, pestri paleti silikatnih kamnin. V mnogih primerih so bukovo-kostanjevi gozdo- vi spremenjeni bodisi v smrekove ( Picea abies) monokulturne gozdove ali v mešane gozdove z mešanico pravega kostanja, rdečega bora in hrasta gradna ( Quercus pet-raea). Na širšem območju pokrivajo sorazmerno velika območja termofilni bukovi gozdovi ( Ostryo carpinifoliae-Fagetum), in sicer na južnih izpostavljenih legah od ni- žin do nadmorske višine okoli 1000 m n. v., kjer je zadostna količina padavin (Vrščaj in sod., 2017). V Sloveniji izrazito prevladujejo raziskave prsti karbonatnih območij, medtem ko so tiste s silikatnih precej redke. V primeru doline reke Čabranke študij ni bilo. Primer izbranega preučevanega območja prsti se nahaja v najjužnejšem delu občine Loški Potok, na severnih, osojnih pobočjih doline reke Čabranke (nad levimi bregovi) ob meji s Hrvaško (Slika 4.5). Območje je približno 1 km široko in sledi toku Čabranke v dolžini približno 4,5 km od njenega izvira pri naselju Podplanina na slovenski strani do vasi Pungert, kjer Čabranka zapusti preučevani del območja. Območje je izbrano zaradi zanimivih in izrazito netipičnih geolitoloških ter posledično pedoloških in rastlinskih razmer znotraj tipičnega dinarsko-kraškega karbonatnega okolja. Podobne razmere se v večjem obsegu nadaljujejo proti jugu na sosednjem bregu Čabranke, na hrvaški strani. 91 GeograFF 25_FINAL.indd 91 25. 01. 2022 13:37:51 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.5: Pogled na izbrano preučevano območje . (Foto: B. Repe) Posebnost preučevanega območja, ki leži znotraj Dinarskega gorstva, je, da je v celoti zgrajeno iz silikatne, sorazmerno trde in sprijete sedimentne kamnine, ki daje kisle do zelo kisle produkte preperevanja. Na geološki karti v merilu 1 : 100.000 (Buser in sod., 1968; Savić, Dozet, 1984) prevladujejo permski silikatni peščenjaki ter glinovci, slednji so pretežno skrilavi. To smo potrdili tudi pri terenskem preučevanju. Na manj- ših območjih je mogoče najti tudi zaplate silikatnega grušča, ki je mestoma sprijet v konglomerat. Te kamnine prevladujejo na 91 % izbranega preučevanega območja. Izjema so nesprijeto silikatno gradivo (prod in pesek) ob Čabranki, silikatni grušč ob vznožjih pobočij, glinasto koluvialno gradivo na posameznih uravnavah in pobočnih grapah ter ozki pasovi dolomita, ki prihaja na površje na prehodu v karbonatno ob- močje, na najvišjih delih pobočij. Nadmorske višine se razprostirajo od 440 m na jugovzhodnem delu (kjer Čabranka zapusti območje) do 880 m v osrednjem skrajnem severnem dolomitnem delu (kjer v območje vstopi glavna cesta). Povprečna nadmorska višina je 608 m. Na celotnem območju se pojavljajo različne oblike površja in pobočij (konkavna, konveksna, rav- na, nepravilna, deli so celo prepadni), ki so prepredene z grapami in erozijskimi jarki. Mestoma se nahajajo manjše uravnave. Dandanes je glavni preoblikovalec površja erozija (Lipovec, Klemenčič, 1998). Največji naklon je 82 °, medtem ko je povprečni naklon 24 °. Še največ ravnega površja se nahaja neposredno ob Čabranki, kjer pa ozka aluvialna ravnica ne preseže 70 m. Prevladujoča ekspozicija pobočij je južna do jugovzhodna. Podnebje preučevanega območja, predvsem pa širše, je prehodno med nižjim gor- skim podnebjem zahodne Slovenije ter zmernocelinskim podnebjem zahodne in južne Slovenije (Ogrin, 1996). Tudi z vidika prsti je podnebje tipično humidno, zmer- no celinsko, z visoko količino padavin (okoli 1800 mm/leto) (ARSO, 2006). Zime so mrzle, zmrzal in slana se lahko pojavita tudi še junija in že avgusta. Poletja so kratka in topla, vegetacijska doba se začne okoli dva tedna kasneje kot v drugih celinskih delih Slovenije. 92 GeograFF 25_FINAL.indd 92 25. 01. 2022 13:37:52 GeograFF 25 Viri iz 80-ih let prejšnjega stoletja (Puncer, 1980) navajajo, da večina padavin pade v pozni jeseni, snežna odeja je lahko zelo debela in se pojavi vsako zimo. Zadnja poročila kažejo, da se je višek premaknil v zimski čas (Nadbath, 2010). Neposredno na samem območju ni meteoroloških postaj. Najbližji padavinski postaji sta Hrib in Trava, temperaturno najbližja in najbolj podobna postaja je Babno Polje. Povprečna letna temperatura je 6,5 °C, najtoplejši mesec je julij (16,6 °C), najhladnejši pa januar (−3,1 °C) (Nadbath, 2019). V nižjih delih, kraških poljih in dolinah se pojavlja temperaturna inverzija, ki dodatno znižuje še posebej minimalne temperature ter zvišuje po- gostost megle. Tudi mikropodnebno je izbrano območje posebnost. Zaradi južnih ek- spozicij pobočja letno prejmejo visoke količine sončevega obsevanja (4100 MJ/km2) (Gabrovec, 1996), zato so poletja topla in pojavlja se lahko celo suša. Posledično najdemo na najbolj izpostavljenih in strmih pobočjih območja termofilnega rastlinstva. Tako se pojavljata predvsem toploljubni bukov gozd ( Ostryo carpinifoliae-Fagetum) in gozd hrasta puhavca s črnim gabrom ( Querco pubescenti-Ostryetum carpinifoliae). Hidrologija okoliškega in zalednega območja je izrazito kraška, brez površinskih vodnih tokov. Toda nepropustne silikatne kamnine omogočajo razvoj normalne, površinske rečne mreže in celo zastajanja vode na manjših uravnavah znotraj pobočij ter v gra- pah in jarkih. Ker so pobočja kratka in strma, zaledje pa kraško, so vode preučevanega območja odvisne od padavin. Količine vode v vodotokih so majhne, lahko pa precej narastejo v času poletnih nalivov. Zato se potoki lahko obnašajo hudourniško in pov- zročajo močne erozijske procese. Rastlinstvo in raba tal je tipično gozdna ter ponovno posledica silikatnih sedimentnih kamnin ter posledično kislih prsti. Gozdni pokrov je zelo gost in prevladujoča dre-vesna vrsta je bukev ( Fagus sylvatica). Glede na prsti in matično podlago sta prevladujoči gozdni združbi kisloljubni, in sicer bukov gozd s pravim kostanjem ( Castaneo sativae-Fagetum) ter njegova degradirana različica, gozd rdečega bora in borovnice ( Vaccinio vitis-idaeae-Pinetum silvestris). Slednja združba nakazuje, da je bila na tem območju v preteklosti kmetijska dejavnost bistveno večja, saj se kisloljubna borova združba oblikuje s steljarjenjem in izsekavanjem vrednejših lesnatih vrst (Marinček, 1987). Kljub temu pa ostro podnebje, razgibano površje ter plitve in kisle prsti niso dovoljevale razvoja kmetijstva. Zaradi zelo strmih pobočij in posledično močno razvitih erozijskih procesov ima gozd zelo pogosto varovalno vlogo (Ogrin in sod., 2017; Repe in sod., 2019). Delež gozda je skoraj 85 % in nekaj kmetij se preživlja tudi z gozdarstvom. 93 GeograFF 25_FINAL.indd 93 25. 01. 2022 13:37:53 Geografski oris občine Loški Potok 4.3.1 Morfološke značilnosti podrobno preučenih prsti Slika 4.6: Lokacija 1 – N 45°35'50.08«; E 14°40'38.01; najvišji deli pobočij; trd jurski dolomit; naklon 21°; 639 m n. v.; svetel pionirski gozd: rdeči bor, bukev, spomladanska resa, črni teloh … (Foto: B. Repe) Slika 4.7: Profil 1 – Eutric Dolomitic Rendzic Skeletic Leptosol (Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) Morfološke značilnosti: O: 3–0 cm, delno ali slabo preperelo suho brezovo listje in borove iglice Ah: 0–7 cm, molični horizont, peščeno ilovnat, pogost in ostro- rob skelet, zelo temno rjav (7.5YR 2.5/2), mrvičasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine, jasna in gladka meja AC: 7–15 cm, molični horizont, peščena ilovica, pogost in ostro- rob skelet, temno rjav (7.5YR 3/2), mrvičasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine, jasna in gladka meja C1: 15–23 cm, pogost ostrorob dolomitni skelet, jasna meja C2: 23–31 cm, obilen in ostrorob skelet, postopna meja CR_ 31–(50) cm, trda, kompaktna kamnina Preglednica 4.3: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 1, profil 1). Hori­ Globina Delež mineralne frakcije Tekst. pH CaCO3 Org. C SUM B KIK V zont [cm] GP DP GM DM G raz. [KCl] [g∙kg–1] [cmol(+)∙kg–1] [%] O 3–0 - - - - - - - - - - - - Ah 0–7 60,1 8,7 19,7 10,6 0,9 PI 6,5 146 43,7 42,3 45,9 92,2 AC 7–15 62,3 9,2 19,5 8,3 0,7 PI 6,7 171 23,9 33,8 34,2 98,8 C1 15–23 - - - - - - - - - - - - C2 23–31 - - - - - - - - - - - - CR 31–(50) - - - - - - - - - - - - GP: grobi pesek; DP: drobni pesek; GM: grobi melj; DM: drobni melj; G: glina; Tekst. raz.: teksturni razred; pH: reakcija; CaCO3: prosti karbonati; Org. C: organski ogljik; SUM B: vsota bazičnih kationov; KIK: kationska izmenjalna kapaciteta; V: nasičenost z bazami. 94 GeograFF 25_FINAL.indd 94 25. 01. 2022 13:37:55 GeograFF 25 Slika 4.8: Lokacija 2 – N 45°35'45.66«; E 14°39'56.61«; zelo strm zgornji del pobočja; vidni znaki erozije; naklon 45°; 671 m n. v.; kisel permski peščenjak; kisel pionirski gozd: navadna breza, rdeči bor, orlova praprot, jesenska vresa. (Foto: B. Repe) Slika 4.9: Profil 2 – Dystric Skeletic Leptosol (Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) Morfološke značilnosti: A: 0–17 cm, humusni horizont, peščeno glinasta ilovica, pogost in ostrorob skelet, temno rjav (7.5YR 3/3), mrvi- časta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine; jasna meja CBw: 17–39 cm, ilovica; obilen in ostrorob skelet, temno rumenkasto rjava (10YR 4/4), oreškasta struktura, vlažen, čvrst, pogoste korenine, postopna meja R: 39–(50) cm, zvezna kamnina Preglednica 4.4: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 2, profil 2). Hori­ Globina Delež mineralne frakcije Tekst. pH CaCO3 Org. C SUM B KIK V zont [cm] GP DP GM DM G raz. [KCl] [g∙kg–1] [cmol(+)∙kg–1] [%] A 0–17 30.6 24.4 5.8 16.0 23.2 PGI 3.8 8.7 50.4 9.1 35.9 25 CBw 17–39 27.1 17.9 8.3 22.8 23.9 I 3.9 6.9 18.5 8.6 39.7 22 R 39–(50) - - - - - - - - - - - - GP: grobi pesek; DP: drobni pesek; GM: grobi melj; DM: drobni melj; G: glina; Tekst. raz.: teksturni razred; pH: reakcija; CaCO3: prosti karbonati; Org. C: organski ogljik; SUM B: vsota bazičnih kationov; KIK: kationska izmenjalna kapaciteta; V: nasičenost z bazami. 95 GeograFF 25_FINAL.indd 95 25. 01. 2022 13:37:57 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.10: Lokacija 3 – N 45°35'56.58«; E 14°39'33.02«; srednje pobočje; naklon 25°; 742 m n. v.; kisel permski peščenjak; kisel sekundarni smrekov gozd z zelo skromno podrastjo (nekaj orlove praproti). (Foto: B. Repe) Slika 4.11: Profil 3 – Dystric Skeletic Leptic Cambisol (Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) Morfološke značilnosti: O: 7–0 cm, delno ali slabo preperele in posušene smrekove iglice in nekaj bukovih listov A: 0–10 cm, humusni horizont, ilovica, nekaj ostrorobega skeleta, temno rjava (7.5YR 3/3), mrvičasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine, jasna meja ABw: 10–18 cm, kambični horizont, ilovica, nekaj ostrorobega skeleta, rjava (7.5YR 4/4), mrvičasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine, jasna meja Bw: 18–29 cm, kambični horizont, peščena ilovica, pogost in ostrorob skelet, rumenkasto rjava (10YR 5/4), oreškasta struktura, rahlo vlažen, čvrst, nekaj korenin, jasna meja BwC: 29–40 cm, prehodni horizont, peščena ilovica, pogost ostro- rob skelet, svetlo rumenkasto rjava (10YR 6/4), oreškasta struktura, rahlo vlažen, čvrsta, nekaj korenin, jasna meja R: 40–(60) cm, zvezna kamnina Preglednica 4.5: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 3, profil 3). Hori­ Globina Delež mineralne frakcije Tekst. pH CaCO3 Org. C SUM B KIK V zont [cm] GP DP GM DM G raz. [KCl] [g∙kg–1] [cmol(+)∙kg–1] [%] O 7–0 - - - - - - - - - - - - A 0–10 19,7 21,6 7,7 26,8 24,2 I 3,3 7,3 81,0 23,7 68,5 35 ABw 10–18 20,6 23,5 2,5 29,6 23,8 I 3,4 6,9 63,5 24,8 69,0 36 Bw 18–29 24,9 42,4 8,5 24 0,2 PI 3,6 7,8 10,5 23,5 54,6 43 BwC 29–40 27,6 43,5 6,8 21,1 1,0 PI 4,0 8,2 9,5 22,2 52,8 42 R 40–(60) - - - - - - - - - - - - GP: grobi pesek; DP: drobni pesek; GM: grobi melj; DM: drobni melj; G: glina; Tekst. raz.: teksturni razred; pH: reakcija; CaCO3: prosti karbonati; Org. C: organski ogljik; SUM B: vsota bazičnih kationov; KIK: kationska izmenjalna kapaciteta; V: nasičenost z bazami. 96 GeograFF 25_FINAL.indd 96 25. 01. 2022 13:37:59 GeograFF 25 Slika 4.12: Lokacija 4 – N 45°35'48.40«; E 14°39'42.84«; blago srednje pobočje, naklon 10°; 646 m n. v.; kisel permski peščenjak; tipičen kisloljubni bukov gozd: bukev, pravi kostanj, bukev, orlova praprot, jesenska vresa, dlakava bekica. (Foto: B. Repe) Slika 4.13: Profil 4 – Leptic Skeletic Alisol (Cutanic, Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) Morfološke značilnosti: O: 7–0 cm, delno ali slabo preperelo, suho bukovo listje, surovi ostanki orlove praproti in borovnice Ah: 0–5 cm, humusni horizont, ilovica, nekaj ostrorobega skeleta, zelo temno rjava (7.5YR 2.5/3), mrvičasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste korenine, jasna meja AB: 5–15 cm, prehodni horizont, ilovica; nekaj ostrorobega skeleta, temno ru- menkasto rjava (10YR 3/4), oreškasta struktura, vlažen, drobljiv, pogoste kore- nine, jasna meja Bw: 15–43 cm, kambični horizont, glinasta ilovica, pogost ostrorob skelet, ru- menkasto rjava (10YR 5/4), oreškasta struktura, rahlo vlažen, čvrst, nekaj kore- nin, postopna meja BC: 43–72 cm, prehodni horizont, ilovica, pogost ostrorob skelet, olivno rumena (2.5YR 6/6), oreškasta struktura, rahlo vlažen, čvrst nekaj korenin, postopna meja R: 72–(80) cm, zvezna kamnina Preglednica 4.6: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 4, profil 4). Hori­ Globina Delež mineralne frakcije Tekst. pH CaCO3 Org. C SUM B KIK V zont [cm] GP DP GM DM G raz. [KCl] [g∙kg–1] [cmol(+)∙kg–1] [%] O 7–0 - - - - - - - - - - - - Ah 0–5 23,7 20,1 10 35,5 10,7 L 3,1 8,6 94,5 18,0 54,3 33 ABw 5–15 19,5 17,5 10,7 30 22,3 L 3,4 8,4 62,5 23,4 62,8 37 Bw 15–43 20,9 14,3 10,6 27,2 27 CL 3,4 9,4 16,0 27,0 66,1 41 BwC 43–72 21,2 25,7 7,8 26,9 18,4 L 3,5 10,9 4,0 24,6 57,8 43 C 72–(80) - - - - - - - - - - - - GP: grobi pesek; DP: drobni pesek; GM: grobi melj; DM: drobni melj; G: glina; Tekst. raz.: teksturni razred; pH: reakcija; CaCO3: prosti karbonati; Org. C: organski ogljik; SUM B: vsota bazičnih kationov; KIK: kationska izmenjalna kapaciteta; V: nasičenost z bazami. 97 GeograFF 25_FINAL.indd 97 25. 01. 2022 13:38:01 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.14: Lokacija 5 – N 45°35'57.65«; E 14°39'33.63«; uravnava sredi pobočja, neposredno pod manjšim izvirom; naklon 0°; 747 m n. v.; kisel permski skrilavi glinovec; vodo- in vlagoljubno rastlinstvo: kalužnica, orlova praprot, preslice, šotni mahovi. (Foto: B. Repe) Slika 4.15: Profil 5 – Eutric Histic Gleysol (Loamic, Skeletic). (Foto: B. Repe) Morfološke značilnosti: Ha: 0–10 cm, histični horizont, močno razkrojeno organsko gradivo, zelo temno rjava (10YR 2/2), masiven, moker; nekaj korenin, postopna meja Bl: 10–22 cm, peščena ilovica; zelo malo ostrorobega skeleta, rjava (7.5YR 4/4) in močno rjava (7.5YR 5/8), glejne lastnosti, masivna/zelo šibka oreškasta struktura, moker, zelo drobljiv, nekaj korenin, postopna meja Cr: 22–(40) cm, matična podlaga z redukcijskimi lastnostmi, ilovica, obilen in ostrorob skelet, masivna struktura, gravita- cijska voda, nesprijet Preglednica 4.7: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 5, profil 5). Hori­ Globina Delež mineralne frakcije Tekst. pH CaCO3 Org. C SUM B KIK V zont [cm] GP DP GM DM G raz. [KCl] [g∙kg–1] [cmol(+)∙kg–1] [%] Ha 0–10 - - - - - - 5,3 6,7 253 53,1 71,8 74,0 Bg 10–22 29,3 27,8 8,2 30,5 4,2 SL 5,1 5,1 119 47,4 67,2 70,5 Cr 22–(40) 30,1 19,5 7,.4 24,9 18,1 L - - - - - - GP: grobi pesek; DP: drobni pesek; GM: grobi melj; DM: drobni melj; G: glina; Tekst. raz.: teksturni razred; pH: reakcija; CaCO3: prosti karbonati; Org. C: organski ogljik; SUM B: vsota bazičnih kationov; KIK: kationska izmenjalna kapaciteta; V: nasičenost z bazami. 98 GeograFF 25_FINAL.indd 98 25. 01. 2022 13:38:03 GeograFF 25 Stritar (1990) v svoji monografiji za vrsto matične podlage, ki prevladuje na obravna- vanem območju, uporablja izraz nekarbonatne kamnine. To je izraz za tiste kamnine, ki vsebujejo manj kot 5 % kalcijevega karbonata oziroma ga sploh ne vsebujejo. Ne- karbonatne kamnine so sistem, na katerem se pojavi pedosekvenca z združbo rjavih (distričnih) prsti in ki se glede na geolitološki značaj kamnine deli še naprej. Magmatske in metamorfne kamnine, ki se v Sloveniji pojavljajo v pomembnejšem obsegu le na Pohorju, tvorijo večji gorski masiv, medtem ko nekarbonatne terciarne kamnine (kremenčev grušč in pesek, nekarbonatni konglomerati itd.) tvorijo valovito površje. Stritar je prepoznal naslednjo pedo- (topo-) sekvenco: ranker (distrični leptosol) – distrične (kisle) rjave prsti (distrični kambisoli) – opodzoljene rjave prsti (albični luvisoli) – podzoli (haplični podzoli) (Slika 4.18). Rankerji kažejo veliko podobnosti (topografska lega, morfološke značilnosti, mehan- ske lastnosti) z rendzinami. Temno rjav horizont leži neposredno na matični podlagi (litični ali regolitični). Kemično pa jih v Sloveniji večina kaže izrazito distrične lastnosti. Najdemo jih le na strmem reliefu, pokritem z gozdom, in praviloma kažejo znake ero- zije. Ker matična podlaga (v primerjavi s precej tršimi magmatskimi ali metamorfnimi kamninami ali celo z apnencem ali dolomitom) prepereva razmeroma hitro, rankerji v Sloveniji niso pogosti. Veliko pogostejše so bolj razvite oblike, kot so umbrisoli, kambisoli ali celo luvisoli. Distrične rjave prsti so bolj razvita oblika in najpogostejši tip prsti na nekarbonatnih kamninah. Kažejo morfološko podobnost z evtričnimi rjavimi prstmi. Prsti so globlje, z opaznim razvojem strukture (oreškasta) in barve (YR odten- ki), povezanih z in situ razvojem delcev melja in gline (Bw horizonti). Vrednost pH je običajno 5,5 ali nižja (vendar redko izjemno nizka). Nasičenost z bazičnimi kationi je pod 50 %. Nekatere od teh prsti lahko uvrstimo med umbrisole ali luvisole. Opodzoljene rjave prsti so ekvivalent močno izpranim luvisolom. Če je ta proces močno izražen, lahko dodamo kvalifikator albični. Ta tip prsti je zelo slabo raziskan. Poleg tega je bila večina luvisolov v Sloveniji opisanih na karbonatnih kamninah. Nekdaj so bili uvrščeni med haplične luvisole ali celo akrisole, novejše raziskave jih upravičeno uvrščajo med luvisole ali alisole (Turniški in sod., 2016; Turniški, Grčman, 2018). Podzoli so v Sloveniji zelo redek tip oz. skupina prsti. Ekstremno izpiranje ali premeščanje Slika 4.16: Odnos med globino prsti in naklonom pobočja. 90 80 70 ] 60 [cm 50 40 30 globina prs� 20 y = -2,0633x + 82,713 R² = 0,5495 10 0 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 naklon pobočja [°] 99 GeograFF 25_FINAL.indd 99 25. 01. 2022 13:38:03 Geografski oris občine Loški Potok v kombinaciji z zelo kislimi produkti preperevanja silikatnih kamnin, hladnim gorskim podnebjem z velikimi količinami padavin in iglastim gozdom ( Picea abies, Abies alba in Pinus sylvestris), ki prispevajo kisel organski opad, se pojavlja v nekaterih manjših zaplatah v Alpskih pokrajinah (Pokljuka, Mežakla) in na Pohorju (Repe, 2017). Nekatere uvrščamo med podzole, druge med retisole. Ker je matična podlaga za vodo ne- prepustna, je površinska rečna mreža dobro razvita. Poleg obravnavane združbe prsti se v teh pedosekvencah nahajajo tudi druge skupine prsti, kot so planosoli, glejsoli in prsti s fluvialnimi lastnostmi. Zaporedje prsti oziroma pedosekvenca na pobočjih doline reke Čabranke le del- no sledi zgoraj omenjenemu vzorcu (Stritar, 1990). Preučevana pedoskevenca je delno lito- in delno topofunkcija ter bi jo lahko poenostavili na: evtrični lepto- sol – distrični leptosol – distrični kambisol – skeletični luvisol – skeletični/fluvični glejsol (Slika 4.19). Pri preučevanju pedosekvence Polhograjskega hribovja (Repe, 2006; Switoniak in Charzinsky, 2018) in na kraškem območju blizu Postojne (Bergant in sod., 2011) je bilo ugotovljeno razmerje med globino prsti in naklonom. Zaradi mozaičnega vzor- ca prsti na karbonatni matični podlagi je zaporedje na trdih in kompaktnih karbo- natnih podlagah zelo težko oceniti, modelirati ali napovedati. Bistveno lažje in Slika 4.17: Teoretična razporeditev globine prsti glede na topofunkcijo naklona pobočja. 100 GeograFF 25_FINAL.indd 100 25. 01. 2022 13:38:04 GeograFF 25 z zanesljivejšimi rezultati je to mogoče na silikatni podlagi, kjer je razvit površinski vodni tok. Preprosta študija je bila izvedena tudi v dolini reke Čabranke. Odnos smo preučevali vzdolž štirih približno ravnih prerezov, ki se raztezajo med spodnjim in zgornjim delom pobočja. Z vrtanjem s pomočjo pedološkega svedra smo vsakih 30–50 m izmerili naklon pobočja in globino prsti (nadmorska višina in lokacija sta bili določeni z napravo GNSS). Zabeležili smo 57 trojčkov globine, višine in naklona. Predhodne študije vse predpostavljajo, da se prsti debelijo z manjšanjem naklona in nadmorske višine. Razmerje med elementoma reliefa in globino prsti smo izračunali s pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta in multiplo regresijsko analizo. Vzpostavljena je bila jasna povezava med globino prsti in naklonom pobočja (glo- bina prsti = −2,0633 × naklon pobočja + 82,713; R² = 0,5495). Povezanost je zmerna (Slika 4.16) in kaže na povezanost med globino prsti (in tipom prsti) in nekaterimi reliefnimi značilnostmi. Na drugi strani pa nismo ugotovili pomembne zveze med globino in nadmorsko viši- no. To lahko pripišemo dejstvu, da so absolutne in relativne razlike v nadmorskih višinah zelo majhne in vpliv ne pride do izraza. Globina je veliko bolj odvisna od naklona in ukrivljenosti pobočja ter drugih mikroreliefnih značilnosti. Podobne ugotovitve so se pokazale pri podobnih meritvah v Polhograjskem hribovju (Repe, 2006), kjer je bilo na silikatni matični podlagi pojasnjeno 68,3 % variabilnosti globine. Na višjih naklonih se pojavljajo plitvejše prsti z več bolj grobih delcev, z manjšo vsebnostjo gline in kažejo nižjo stopnjo razvitosti z manj horizonti (Slika 4.17). 4.4 Primer lito- in toposekvence Študijo pedosekvence na pobočjih doline Čabranke lahko strnemo v nekaj zaključnih misli: • Za lokacije preučevanja prsti lahko določimo povsem enake makro- in mezopod- nebne razmere. Pobočja, kjer so izkopane profilne jame, so bila obrnjena proti skoraj isti, splošni jugovzhodni smeri. • Prehod med prvima dvema tipoma/skupinama prsti lahko opišemo kot litofunk- cijo. Obe skupini pripadata leptosolom in kažeta veliko morfoloških podobnosti, razlikujeta pa se predvsem v kemičnih značilnostih. Pojavljata se na podobnem položaju v zgornjih delih pobočij in na podobnih višinah. Na oba vplivajo inten- zivni pobočni procesi, zlasti erozija, odstranjevanje nastalega, predvsem drob- nega prstenega gradiva, ki se kopiči nižje, v spodnjih delih pobočij. Oba tipa sta zelo mlada, plitva in skeletna, eden glavnih pedogenetskih procesov je kopiče- nje humusa in mehansko preperevanje matične podlage. Pomembna razlika je v vrsti matične podlage obeh. Na prvi je le-ta karbonatna, na drugi pa silikatna. Posledično so opazne razlike v kemičnih lastnostih, predvsem v pH vrednosti in nasičenosti z bazami. • Prsti profilov 2−5 izražajo predvsem topofunkcijo. Ker lahko podnebne pogoje za vse štiri lokacije smatramo kot enake, sta hitrost in vrsta nastalih produktov pre- perevanja tudi zelo podobna, če ne kar enaka. Posledica je precejšnja podobnost 101 GeograFF 25_FINAL.indd 101 25. 01. 2022 13:38:05 Geografski oris občine Loški Potok nekaterih kemijskih lastnosti. Vse prsti izražajo določeno stopnjo distričnosti (vsebnost kalcijevega karbonata in vsebnost skeleta, pH vrednosti, nasičenost z bazami itd.). Za vse profile je matična podlaga enaka (sprijeta, silikatna, s ki- slimi produkti preperevanja, neprepustna za vodo). Tako vsa padavinska oziro- ma druga površinska voda prej ali slej (skozi pedosfero ali kot površinski odtok) najde pot do dna doline, v reki Čabranki. Glavne razlike med prstmi (2−5) lahko pripišemo reliefni izoblikovanosti (naklon in oblika pobočja), ki ima neposreden vpliv na vod ni odtok. V zgornjih in bolj strmih delih pobočij se razvijejo izrazite avtomorfne značilnosti in z njimi povezani procesi, v spodnjih in položnejših de- lih pa (mestoma lahko tudi) hidromorfne značilnosti (Repe, 2007). Posledično to vodi do različne intenzivnosti pobočnih procesov: transport majhnih delcev v niž- je položaje pobočja, kopičenje prsti v uravnanih (ne nujno nižjih) delih pobočja. Posledica tega so razlike v stopnjah razvoja prsti (število horizontov in debelina), lastnostih in procesih prsti: Zgornji in bolj strmi deli površja: Spodnji in uravnani deli površja: • plitve prsti, • globlje prsti, • več skeletnih delcev, • manj skeletnih delcev, • manjši delež drobne frakcije (glinasta • večji delež drobne frakcije (glinasta frakcija), frakcija), • površinski vodni odtok, • navpično premikanje vode skozi profil, • odnašanje delcev prsti, • akumulacija delcev prsti, • manj razviti tipi/skupine prsti, • bolj razviti tipi/skupine prsti, • manjše število horizontov, • večje število horizontov, • manj debeli horizonti, • bolj debeli horizonti, • glavni proces je akumulacija humusa, • glavni proces je razvoj kambičnih lastnosti, • prevladuje mehansko preperevanje • prevladuje kemično preperevanje matične matične podlage, podlage, • nastanek leptosolov, umbrisolov, • nastanek kambisolov in luvisolov, • borov gozd. • bukov gozd. Ne glede na naklon ali relativno nadmorsko višino nad dnom doline, če gre za konkavno obliko površja, se zaradi neprepustne matične podlage lokalno lahko razvijejo hidromorfne značilnosti (stagnične ali glejne) (profil št. 5). • Terensko preučevanje je razkrilo, da nadmorska višina ne igra pomembne vloge razlikovalnega pedogenetskega dejavnika na tako majhnem območju. Ne glede na to so vse prsti relativno plitve (mlado površje, z veliko reliefno energijo) (Slika 4.17). • Raba tal na celotnem območju je gozd. Pojavlja se v različnih združbah ali oblikah. Strmejša pobočja in plitve prsti z litičnimi lastnostmi (matična podlaga pogosto prihaja do površja) pokrivajo pionirski, delno degradirani gozd rdečega bora, na- vadne breze in nekaj bukve. Nižji deli pobočja z manjšimi nakloni, z globljimi in bolj razvitimi prstmi so pokriti z bolj razvito stopnjo razvoja gozda: bukov gozd z navadnim kostanjem (Marinček, 1987). Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Stritar (1990) (Slika 4.18). 102 GeograFF 25_FINAL.indd 102 25. 01. 2022 13:38:05 GeograFF 25 Slika 4.18: Pedosekvence na nekarbonatnih kamninah (zveza: ranker – podzol – luvisol) (zveza: ranker – kisle rjave prsti – opodzoljene izprane prsti) (Stritar, 1990). V preteklosti je bila pedosekvenca prsti na silikatnih kamninah glede na rajoniza- cijo kmetijske proizvodnje ozko usmerjena v živinorejo in izkoriščanje lesa. Neka- teri večji uravnani deli površja so bili izkoriščeni kot travniki, pašniki in občasno polja, vendar so bila manj pomembna za pridelavo poljščin. Omejevalni dejavniki so globina prsti, prisotnost grobih delcev kamnine (> 2 mm) in nizka nasičenost z bazičnimi hranili. Dodatno omejitev so predstavljali razgibano površje, osojne in mestoma preveč mokrotne lege. Z vodo nenasičene distrične prsti omogočajo bi- stveno boljše razmere za uspevanje gozda (predvsem iglavcev) kot pa za kmetijsko rabo. Prostorska analiza je pokazala, da je na tej pedosekvenci manj kot 15 % po- vršja potencialno kmetijskih površin, preostanek je pod gozdom. Ponekod obstaja možnost nabiranja gozdnih borovnic oziroma gojenja nekaterih vrst jagodičevja, ki zahtevajo kisle prsti. Na izrazito južnih pobočjih je možno postaviti vinograde (kot je primer Pohorja), če to dovoljuje makropodnebni tip. Dopolnilna dejavnost prak- tično samooskrbnemu kmetijstvu, ki je mogoča na teh razmerah, je turizem, zlasti na hribovskih kmetijah (Stritar, 1990). Slovenija že nekaj desetletij sledi praktično istim trendom spreminjanja rabe zemljišč. Obravnavano območje le delno. Odstotek gozda v tem delu Slovenije (Dinarsko po- gorje, občina Loški Potok) je še vedno zelo visok, okoli 75 %, in še narašča. Poleg hribovitega in razgibanega kraškega površja, pomanjkanja površinske vode ter plit- vih prsti ostro podnebje ne dopušča drugih vrst rabe zemljišč. Kljub temu osrednji, nižji in bolj položen del občine (vasi Retje, Hrib-Loški Potok in Travnik) s karbonatno matično podlago, aluvialnimi/koluvialnimi nesprijetimi sedimenti ter zlasti bistveno globljimi prstmi (evtrični kambisoli) (Slika 4. 20) ponujajo možnosti za samozadostno kmetijsko proizvodnjo (krompir) in vrtove (Slika 4.21). Po osamosvojitvi Slovenije in v obdobju prehoda na tržno gospodarstvo je pretežno gozdnato območje občine Loški Potok močno prizadelo upadanje večine industrijskih obratov ne le na preuče- vanem območju, ampak v celotni širši regiji. Zaradi oddaljenosti območje ne ponuja veliko možnosti za delo (Frelih in sod., 2002). V južnem delu občine (vasi Podpreska, 103 GeograFF 25_FINAL.indd 103 25. 01. 2022 13:38:05 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.19: Pedosekvenca pobočij doline reke Čabranke. (Avtor: B. Repe) Matična Površje Hidrologija Raba tal/vrsta rastlinstva WRB skupina prsti (kot podlaga del pedosekvence) Dolomit Razgibano, Prosto Svetel, pionirski gozd na Rendzic in Lithic  zelo strmo odmakanje, karbonatni matični podlagi ( Pinus Leptosols (Slika 4.7) suho sylvestris z Erica carnea) (Slika 4.6) Sprijeta, Zelo strmo Prosto Svetel, pionirski, degradiran, Dystric in Lithic sedimentna, odmakanje, kisloljuben gozd ( Pinus sylvestris, Leptosols (Slika 4.9) silikatna suho-vlažno Betula pendula s Pteridium  aquillinum, Vaccinum myrtillus, Calluna vulgaris, Luzula pilosa) (Slika 4.8) Sprijeta, Blažja Prosto Kisloljuben gozd ( Fagus sylvatica Dystric Cambisols sedimentna, pobočja odmakanje, in Castanea sativa z Vaccinum (tudi Haplic Luvisols,  silikatna vlažno myrtillus, Calluna vulgaris, Luzula Umbrisols) (Slika 4. 13) pilosa) (Slika 4.12) Sprijeta, Skoraj Prosto Sekundaren kisloljuben gozd Haplic Luvisols (tudi  sedimentna, uravnana odmakanje, ( Picea abies s Pteridium Dystric Cambisols, silikatna vlažno aquillinum) (Slika 4.10) Umbrisols) (Slika 4.11) 104 GeograFF 25_FINAL.indd 104 25. 01. 2022 13:38:07 GeograFF 25 Matična Površje Hidrologija Raba tal/vrsta rastlinstva WRB skupina prsti (kot podlaga del pedosekvence) Nesprijeti Uravnana Zastajanje Zeliščno, vlago- in vodoljubno Gleysols, Planosols, silikatni (v vde, rastlinstvo ( Pteridium aquillinum, Regosols (Slika 4.15) nanosi srednjem nasičenost Athyrium filix-femina, Oxalis  (koluvialni) delu acetosella, Equisetum sp., Lamium pobočja) orvala, Petasites sp., Caltha palustris, Sphagnum sp.) (Slika 4. 14) Nesprijeti Ravna Zastajanje Obvodno rastlinstvo ( Salix alba, Gleysols, Fluvisols, mešani (dolinsko vode, Fraxinus excelsior, Alnus incana, Regosols  nanosi dno) nasičenost Carex sp.) (aluvialni) Draga, Srednja vas pri Dragi in Trava) je odmaknjenost še bolj očitna in žal dobro vidna že na prvi pogled. Veliko polj je opuščenih in zatravljenih, hiše in bivše tovarne pa zapuščene in propadajoče (Slika 4.22). Slika 4.20: Izjemna debelina nanosa v osrednjem delu doline v vasi Draga, na katerem so se razvile evtrične rjave prsti. (Foto: B. Repe) 105 GeograFF 25_FINAL.indd 105 25. 01. 2022 13:38:08 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.21: Razpoložljivo ravno površje v osrednjem delu občine Loški Potok, primerno za kmetijstvo (levo zgoraj). Ozki pasovi obdelovalne zemlje ob vasi Retje (levo spodaj). Globoki in za kmetijstvo primernejši evtrični kambisoli na uravnanem površju (desno). (Foto: B. Repe) Trenutno stanje obravnavanega silikatnega območja je še slabše. Strma pobočja in začetne, nerazvite oblike prsti in njihova kisla reakcija z malo hranili ne ponujajo dobrih pogojev za kulturne rastline. Prsti zelo pogosto niti ne dajejo dobre podlage za rast gozdnega drevja, zato v tej pedosekvenci niti gozdovi ne sodijo med najbolj kakovostne. Občasna gozdarska dejavnost je oziroma bi lahko bila praktično edina primarna gospodarska panoga. Opomba župana občine Loški Potok Ivana Benčine, ki kaže na pozitivne premike v zadnjem obdobju: Na Sliki 4.22 je stanje industrijske cone Podpreska pred obnovo. Konec leta 2018 je bila infrastruktura v IC Podpreska popolnoma obnovljena, stavba bivše žage je ob- novljena. Silosa, ki je na sliki, ni več. Občina je objekt oddala v najem. Začenja se proizvodnja lesenih oken. Ravno tako je v coni skladišče in priprava lesa za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso za center občine. V zadnjem času sta se na to območje priselili dve mladi družini, tako da napori, ki smo jih vložili v to, da se nam območje ne izprazni, kažejo nekaj pozitivnih znakov (Slika 4. 23). 106 GeograFF 25_FINAL.indd 106 25. 01. 2022 13:38:12 GeograFF 25 Slika 4.22: Preučevanje prsti v občini Loški Potok: opuščena, zatravljena polja (levo zgoraj). Še vedno aktivni vrtički in razpadajoče stavbe v vasi Podpreska (levo spodaj). Ostanki nekdanje lesne tovarne v Podpreski, ki je sedaj povsem opuščena (desno). (Foto: B. Repe) Slika 4.23: Objekt bivše žage v Podpreski aprila 2020. (Foto: S. Košmrlj) 107 GeograFF 25_FINAL.indd 107 25. 01. 2022 13:38:15 Geografski oris občine Loški Potok 4.5 Tujerodne invazivne rastlinske vrste Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka je rastlinska vrsta, ki jo je človek zanesel izven območja njene naravne razširjenosti (Batič in sod., 2011). Je tujerodna vrsta, ki se je v novem okolju ustalila in že povzroča spremembe v okolju ter ogroža zdravje ljudi, gospodarstvo ali avtohtono biotsko raznovrstnost (Jogan in sod., 2012a; Kus Veen- vliet in sod., 2009). Tujerodne invazivne vrste so torej tiste vrste, ki so s človekovo pomočjo prispele na novo območje, torej območje zunaj njihove prvotno naravne razširjenosti, se tam udomačile, s svojim širjenjem pa povzročajo velike spremembe v zgradbi ali delovanju naravnih ekosistemov ter s tem ogrožajo habitate in domorod- ne vrste. Mednje ne štejemo prehodno podivjanih tujerodnih vrst, prav tako pa tudi ne vrst, ki se sicer lahko hitro in uspešno širijo, a niso tujerodne (Jogan in sod., 2012b). Ljudje so že tisočletja prenašali vrste iz tujih krajev, še posebno tiste, ki so imele veliko uporabno vrednost. Prve tujerodne vrste so k nam prišle za potrebe prehrane. Večina rastlin, ki jih danes uporabljamo v prehrani, je izvorno tujerodnih, a med njimi so le redke tudi invazivne (Bajd in sod., 2016). Vrste so uvajali tudi iz okrasnih razlogov. Tu je situacija v primerjavi s tistimi vrstami, ki so jih predniki uporabljali v prehranske namene, drugačna. Pri okrasnih rastlinah so namreč že pri izboru primerne vrste prevladovale tiste, ki so bile enostavne za vzdrževanje, s tem pa je bila verjetnost, da postanejo invazivne, večja (Bajd, 2016). Kasneje so se z vrtov razširile v naravo (Smole Đorđević, 2008). Med take vrste prištevamo tudi drevo/grm navadni octovec ( Rhus typhina) (Slika 4. 24). Poznamo pa tudi vrste, ki so bile pri nas namerno naseljene iz ekonomskih razlogov (Bajd in sod., 2016). Tako so čebelarji načrtno uvažali in sadili bolj medonosne vrste (Jogan in sod., 2012a), med drugim tudi dresnike, med kateri- mi je najbolj razširjen japonski ( Fallopia japonica) (Slika 4. 26) (Kus Veenvliet in sod., 2009). Nekatere dosežejo areale povsem naključno. Pelinolistna žvrklja ali ambrozija ( Ambrosia artemisiifolia) je naravno razširjena v Severni Ameriki, od koder se je kasneje nenamerno razširila s pomočjo slabo očiščenih kmetijskih pridelkov, s krmo ali primešana semenu za ptičjo krmo (Rozman in sod., 2016). Slika 4.24: Okrasni octovec ob stanovanjski hiši v občini Loški Potok. (Foto: B. Repe) 108 GeograFF 25_FINAL.indd 108 25. 01. 2022 13:38:17 GeograFF 25 Slika 4.25: Podivjan octovec ob gospodarskem poslopju v naselju Travnik. (Foto: B. Repe) Pri preučevanju smo v občini Loški Potok naleteli na bolj ali manj posamezne primer- ke tujerodnih invazivnih vrst, kot so ambrozija, enoletna suholetnica ( Erigeron annu-us) in okrasne (verjetno severnoameriške) astre ( Aster sp. ). Kot posamezni primerki se pojavljajo ob prometnicah, na neutrjenih bankinah in zelenicah med objekti v naseljih Hrib-Loški Potok, Travnik in Retje. Se pa v občini nahajata (zabeleženo v mesecu maju 2018) tudi dva večja in strnjena sestoja octovca in japonskega dresnika. Zaradi čudovitih barv jesenskih listov ter nenavadnih plodov je octovec zelo priljubljeno okrasno drevo oziroma grm. Uspeva na marsikaterem vrtu, vendar hitro podivja, se agresivno razširi v svoji okolici ter tvori goste sestoje, kjer ne trpi drugih rastlin. Octovec se pojavlja kot okrasno drevo pri nekaj hišah v vaseh Hrib in Travnik (Slika 4.24). Vsaj v enem primeru je že podivjal in se razširil na zemljišče med gospodarskim objektom in cestiščem (Slika 4.25) (lokacija: 45°41'35.5"N 14°35'47.1"E). Poleg tega se večji sestoj dresnikov nahaja ob glavni cesti, približno 700 m naprej od table za konec naselja Travnik, na desni strani. Na levem ovinku se na zunanji (desni) strani pojavi peščena razširitev, kjer se je razširil sestoj dresnika (lokacija: 45°40'50.3"N 14°36'30.0"E). Zelo verjetno je tja zašel z odpadnim gradbenim materialom, odloženim na črno. Zanimivo je tudi to, da so na starejših Googlovih uličnih posnetkih vidne še ambrozije in zlate rozge ( Solidago sp.), kasneje pa je območje prerasel veliko bolj agresiven japonski dresnik (Slika 4.26). Občina Loški Potok se zaradi oddaljenosti od središč in glavnih prometnih tokov za zdaj še ne srečuje s perečim problemom tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Žal pa so zašle tudi že na to območje. Priporočamo največjo možno skrb, odstranitev obeh večjih območij ter posek posameznih okrasnih octovcev pri nekaterih hišah. Poleg tega predlagamo, da se organizira odstranjevanje posameznih primerkov (naravo- slovni dan v osnovni šoli, delavnica o tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah v okviru turističnega društva, občinski dogodek ob dnevu Zemlje …). Potrebno bo tudi stalno spremljanje stanja, da se rastline ponovno ne razrastejo. 109 GeograFF 25_FINAL.indd 109 25. 01. 2022 13:38:18 Geografski oris občine Loški Potok Slika 4.26: Območje razraščanja japonskega dresnika od glavni cesti blizu naselja Travnik. (Foto: B. Repe) Viri in literatura ARSO, 2006. Podnebne razmere v Sloveniji (obdobje 1971−2000). Ljubljana, Slove- nija: Agencija Republike Slovenije za okolje, 28 str. Bajd, B., Bavcon, J., Veenvliet, P., Kus Veenvliet, J., 2016. Invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste. Ljubljana: Hart, 32 str. Batič, F., Košmrlj-Levačič, B., Martinčič, A., Cimerman, A., Turk, B., Gogala, N., Seliškar, A., Šercelj, A., Kosi, G., Batič, F., Košmrlj-Levačič, B., Žagar Karer, M., Ledinek, N., Holz, N., Jemec Tomazin, M., Ahačič, K., Jurc, D., Lovka, M., Veenvliet, P., 2011. Botanični terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 650 str. Belec, B., Fridl, J., Gabrovec, M., Hrvatin, M., Kert, B., Kladnik, D., Lovrenčak, F., Mihelič, L., Mihevc, A., Mihevc, B., Mrak, J., Natek, M., Natek, M., Olas, L., Orožen Ada- mič, M., Pak, M., Pavlin, B., Pavšek, M., Pelc, S., Perko, D., Plut, D., Počkaj Horvat, D., Požeš, M., Rejec Brancelj, I., Repolusk, P., Šebenik, I., Topole, M., Urbanc, M., Vovk Korže, A., Zupančič, J., Žiberna, I., Fridl, J., Perko, D., Orožen Adamič, M., Pa-všek, M., Perko, D., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Gabrovec, M., Natek, M., Pavšek, M., Topole, M., 1998. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 str. Bergant, J., Repe, B., Vrščaj, B., 2011. Relief kot pedogenetski dejavnik na krasu. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, 87 str. Braun-Blanquet, J., Fuller, G.D., Conard, H.S., 1983. Plant sociology: the study of plant communities. Koenigstein, West Germany; [Monticello, NY]: Koeltz Scien- tific Books; [Distributed by Lubrecht & Cramer], 300 str. Buser, S., Dozet, S., Cajhen, J., Ferjančič, L., Grad, K., Kerčmar, A., Turnšek, D., Mioč, P., Nosan, A., Orehek, A., Pleničar, M., Ramovš, A., Rijavec, J., Šribar, L., Vujić, D., 1968. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33−78, L 33−78. 110 GeograFF 25_FINAL.indd 110 25. 01. 2022 13:38:20 GeograFF 25 Frelih, S., Lebar, D., Pipan, P., Pisanec, J., 2002. Razvojne možnosti občine Loški Potok. Podeželje na prelomu tisočletja, str. 250–264. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str. Jogan, J., Bačič, M., Strgulc-Krajšek, S., 2012a. Neobiota Slovenije končno poročilo projekta, 272 str. Jogan, J., Eler, K., Pungaršek, Š., Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P., Strgulc-Krajšek, S., Bačič, M., 2012b. Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Nova vas: Zavod Symbiosis, 54 str. Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P., Bačič, M., Frajman, B., Jogan, J., Lešnik, M., Kebe, L., 2009. Tujerodne vrste. Grahovo: Zavod Symbiosis, 88 str. Lipovec, B., 1998. Geografija Dragarske doline. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 192 str. Marinček, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Delavska enotnost, 153 str. Marinček, L., Čarni, A., Zagode-Babič, M., Prus, T., Marinček, L., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 79 str. MKGP, 2019. Grafični podatki rabe tal za celo Slovenijo, 2019 (Ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano). MKGP, CPVO, 2001. Digitalna pedološka karta Slovenije 1 : 25.000 (PK25). Nadbath, M., 2019. Meteorološka postaja Babno Polje. Naše okolje, 26, str. 38–48. Nadbath, M., 2010. Meteorološka postaja Hrib-Loški Potok. Naše okolje, 17, str. 30–35. Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, 1–2, str. 39–56. Ogrin, D., Bobovnik, N., Cigale, D., Koželj, T., Natek, K., Ogrin, M., Prašnikar, D., Repe, B., Stepišnik, U., Trobec, T., Vysoudil, M., 2017. Kamniška Bistrica - geografska podoba gorske doline, 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 176 str. Pleničar, M., Vrabec, M., Novak, M., 2009. Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 612 str. Puncer, I., 1980. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem (Die dinarischen Tannen-Buchenwälder im Gebiete von Kočevje). Doktorska disertacija. Ljublja- na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 154 str. Repe, B., 2017. Pohorje − slovenska pedološka posebnost. Geografije Podravja, str. 17–41. Repe, B., 2007. Voda v prsti in ugotavljanje njenega razporejanja v odvisnosti od reliefa. Dela, 28, str. 91–106. 111 GeograFF 25_FINAL.indd 111 25. 01. 2022 13:38:20 Geografski oris občine Loški Potok Repe, B., 2006. Pedogeografska karta in njena uporabnost v geografiji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Slovenia: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 432 str. Repe, B., Koželj, T., Seifert Barba, A., Trobec, T., Ulčnik, E., Stepišnik, U., Vrabič, T., Vysoudil, M., Natek, K., Ogrin, D., 2019. Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske Fakultete, 162 str. Rozman, S., Strajnar, S., Fajdiga, B., 2016. Invazivne rastline v kmetijski krajini. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 30 str. Savić, D., Dozet, S., 1984. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33−90, L 33−90. Smole Đorđević, M., 2008. Tujerodne invazivne vrste. Rast, str. 274–276. Stritar, A., 1990. Krajina in krajinski sistemi. Ljubljana, Slovenia: Partizanska knjiga, 173 str. SURS, 2020. Slovenske statistične regije in občine v številkah − SURS. Świtoniak, M., Kabała, C., Karklins, A., Charzyński, P., Hulisz, P., Mendyk, Ł., Michalski, A., Novák, T.J., Penížek, V., Reintam, E., Repe, B., Saksa, M., Vaisvalavičius, R., Wa-roszewski, J., 2018. Guidelines for soil description and classification: Central and Eastern European student's version. Toruń: Polish Society for Soil Science, 286 str. Tavčar, I., Kutnar, L., Kralj, A., 2002. Digitalizacija gozdnovegetacijske karte Slovenije v M 1 : 100.000 (elaborat). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 9 str. Turniški, R., Grčman, H., 2018. Izprana tla v Sloveniji: pedološke lastnosti, prostorska razporeditev in klasifikacija. Acta agriculturae Slovenica, 111, str. 121–135. Turniški, R. 2016. Pedološke, mineralne in geokemične lastnosti izpranih tal v Slove- niji. Magistrsko delo. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 55 str. Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana; Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo, 63 str. Vrščaj, B., Repe, B., Simončič, P., 2017. The soils of Slovenia. Dordrecht: Springer, 216 str. Wraber, M., 1960. Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji (Pflan- zensoziologische gliederung der Waldvegetation in Slowenien). Ljubljana: Ad annum horti botanici Labacensis solemnem, 96 str. Zupančič, M., 2017. Fitocenologija v Sloveniji skozi čas. Gozd in les, str. 175–182. Zupančič, M., Wraber, T., 1989. Fitocenologija. Enciklopedija Slovenije 3. 112 GeograFF 25_FINAL.indd 112 25. 01. 2022 13:38:20 GeograFF 25 5 Arheološka najdišča Loškega Potoka in vpetost prostora v širšo regionalno podobo dinarskokraške pokrajine med prazgodovino in srednjim vekom Urška Pajnič, Andrej Gaspari Arheologija Loškega Potoka – terra incognita? Preučevanje arheoloških najdišč na ozemlju Loškega Potoka v preteklosti ni bila pri- oriteta raziskovalcev in je imelo skoraj izključno epizodni značaj, na kar kažejo tudi maloštevilna evidentirana najdišča (Slika 5.1). Poznavanje arheološke preteklosti tega prostora je tako omejeno na posamične najdbe, rezultate manjših zavarovalnih izkopov pred posegi v prostor in potencial, ki ga dajejo slutiti arheološki fenomeni iz neposredne okolice Loškega Potoka, povezani z raznoterimi sledovi uporabe prostora v preteklosti. Najlažji prehod čez območje omogoča osrednje podolje s tipično dinarsko usme- ritvijo, ki pa zaradi razgibanega reliefa južno in severno od podolja za razliko od Loške doline na zahodu in Ribniške doline na vzhodu ni pritegnila pomembnejših komunikacij. Kraški svet podolja je na vzhodu omejen s kraškimi planotami, ki se postopoma dvigujejo v vrhove Travne in Velike gore. Stik z območjem, kjer so vo- dile domnevane antične cestne trase, ki so povezovale Dolenjsko od izvirov reke Krke z Notranjsko prek Blok (Truhlar, 1975, str. 101) ter na drugi strani Panonijo prek doline Kolpe in Čabranke z zaledjem Kvarnerja (Kusetič in sod., 2014, str. 49), je bil mogoč na severni strani prek slemen k Blokam in na zahodni ter jugozahodni strani mimo Racne gore proti Loški dolini oz. Babnemu polju. Poleg bližine prometnih komunikacij in vozlišč na Blokah in Loški dolini je največje zanimanje raziskovalcev pritegnil prostor med Kimleto in Benetami, kjer se že dolgo predvidevajo potenci- alni sledovi manjkajočega segmenta poznorimskih alpskih zapor (Claustra Alpium Iuliarum, CAI). 5.1 Pregled raziskav Na območju študije doslej niso bila opravljena nobena večja usmerjena arheološka izkopavanja: v zadnjem desetletju izvedene raziskave obsegajo začetno arheolo- ško topografijo območja, analize podatkov lidarskega snemanja ter šibko invazivne metode ročnih testnih sond v okviru obveznih raziskav pred posegi v registrirana 113 GeograFF 25_FINAL.indd 113 25. 01. 2022 13:38:20 Geografski oris občine Loški Potok Slika 5.1: Arheološka najdišča Loškega Potoka s širšo okolico. arheološka najdišča. Nekatere pomembne najdbe so bile odkrite povsem naključno, ob različnih priložnostih. Prvi ogledi in rekognosciranja segajo v začetek 20. stoletja. V 70-ih letih 19. stoletja je bila ustanovljena Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov, katere program je vključeval tudi raziskave najdišč na tedanjem Kranjskem. Skupini se je pridružil tudi Jernej Pečnik, ki so ga sicer bolj zanimala prazgodovinska grobišča kot pa naselja, a je bil v svojih terenskih obhodih pozoren tudi nanje (Dular, 1992, str. 41–43). Svoja spoznanja je na pobudo Centralne komisije strnil v članku Prazgodovinska najdišča na Kranjskem, v katerem omenja, da na Hribu leži prazgodovin- ska naselbina (Pečnik, 1904, str. 188; Bolta in sod., 1975, str. 238). Tudi več kot tri četrt stoletja poznejši sklic na najdišča Loškega Potoka se nanaša na omenjeno gradišče: Marijan Slabe v svojem prispevku o arheologiji občine Ribnica navaja, da so na površi- ni vrha hriba Tabor opazni koščki prazgodovinske keramike, kar se verjetno nanaša na spoznanja iz enkratnega obiska lokacije (Slabe, 1982, str. 70). Spoznanja o arheologiji Loškega Potoka se v zadnjih dveh desetletjih niso bistveno spremenila ne nadgradila. Leta 2007 je jamar Lojze Grčman na trasi novogradnje daljnovoda na območju zasel- ka Glažuta našel železno sulico, ki jo je leta 2009 predal pristojni območni enoti Zavo-da za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Pergar, 2014, str. 66). V okviru spremljave 114 GeograFF 25_FINAL.indd 114 25. 01. 2022 13:38:21 GeograFF 25 gradbenih posegov v prostor sta bili pod vodstvom Primoža Stergarja opravljeni dve predhodni arheološki raziskavi. Namen raziskav je bil pridobiti natančnejše podat- ke glede ohranjenosti, obsega in vsebine arheoloških kulturnih plasti in struktur na delu registriranega najdišča EŠD 12733 Hrib–Loški Potok–Gradišče Tabor. Leta 2010 so raziskavo izvedli na območju predvidene gradnje podpornega zidu pri župnijski cerkvi sv. Lenarta. Med najdbami sta bila dva keramična kosa, ki bi lahko sodila v prazgodovino. Najdena sta bila v resedimentirani legi, v plasti, ki je spolzela z višje ležečega terena (Stergar, 2010, str. 2–5). Tri leta pozneje so za potrebe širitve doma starejših občanov izkopali ročne testne jarke na jugovzhodnem delu vznožja hriba. V dveh jarkih so bili v koluvialnih plasteh najdeni fragmenti prazgodovinske keramike (Stergar, 2013, str. 4, 33). Leta 2015 je bila pod vodstvom doc. Andreja Gasparija v sklopu terenskega usposabljanja študentov in študentk Oddelka za arheologijo Filo- zofske fakultete v Ljubljani izvedena pripravljalna arheološka topografija Loškega Po- toka. Med rezultati velja izpostaviti dopolnitev podatkov o prazgodovinski naselbini na Taboru, prepoznani pa so bili tudi potencialni sledovi poznoantične poselitve na območju vasi Pungert. Na območju Sv. Florjana v Retjah so pri terenskem pregledu našli roženčevo razbitino, pogojno interpretirano kot sileks. Oblikovali so tudi hipo- tezo o možnem poteku CAI (Bovcon, Kumer, 2015). Sopodpisana sem se v magistr- skem delu ukvarjala z arheološko podobo prostora med Blokami in Ribniško dolino. V obravnavo je vključeno tudi ozemlje Loškega Potoka, katalog evidentiranih najdišč je dopolnjen s potencialnimi lokacijami, prepoznanimi na podlagi analize lidarskega posnetka (Pajnič, 2020). Potencialne lokacije Srednja vas, Levičnik in Dno so bile obiskane decembra 2020. Na platoju v Srednji vasi (parc. št. 1/7 k. o. Travnik) so bile pobrane najdbe ob severnem robu parcele, kjer se teren prelamlja proti nižje ležeči škarpi ob cesti, ki obkroža plato (Slika 5.2: A). V Levičniku (parc. št. 992/90 in 992/91 k. o. Hrib) je bila prepoznana struktura, zgrajena v suhozidni tehniki, ki se tlorisno kaže v obliki nesklenjenega kroga s preme-rom okoli 25 m, visoka je do 0,8 m (Slika 5.2: B). Na lokaciji zaradi poraščenosti z gozdno podrastjo ni bilo mogoče opazovanje odprtih površin, datacija nasipa ostaja odprta. Slika 5.2: Potencialno arheološko zanimivi lokaciji, prepoznani na podlagi analize lidarskega posnetka (A – Srednja vas; B – Levičnik). (Vir: Register kulturne dediščine ..., 2021) 115 GeograFF 25_FINAL.indd 115 25. 01. 2022 13:38:21 Geografski oris občine Loški Potok 5.2 Pregled najdišč po obdobjih Vprašljiva najdba roženčeve razbitine v Retjah (Bovcon, Kumer, 2015, str. 43) bi v primeru, da predstavlja izdelek oz. ostanek izdelovanja kamnitega orodja, lahko kazala na zadrževanje človeka v dolini med neolitikom in bronasto dobo, kot je bilo to do- kazano za sosednji Sodraško in Ribniško dolino. V Sodražici je bil odbitek iz rdečka- sto rumenega roženca velikosti 3 x 3,5 cm najden na območju z ledinskim imenom Ravnice severno in zahodno od struge Bistrica (Gaspari, Pajnič, 2020, str. 80–81). Na Ribniškem pa je bilo večje število površinskih najdb sileksov iz bledo rjavega roženca odkritih jugozahodno od vasi Prigorica, pod vrhom vzpetine Mala Bukovica. Obdobje 3./2. tisočletja pred našim štetjem, ki mu lahko prisodimo omenjene predmete, se v splošni arheološki sliki širšega območja kaže v povečanem številu dokumenti- ranih jamskih in planih najdišč v sosednjih območjih Ribniške doline, Kočevske in zgornjega Pokolpja, doline zgornje Krke in Ljubljanskega barja ter osrednjega dela Notranjskega podolja s Cerkniškim jezerom onstran Bloške planote (Gaspari, Pajnič, 2020, str. 84). Med jamskimi najdišči širše okolice je posebej pomembna Križna jama v gričevna- tem kraškem površju med Cerkniškim in Loškim poljem severno od Loža. Najstarejše najdbe odlomkov keramike iz jame morda sodijo že v bakreno dobo, zanesljivo pa vsaj v srednjo bronasto dobo (Bavdek in sod., 2009). Sledove bronastodobne in že- leznodobne obljudenosti najdemo tudi v Grčmanovi jami v Mlaki pri Kočevski Reki (Pergar, 2010a, str. 223; Velušček 2011, str. 52–54), medtem ko prazgodovinski pred- meti iz Tekavče jame severovzhodno od Starega trga pri Ložu (Bolta in sod., 1975, str. 155) kronološko niso natančneje opredeljeni. Bolje je poznana mlajšebronastodob- na (15.–12. stol. pr. n. št.; Bd D/Ha A1) naselbina pri Žlebiču, ki leži na dvignjenem platoju nad Ribniško dolino (Puš, 1989, str. 345–366; Frelih, 2004, str. 5–8; Gaspari, Pajnič, 2020, str. 76–77). V neposredni bližini, ob Bistriškem potoku, je bil najden okvirno sočasni bronast jezičastoročajni meč, skupaj še z nekaterimi mlajšimi pred- meti (Čerče, Šinkovec, 1995, str. 106–107; Gaspari, Pajnič, 2020, str. 77–78). Iz obdobja bronaste dobe so s širšega območja znane posamične najdbe še iz parka v okolici gradu Snežnik (EŠD 28860 Snežnik – Arheološko najdišče Snežniški park) in Okljuka v Loški dolini (EŠD 27147 Kozarišče – Arheološko najdišče Okljuk) ter Babne police (EŠD 29233 Babna polica – bronastodobna naselbina), na Blokah pa iz Senožeti in Starega gradu pri Metuljah, kjer so našli tudi železnodobne in mlajše najdbe (Bolta in sod., 1975, str. 148). Iz kulture žarnih grobišč mlajše in pozne bronaste dobe, ki jo poleg novega grobne- ga rituala zaznamuje tudi zakopavanje depojev kovinskih predmetov, izvira skupna najdba bronaste sekire in pogače (12. stol. pr. n. št.; Ha A1) z območja Ribnice (Ga- brovec 1958–1959, str. 321; Čerče, Šinkovec, 1995, str. 212; Teržan, 1995, str. 135), v obdobje kulture žarnih grobišč sodi tudi začetek poselitve vršnega dela hriba Ulaka nad Starim trgom pri Ložu, ki je bil skoraj neprekinjeno poseljen skozi vso mlajšo prazgodovino in pozneje (Bolta in sod., 1975, str. 155; Gaspari, 2020). Okvirno soča- sne odlomke so odkrili tudi v Polični jami nad Žurgami v dolini Čabranke (Brodar, 1962, str. 232; Brodar 1964–1965, str. 170–171; Bolta in sod., 1975, str. 238; Velušček, 2011, str. 56). 116 GeograFF 25_FINAL.indd 116 25. 01. 2022 13:38:22 GeograFF 25 Dokazano najstarejša poselitev Loškega Potoka sodi v čas pozne bronaste dobe oz. na začetek železne dobe, kamor sodijo naselbinske najdbe s hriba Tabor (Slika 5.3). Obstoj naselbine je bil potrjen leta 2015, ko je bilo na zahodnem pobočju zbranih ne- kaj odlomkov prostoročno izdelane keramike (Slika 5.4). Najdbe se zgoščajo na vrhu pobočja, njihova količina pa pojema proti vznožju oz. gozdni meji. Glede na značilno- sti izdelave posod je keramika okvirno datirana med 9. in 7. stol. pr. n. št. (Bovcon, Kumer, 2015, str. 53). Kot potencialni prostor prazgodovinske naselitve se predvidevata tudi območje okrog cerkve sv. Florijana v Retjah ter vrh Kolačnika (918 m) v severnem delu masiva Racne gore. Območje, kjer naj bi stalo gradišče, je evidentiral ZVKDS, OE Ljubljana glede na topografijo (EŠD 10984 Vrhnika pri Ložu – Arheološko območje Kolačnik). Z omenjenih lokacij za zdaj ni sporočenih najdb. So pa sledovi Taboru soča- sne nižinske poselitve dokazani v širši okolici, in sicer na Turovem polju pri Lepovčah in Vidmu v Prigorici (Frelih, 2004, str. 17–18, 22–25; Gaspari, Pajnič, 2020, str. 84). Slika 5.3: Hrib Tabor, panorama iz jugozahodne smeri. (Foto: M. Pajnič, 2020) Železnodobna gradišča so značilen tip s kamnitimi obzidji utrjenih naselbin (9.–4. stol. pr. n. št.). S širšega območja je ta tip naselbin, katerih sistemi obzidij so se ohranili do danes, a so na splošno redko celoviteje raziskane, dokumentiran na vrhu hriba Veliki Piškovec (816 m) pri Novi vasi na Blokah (Pečnik, 1904, str. 141; Bolta in sod., 1975, str. 148), na Gradcu pri Danah (760 m) (EŠD 10914 Dane – Gradišče Gradec), na Leskovem vrhu pri Kozarišču, na Šmaraškem vrhu (Urleb, 1960, str. 294–295; Urleb, 1968, str. 473; Bolta in sod., 1975, str. 155), na hribu Gradček (770 m) (Urleb, 1968, str. 473; Bolta in sod., 1975, str. 155) severno od Babne Police in severno od Gradčka na hribu Kucelj (Bolta in sod., 1975, str. 154), na Loškem gradu in Malem vrhku pri Ložu, okoli romarske cerkve na Križni gori (Bolta in sod., 1975, str. 154) ter pri cerkvi sv. Ane v masivu Male gore (Pečnik, 1894, str. 8; Slabe, 1982, str. 70–71; Frelih, 2004, str. 12–17; Tecco Hvala, 2012, str. 127–128; Gaspari, Pajnič, 2020, str. 75–76). Na položnejšem svetu, kjer se nad Dolenjevaškim poljem začne vzpenjati Mala gora, je J. Pečnik pre- kopal gomilo iz starejše železne dobe (Pečnik, 1904, str. 188; Bolta in sod., 1975, str. 237; Frelih, 2004, str. 21–22). Ena najbolj znanih nekropol notranjsko-kraške skupine, 117 GeograFF 25_FINAL.indd 117 25. 01. 2022 13:38:22 Geografski oris občine Loški Potok Slika 5.4: Odlomki prazgodovinske keramike s hriba Tabor. (Foto: U. Pajnič, 2020) z več kot 50 dokumentiranimi gomilami, leži na pobočju Križne gore. Na grobišču, ki je pripadalo naselbini na vrhu, se je pokopavalo od pozne kulture žarnih grobišč (Ha B2/Ha B3) do začetka mlajšega halštata (Ha D1) (9.–6. stol. pr. n. št.) (Bolta in sod., 1975, str. 154; Bavdek, Urleb, 2014). Iz mlajšega halštatskega obdobja je znana železna sulična ost iz Vinic v Sodraški dolini (Bolta in sod., 1975, str. 238). Podobne osti z območja jugovzhodnoalpske halštatske kulturne skupine sodijo med značilne oblike certoškega in negovskega horizonta (okvirno 5. in 4. stol. pr. n. št.) (Tecco Hvala, 2012, str. 127–128; Gaspari, Pajnič, 2020, str. 7). Obdobje mlajše železne dobe (3.–1. stol. pr. n. št.) je na širšem območju dobro doku- mentirano zlasti na gradiščih ob Cerkniškem jezeru ter v Loški dolini, ki ležita v oseh pomembnih poznoprazgodovinskih in zgodnjeantičnih komunikacij v zaledju severnega Jadrana. Iz Loške doline izpostavljamo bronasto fibulo poznolatenske sheme iz Šmarate (Urleb, 1983, str. 212) in najdbe z Ulake, kjer pomemben del prazgodo- vinskega gradiva sodi v (srednji in) pozni laten in kaže za notranjska gradišča običaj-no podobo. Ulaka se kot prostorsko urejeno naselje z nizi stavb razvije najpozneje v sredini 1. stoletja n. št. in traja do zadnjega viška, ki ga doživi kot zaledna postojanka obrambnega sistema CAI. Na sosednjem Nadleškem hribu ležijo ostanki dvofaznega rimskega vojaškega tabora, katerega začetki sodijo že v sredino 1. stoletja pr. n. št., o srditem spopadu rimske vojske z domačini pa pričajo najdbe orožja in osebnih 118 GeograFF 25_FINAL.indd 118 25. 01. 2022 13:38:22 GeograFF 25 predmetov z območja oblegovalnega tabora severozahodno od gradišča na Ulaki (Gaspari, 2020, str. 141–171). Med najdišči rimske dobe v širši okolici velja poleg Ulake izpostaviti naselbinski sklop južno od Šmarate (Urleb, 1968, str. 476), arheološko podobo širšega prostora v času med 1. in 3. stoletjem pa zaokrožajo številne posamične najdbe predmetov (zgodnje- rimski predmeti s Križne gore (Urleb, 1968, str. 476), rimski zvonec, najden v Gričih v Prigorici pri Ribnici (Pergar, 2010b, str. 291), in na gradišču Gradec pri Danah (Kos, Šemrov, 1995, str. 117)) in napisnih kamnov (omembe rimskih napisov iz Ribnice, danes neznano kje (Bolta in sod., 1975, str. 238), nagrobne stele iz Loža, Podcerkve in Šmarate (Bolta in sod., 1975, str. 155; Urleb, 1968, str. 474)) in novčne najdbe (ne- preverjena skupna najdba iz Sodražice (Gaspari, Pajnič, 2020, str. 80), bakreni novec vladarja Hadrijana z Velike gore (Bolta in sod., 1975, str. 238) in večje število novcev iz okolice Koče vasi (Urleb, 1968, str. 474)). Obdobje pozne antike je za prostor Loškega Potoka posebej zanimivo, saj se tu pred- videva odsek zapornega sistema CAI. Sistem zapornih zidov, stolpov in trdnjav je bil zgrajen za potrebe obrambe vzhodne meje poznorimske Italije, ki je v presled- kih potekal od Kvarnerskega zaliva do Posočja (Kos, 2014, str. 7). Sestavljajo ga daljši in krajši odseki zidanih obrambnih struktur v kombinaciji z izrabo naravnih danosti hribovitega terena. Po natančni analizi posameznih zapor se je izkazalo, da lahko temu obrambnemu sistemu pripišemo 17 odsekov zapornih zidov (Kos, 2014, str. 14). Vzpostavitev in delovanje sistema sta datirana med drugo polovico 3. stoletja in za- četek 5. stoletja. To je bil čas, ko so začeli imperij poleg zunanjih meja braniti tudi z utrjevanjem strateško pomembnih območij v notranjosti (Kusetič in sod., 2014, str. 13). Branili oz. nadzorovali so zlasti poti in naravne prehode, zato so zapore postavili na predele, kjer so predvidevali možne smeri vpadov. Evidentirana odseka na Babnem polju in Benetah ločuje še ne najbolje poznan predel vzdolž masiva Racne gore. Glede na lahko prehodno kraško podolje se zdi zapora v tem delu strateško nujna, domneva pa se v severozahodnem delu Loškega Potoka, ob prehodih proti Blokam oz. Loški dolini. Zapora na Babnem polju je nadzirala do- linsko povezavo med zaledjem Kvarnerja in vozliščem poti v Loški dolini (Šašel, Petru, 1971, str. 64). Poteka po ozkem dolinskem prehodu med Babnim in Prezidskim poljem, ki ga podkvasto oklepa. Dolžina dokumentirane zapore, ki na jugozahodu sega v snežniški masiv, na severovzhodu pa v Racno goro, znaša približno 2789 m, more- bitni stolpi niso arheološko potrjeni (Kusetič in sod., 2014, str. 49). Odsek na Benetah je zapiral cesto, ki je predvidoma potekala iz smeri Ribnice čez Sodraško dolino proti Bloški planoti in naprej v Loško dolino ali proti Postojnskim vratom. Zapora poteka po grebenastem pobočju Drnika ob vasi Benete. Skupna dolžina ostankov znaša pri- bližno 583 m, dokumentirani so trije stolpi s stranicami med 5 in 6 m (Kusetič in sod., 2014, str. 53). Potek domnevane zapore na območju Loškega Potoka omenja logar Zörrer. Leta 1817 in 1823 je videl reško-jelenske zapore, ki jih je leta 1845 po spominu in ne pov- sem jasno opisal v pismu. Pismo je ohranil Giuseppe Cimiotti. Kasneje ga je v reviji Bullettino della Deputazione fiumana di storia patria II objavil Guido Depoli (Depoli, 1912, str. 26–28). V pismu je navedeno, da je nasip zapornega zidu opazen nekaj ur daleč severno od Prezida, na Požarišču ali ob njem, dalje pri Votli steni pri Loškem 119 GeograFF 25_FINAL.indd 119 25. 01. 2022 13:38:23 Geografski oris občine Loški Potok Potoku in Sodražici. Ob tem posebej govori o zapori med Račno goro in Loškim Poto- kom (Depoli, 1912, str. 64; Kos, 2014, str. 14). V okviru terenskega usposabljanja leta 2015 so poskušali najti iskane dele zapor s pomočjo GIS študije. Hipotezo so postavili na podlagi analize vidnosti, kjer so kot izhodiščno točko vzeli rezultate vidnosti z zapore pri Benetah in posebej opazovali odsek med Benetami in vrhom Kimlete (1059 m) ter doline, ki bi lahko nudile prehod čez razgiban teren v smeri vzhod–zahod. Glede na kartiranje vidnosti seže z Benet vidljivost (najdlje) do Kaličnega vrha (1117 m) na vzhodu in Racne gore (1140 m) na zahodu. Z obeh vrhov je omogočen dober pregled nad okolico, vidna sta tudi z nižje ležečih točk v dolini. Pregled nad območjem, ki ga zapora na Benetah vizualno ne more nadzorovati, je omogočen s Šenika (995 m) vzhodno od Malega Loga. Na lo- kaciji opažena formacija bi lahko bila struktura, vendar obstaja verjetnost, da gre za obliko naravnega izvora (Bovcon, Kumer, 2015, str. 90). Tudi terenski ogledi drugih potencialnih točk odseka zapore leta 2015, med katerimi so bile kot take med drugim prepoznane vzpetine Kavka (1025) in Strmica (1003 m) nad traso proti Loški dolini, niso prinesli oprijemljivih rezultatov. V okviru opravljene analize lidarskega posnetka je bila posebna pozornost posveče- na tudi prepoznavanju morebitnih ostankov zapor. Ti zaenkrat na posnetku niso bili identificirani, na kar je verjetno vplivala tudi manjša kakovost podatkov snemanja Loškega Potoka. Z manjšo resolucijo je namreč posnet ves gozdnat teren in celotno območje južno od Travnika. Pozni antiki je s precej pridržka pripisan fragment keramike, najden na slemenu vasi Pungert nad dolino Čabranke, ki pa bi lahko sodil tudi v srednjeveško obdobje (Bov- con, Kumer, 2015, str. 86). Zanesljivejše sledove poznoantične poselitve predstavljajo odlomki keramike z značilno oblikovanimi ustji iz okolice vasi Zgornje Poljane, kjer naj bi na skalni vzpetini pri cerkvi sv. Andreja stala manjša utrdba (Urleb, 1968, str. 476; Bovcon, Kumer, 2015, str. 32). Antične stavbne ostaline, pripisane zaledni točki izza prve linije zapor sistema CAI, so bile dokumentirane tudi okoli cerkve sv. Marjete v Šmarati (Urleb, 1968, str. 476; Perko, Bavdek, Lazar, 1998). Eno od pomembnejših postojank v širši okolici so odkrili pri izkopavanjih na Križni gori, ki je bila s sredozemskimi prehrambnimi izdelki oskrbovana še ob koncu 6. sto- letja (Urleb, 1968, str. 476–481). Poleg ceste, ki je vodila skozi zaporo pri Prezidu proti Tarsatici, je Križna gora ležala ob trasi ceste proti severovzhodu čez Bloke in naprej proti dolini Krke, ki jo je zapirala sočasna utrdba na Korinjskem hribu. Utrdba je bila zavarovana s prepadnimi skalnimi stenami in petimi prostostoječimi stolpi, v osrednjem delu pa so bili izkopani ostanki enoladijske cerkve s široko apsido. Najinten- zivnejši sledovi poselitve so iz 5. in 6. stoletja, zadnja verjetno zgolj občasna poselitev hriba, ki jo dokumentira le nekaj kovinskih najdb, pa sodi v 9. stoletje (Ciglenečki, Modrijan, Milavec, 2020, str. 341–343). Obdobje začetkov stalne naselitve Loškega Potoka, ki se domneva po letu 1200 (pred tem so prebivalci Loške doline območje uporabljali kot planino za poletno pašo ovac) (Mohar, 1985, str. 10), arheološko zaenkrat ni dokumentirano. Ena od dveh (pozno) srednjeveških najdb je 23,1 cm dolga sulična ost iz Glažute (Slika 5.5), ki jo označuje lovorolistno oblikovano rezilo in v preseku fasetirano tulasto nasadišče (Pergar, 2014, 120 GeograFF 25_FINAL.indd 120 25. 01. 2022 13:38:23 GeograFF 25 str. 66). Podobno sulično ost opisuje M. Sijarić, ki jo označuje kot varianto Ib in jo datira v čas od druge polovice 14. do začetka 15. stoletja (Sijarić, 2014, str. 176–177). Sulica iz Glažute je bila najdena v bližini nekdanje gozdne steklarne. Zaradi obrato- vanja steklarne je pokrajina močno preoblikovana. Ker ob izkopu trase za daljnovod ni bilo arheološkega nadzora, arheološki kontekst sulice ostaja nejasen (Pergar, 2014, str. 66). Okvirno sočasna sulična ost je znana s Travne gore, ki ima dobre primerjave med najdbami iz reke Ljubljanice (Pajnič, 2020, str. 100). Dobra ohranjenost obeh osti bi lahko pričala o tem, da sta ju lastnika odložila ali izgubila skupaj z drogom med lovom ali vojaškim premikom (Gaspari, Pajnič, 2020, str. 85). Slika 5.5: Železna sulična ost iz Glažute. (Foto: M. Pergar; ZVKDS, OE Ljubljana) 5.3 Pogled naprej Arheološka podoba ozemlja Loškega Potoka se je v zadnjem obdobju nekoliko iz- popolnila, vendar ostaja fragmentarna. Tudi pričujoči pregled opozarja na potrebo po nadaljevanju arheoloških raziskav tega prostora, ki je bil z naselbino na Taboru dokazano trajno naseljen že v prvih stoletjih prvega tisočletja pr. n. št., verjetna, a ne zanesljivo dokazana, pa je tudi obljudenost v predkovinskih obdobjih prazgodovine. Preseneča odsotnost najdb iz rimskega obdobja, ki pa je glede na pojavnost ostalin iz časa med cezarjanskim obdobjem in pozno antiko v širši okolici skoraj go- tovo samo začasna. Tudi začetki srednjeveške izrabe prostora in poselitve ostajajo omejeni na posamične naključne najdbe, povezane z lovom in premiki v prostoru, medtem ko naselbinske strukture in depoziti iz časa kolonizacije Loškega Potoka še niso bili odkriti. V pričakovanju odkritij novih planih in jamskih najdišč iz prazgodovine ter nada- ljevanja kabinetnih študij in terenskih pregledov s ciljem identifikacije »manjka- jočih« odsekov zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum s spremljajočo infra- strukturo velja izpostaviti tudi potencial arheoloških ostalin iz mlajših obdobij, vse do ostalin iz časa druge svetovne vojne. Arheološko topografijo iz leta 2015, ki je imela pripravljalni značaj, velja nadgraditi s podrobnejšo terensko preiskavo dolo- čenih območij (npr. Pungert) in testnimi izkopavanji (npr. Petelinjek, Jazbina, Votla stena), deziderat pa ostaja ponovitev anketiranja z namenom pridobitve podatkov o morebitnih naključnih najdbah in potencialnih doslej spregledanih arheoloških najdiščih tega prostora. 121 GeograFF 25_FINAL.indd 121 25. 01. 2022 13:38:24 Geografski oris občine Loški Potok Literatura Bavdek, A., Mihevc, A., Toškan, B., Velušček, A., 2009. Arheološke najdbe iz Križne jame. Arheološki vestnik, 60, str. 17–31. Bavdek A., Urleb, M., 2014. Križna gora pri Ložu. V: Teržan, B. (ur.), M. Črešnar (ur.). Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem = Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije, 42. Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, str. 525–535. Bolta, L., Boltin-Tome, E., Brodar, M., Mikl-Curk, I., Gabrovec, S., Jesse, S., Knez, T., Kolšek, V., Korošec, J., Leben, F., Meze, D., Osole, F., Pahič, S., Petru, P., Petru, S., Plesničar, Lj., Puš, I., Rakovec, I., Slabe, M., Stare, F., Šašel, J., Šercelj, A., Šubic, Z., Truhlar, F., Urleb, M., Valič, A., Zupančič, M., 1975. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 415 str. Bovcon B., Kumer, B., 2015. Arheološka topografija občine Loški Potok. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 94 str. Brodar, M., 1962. Polična jama. Varstvo spomenikov, 8, str. 232. Brodar, M., 1964–1965. Poročilo o paleolitskih poskusnih izkopavanjih. Arheološki vestnik, 15/16, str. 167–174. Ciglenečki, S., Modrijan, Z., Milavec, T., 2020. Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe v Iliriku / Korinjski hrib and late antique military forts in Illyricum. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 39. Ljubljana, Založba ZRC, 399 str. Čerče, P., Šinkovec, I., 1995. Katalog depojev pozne bronaste dobe. V: Teržan, B. (ur.). Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven- skem = Hoards and individual metal finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia. Katalogi in monografije, 29. Ljubljana, Narodni muzej, str. 129–232. Depoli, G., 1912. L. G. Cimiotti: Il lungo muro presso la città di Fiume e l'arco an- tichissimo in questa esistente. Bullettino della Deputazione fiumana di storia patria, 2, str. 3–47. Dular, J., 1992. Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji. Arheološki vestnik, 43, str. 37–52. Frelih, M., 2004. Poročilo o arheološkem delu na območju Ribniške doline. Logatec, 43 str. Gabrovec, S., 1958–1959, Ribnica. Varstvo spomenikov, 7, str. 321. Gaspari, A., 2020. Ulaka. V: J. Horvat (ur.), I. Lazar (ur.), A. Gaspari (ur.). Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settlements in Slovenia. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 40. Ljubljana, Založba ZRC, str. 141–171. Gaspari, A., Pajnič, U., 2020. Arheološka dediščina Sodražice z okolico. V: L. Mihelič (ur.). Sodraških 800 : Monografija ob 800-letnici prve pisne omembe Sodražice. Sodražica, Občina, str. 71–87. 122 GeograFF 25_FINAL.indd 122 25. 01. 2022 13:38:24 GeograFF 25 Kos, P., 2014. Ad Pirum (Hrušica) in Claustra Alpium Iuliarum. Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 131 str. Kos, P., Šemrov, A., 1995. Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien: Teil III. Berlin, G. Mann, 598 str. Kusetič, J., in sod., 2014. Claustra Alpium Iuliarum: med raziskovanjem in upravlja- njem. Ljubljana, Inštitut Ivan Michler, zavod za zgodovino prostora, 181 str. Mohar, R., 1985. Srebrni zvon, pripovedke iz Loškega Potoka in okolice. Ljubljana, Mladinska knjiga, 113 str. Pajnič, U., 2020. Arheološka podoba prostora med Blokami in Ribniško dolino. Lju- bljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 180 str. Pečnik, J., 1894. Pogled na kranjska gradišča. Izvestja Muzejskega društva za Kranj- sko, 4, 1, str. 6–12. Pečnik, J., 1904. Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. Izvestja Muzejskega dru- štva za Kranjsko, 14, 3–4, str. 125–143. Pergar, M., 2010a. Mlaka pri Kočevski Reki – Grčmanova jama. Varstvo spomenikov, 46, str. 222–223. Pergar, M., 2010b. Prigorica pri Ribnici. Varstvo spomenikov, 46, str. 291. Pergar, M., 2014. Glažuta. Varstvo spomenikov, 49, str. 65–66. Perko, V., Bavdek, A., Lazar, I., 1998. Poznoantično najdišče Šmarata. Arheološki ve- stnik, 49, str. 271–283. Puš, I., 1989. Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. Arheološki vestnik, 39–40, str. 345–366. Register kulturne dediščine RKD, Ministrstvo za kulturo. 2021. URL: https://gispor- tal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417e da6b0c2b52b (citirano 23. 01. 2022) Sijarić, M., 2014. Hladno oružje iz Bosne i Hercegovine u arheologiji razvijenog i kasnog srednjeg vijeka. Sarajevo, Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine, 433 str. Slabe, M., 1982. Arheološki kažipot v občini Ribnica. V: Zdunić, D. (ur.), Debeljak, J. (ur.), Grivec, F. (ur.). Ribnica skozi stoletja, Ribnica: Skupščina občine Ribnica, Zagreb: Spektar, 1982, str. 69–72. Stergar, P., 2010. Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah za potrebe izgra- dnje lokalne ceste LC 231020 Hrib-Tabor, podporni zid pri župnijski cerkvi na Taboru, parc. št. 269/2, 270, 1 k.o. Hrib. Celje, 22 str. Stergar, P., 2013. Poročilo o predhodni arheološki raziskavi na zemljišču 332, 282, 285/9, 285/11, 284/3 in 1556/78 k.o. Hrib (1641). Celje, 40 str. Šašel, J. (ur.), Petru, P. (ur.), 1971. Claustra Alpium Iuliarum. 1, Fontes. Ljubljana, Narodni muzej, 100 str. 123 GeograFF 25_FINAL.indd 123 25. 01. 2022 13:38:24 Geografski oris občine Loški Potok Tecco Hvala, S., 2012. Magdalenska gora : družbena struktura in grobni rituali že- leznodobne skupnosti = Magdalenska gora : social structure and burial rites of the Iron Age community. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 26. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 434 str. Teržan, B. (ur.), 1995. Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem = Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia. Katalogi in monografije, 29. Ljubljana, Narodni muzej, 413 str. Truhlar, F., 1975. Stara pota ter poskus rekonstrukcije nekdanje prometne mreže. V: Bolta, L. in sod. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana, Državna založba Slove- nije, str. 99–104. Urleb, M., 1960. Šmarata. Varstvo spomenikov, 7, str. 294–295. Urleb, M., 1968. Križna gora in okolica v antiki. Arheološki vestnik, 19, str. 473–484. Urleb, M., 1983. Šmarata. Varstvo spomenikov, 25, str. 212. Velušček, A. (ur.), 2011, Spaha. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 22. Ljublja- na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 293 str. 124 GeograFF 25_FINAL.indd 124 25. 01. 2022 13:38:24 GeograFF 25 6 Začetki Loškega Potoka Vlado Mohar Kdaj, kako, zakaj? Takšna vprašanja si znova in znova postavljamo, ko teče pogovor o začetkih Loškega Potoka in njegovem zgodovinskem razvoju. Čim bolj oddaljeno je obdobje, tem manj je odgovorov. Z malo truda sicer lahko najdemo nekaj raztrese- nih, po navadi precej splošnih trditev, ki so, ali pa tudi ne, podkrepljene z viri oziroma so se ohranile v ustnem izročilu. Redko pridemo do daljših zapisov posameznih dogodkov ali krajših obdobij, nimamo pa vsebinsko in kronološko urejenega zapisa, ki bi vse znane z viri podkrepljene podatke povezal v zaključeno celoto, iz katere bi lah-ko začutili zgodbo našega kraja. In to tako, da bi lahko z veliko gotovostjo odgovorili na vprašanja, kdaj, kako in zakaj. 6.1 Nekaj najstarejših navedb dogajanja na območju današnjega Loškega Potoka Slovenski arheolog samouk Jernej Pečnik je v Izvestjih muzejskega društva za Kranj- sko zapisal, da je moralo biti na Taboru pri vasi Retje »prazgodovinsko stanovanje« (Pečnik, 1904, str. 188). Dr. Marjan Slabe v monografiji Ribnica skozi stoletja med drugim pravi, da je na pokopališču na Taboru v Loškem Potoku »še mogoče pobirati koščke prazgodovinske keramike« (Slabe, 1982, str. 70). V publikaciji Nove orgle v Loškem Potoku pa lahko preberemo: »Za časa Rimljanov v 4. stoletju po Kristusu naj bi bil Loški Potok eden od členov v zapornem zidu (Claustra Alpinum Iuliarium) v obrambni verigi rimske države, na najbolj vzhodnem robu Bloške planote. Obramb- ne točke so bile: Babno Polje, Loški Potok, Benete, Strmca, Gradišče, Selo pri Robu.« (Vidmar, 1999, str. 18.) Claustra Alpinum Iuliarium je bila julijskoalpska zapora ali rimski zid, ki so ga zgradili Rimljani kot obrambni sistem z utrdbami, zapornimi zi- dovi, s stolpi, trd njavami, kasteli, s katerimi so hoteli zavarovati rimski imperij pred vdorom ljudstev z vzhoda, ki so iskala svoj naselitveni prostor. Slabe (1982, str. 72) omenja tudi, da naj bi skozi Loški Potok peljala rimska cesta, in sicer od Studenca na Blokah preko Loškega Potoka in Drage v Čabar in naprej proti plovni reki Kolpi. Na tej poti je čez potok Črni potok še danes viden most, ki mu ljudje pravijo »rimski most«. Res pa je, da nekateri trdijo, da ne gre za rimski, temveč za francoski most, zgrajen za časa Napoleona, spet tretji pa, da gre za most, zgrajen za potrebe poto- vanj trgovskih karavan. Za naslednjih skoraj tisoč let znanih omemb območja Loškega Potoka ni. Mogoče pa je, da so tukaj obstajale manjše nestalne poselitve, čemur v prid govorijo dejstva, da je na tem območju bil in je še vedno bogat vir pitne vode, v preteklosti predvsem listnati gozdovi (bukev, manj javor in hrast) pa so bili bogati z lesom (kurjava in gradnja koč ali drugih zavetij) in divjadjo ter drugimi plodovi (maline, jagode, razne vrste gob). Ravno tako sta po tem območju poleg smeri z Blok proti Hrvaški potekali tudi 125 GeograFF 25_FINAL.indd 125 25. 01. 2022 13:38:24 Geografski oris občine Loški Potok najkrajša potovalna smer iz Kočevja in Ribnice proti Ložu oziroma Blokam in od tod naprej na Primorsko in že prej omenjena pot iz Studenca proti Čabranki in Kolpi. Frančišek Kramer, potoški župnik od leta 1832 do leta 1843, je kasneje v svojih spomi- nih o nastanku Loškega Potoka napisal: »Zaradi studencev in potokov so imeli nekda- nji Ložani v Loškem Potoku svoje pašnike, od tod izvira ime. Pozneje so si tukaj postavili hiše, skednje in hleve. Krčili so gozdove, razširjali košenice, senožeti, delali njive in se polagoma za stalno naselili. To izpričujejo krčevinska imena vasi, npr. Travnik, Retje (Slika 6.1), Mali Log.« (Kramer, 1891, str. 95.) V naslednji znani omembi škofijski zgodovinar Franc Pokorn (Vidmar, 1999, str. 20) v uvodu predstavitve duhovnikov, ki so delovali v Loškem Potoku, piše, da je kapela svetega Lenarta, opata, stala že pred letom 1400. Žal pa ne omenja, iz katerega pisne- ga vira je vzeta ta njegova trditev. Zelo verjetno je, da je bilo območje današnjega Loškega Potoka konec 15. stoletja že naseljeno. Zakaj bi sicer okrog leta 1500 gradili protiturški tabor nad prelazom med današnjima Travnikom in Retjami, če v bližini ne bi bilo stalno naseljenih ljudi, ki bi jim tabor nudil zavetje. Namen protiturških taborov je opisal tudi ribniški dekan Skubic: »Da so se imeli ljudje pred Turkom kam zateči, so si zidali tako imenovane tabore. V Loškem potoku so zgradili tabor pri župnijski cerkvi, kjer se še sedaj pravi pri Tabru, in je stolp župne cerkve bržkone ostanek stare trdnjave. /…/ Tabor je bil torej utrjen prostor, navadno okrog cerkve ali okrog župnišča. V taborih so napravljali predvsem kleti, kamor so kmetje spravljali svoje pridelke. Včasih tudi v mirni dobi, tako da ob turških napadih ni bilo treba drugega kot spraviti na varno starčke, žene in otroke.« (Skubic, 1976, str. 501.) Zapis g. Skubica pa nas navaja na vprašanje, ali je bil protiturški tabor na mestu, ki mu domačini še vedno pravimo pri Tabru, res prva »zgradba« ali je le-ta nastal okrog kapele oziroma že prej zgrajene utrjene postojanke ali manjšega gradu, iz katerega je bilo mogoče budno spremljati dogajanje na poti od Studenca na Blokah preko Loškega Potoka na Hrvaško ali pa iz Ribnice proti Ložu ali pa tu prenočiti ob lovskih pohodih grajskih gospodov. Čisto mogoče se zdi dejstvo, da se je vitez Sigesdorf Turkom postavil po robu ravno iz utrjenega mesta, ki je kot protiturški tabor, zgrajen okrog kapele in manjše vojaške postojanke, nudil zavetje okoliškim prebivalcem ter njihovim pridelkom in živini, saj lahko preberemo: »Ko so 9. marca 1528 turški razbojniki hlačali skozi Loški Potok, nastopa vitez Lenart Sigesdorf, po vsej priliki doma iz Lenartove fare, ki je bila po vsej priliki osnovana davno prej.« (Debeljak, 2007, str. 13.) V popisu krajev nekje iz zadnje četrtine 18. stol. v knjigi Slovenija na starih vojaških zemljevidih zasledimo navedbo, da sta edini trdni zgradbi »vikariatna hiša s cerkvijo, ki je bila nekoč grad« (Rajšp, 1995, str. 51). Tudi v knjigi Od volkodlaka do Klepca, kjer so med drugim objavljene tudi stare šege in zgodbe iz Loškega Potoka, ki so jih konec 18. in v začetku 19. stoletja zbrali in zapi-sovali Anton Rudež, Jožef Rudež in Janez Zima (takrat kaplan v Loškem Potoku, kjer je 4. 11. 1838 tudi umrl), je zbranega kar nekaj ustnega izročila, ki sega v začetek 16. stoletja, se pravi v leta okrog leta 1500: 126 GeograFF 25_FINAL.indd 126 25. 01. 2022 13:38:24 GeograFF 25 »Pred približno 250 leti, pri sami ustanovitvi Loškega Potoka, so opazili, da od smeri Bela Voda proti Ribnici jezdi 25 razbojnikov, imenovanih mertolozi. Tisti konec se še zdaj imenuje po njih Mrtaloz. /…/ Zlasti strastni so bili do žensk, ker v svojih jamskih bivališčih niso imeli nobene. Zato so morali prvi naseljenci Loškega Potoka ženske, ki so delale na polju, stražiti podnevi s sekirami ipd. /…/ Prvi ljudje so imeli svoje koče in hleve približno tam, kot so sedaj, varčno razporejene okrog. Ko je sonce zašlo, ni bilo v teh hišah varno več nobeno človeško bitje. (Vraža: Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda mertolozi niso imeli nikakršne moči komu škodovati ali ropati, ra- zen do žensk. Od tod stražarji žensk na polju.) Da bi imeli ponoči varen prostor, so Potočani (die Laaserbacher) na Taborskem hribu pri kapeli sv. Lenarta, kjer stoji zdaj farna cerkev, napravili zasilno utrdbo, tabor (quasi Festung), obdano s cvingerjem. Tam so hranili žito in drug vrednejši imetek in tam so se po sončnem zahodu zbrali vsi Potočani. Tam so prenočili ter ostali do sončnega vzhoda. Šele nato so se spet podali v svoje posamezno stoječe koče. To je trajalo dolga leta.« (Popit, 2010, str. 72.) »Pred okrog 175 leti so prišli v Loški Potok turški roparji. Izropali so cerkev in župnišče.« (Popit, 2010, str. 75.) »Pred več kot 200 leti je nek kmet iz Šegove vasi z vzdevkom Kumleti ponoči lovil polhe v krajih med Loškim Potokom in Babnim Poljem.« (Popit, 2010, str. 84.) »Pred okrog 240 leti so v Šegovi vasi pri Žagarju (Shagar) neki torek ženske pre- dle. Prejo so nadaljevale globoko v noč.« (Popit, 2010, str. 85.) Nekaj dogodkov, ki dokazujejo obstanek Loškega Potoka in nakazujejo tudi začetke in smer razvoja naših krajev, je v svoji knjigi opisal tudi ribniški dekan Anton Skubic: »Kakor že omenjeno, so bili nekateri kraji ob hrvaški meji vsled pogostih turških na- padov skoro popolnoma zapuščeni. Domačini so se kar izselili. V te zapuščene kra- je, namreč Poljane, Kostel, Metliko, /…/ so se naselili pribežniki iz Bosne, imenovani Uskoki, in za ureditev teh je dal cesar Ferdinand I. dne 24. 4. 1532 v Regensburgu Andreju pl. Lambergu, deželnemu upravitelju in Wolfgangu pl. Lambergu, vicedomu na Kranjskem, ter svetovalcem Žigi Višnjegorskemu in Jakobu iz Raven svoja navo- dila. Odkažejo naj tem priselnikom zemljišča, ki naj jih oproste za 6 let vseh dajatev davkov. Ti pa morajo biti pripravljeni kot vojniki za morebitne napade. Vsak konjenik dobi za to vsake kvatre po 5 renskih goldinarjev, pešec pa po 2 ali poltretji goldinar. Izmed Uskokov samih pa naj se postavi ugleden mož kot vojvoda, ki naj dobi za svojo službo 25 renskih goldinarjev letno. Kar bodo Uskoki na svojih pohodih uplenili, od tega naj se da 1/3 ali 1/4 cesarju. Urediti pa morajo te nove priseljence tako, da ne bodo domačinom nadležni.« (Skubic, 1976, str. 512–513.) »Dne 27. 3. 1618. leta so dvorni komisarji iz Ljubljane pisali vdovi Mariji Moškon, roj. Edling, da je ribniška graščina z vsemi pritiklinami prodana baronu Kislu. /…/ Vsa gra- ščina se je prodala za 66.259 fl. 42 krajcarjev, likof z italijanskim vinom je stal 180 fl., vinska desetina v Kukenbergu 1.000 fl., od Turjačanov kupljena desetina v Loškem potoku 400 fl. in dva v trgu ležeča, h graščini prikupljena grunta, 700 fl., torej vse skupaj 68.575 fl 42 kr.« (Skubic, 1976, str. 354–355.) Na strani 358 v isti knjigi pa je podatek: »kakor spričuje staro kupno pismo, spisano in podpisano v Ljubljani 4. 10. 1663, s katerim je baron Jurij Andrej Trilek (op. a.: uprav-nik ribniškega gospostva) kupil od Janeza Andreja Turjaškega vse graščinske pravice do 9 celih zemljišč v Loškem potoku, ki so bila od davnih časov do tistih dob pod turjaško graščino.« (Skubic, 1976, str. 358.) 127 GeograFF 25_FINAL.indd 127 25. 01. 2022 13:38:25 Geografski oris občine Loški Potok Slika 6.1: Vas Retje je iz prvotnih nekaj hiš na dvignjenem mestu v Retijski uvali z večanjem števila prebivalcev stalno rastla. Ko je zmanjkalo pred poplavami varnega prostora v okolici prvotnih hiš, so si ljudje začeli postavljati svoja bivališča višje v breg. Fotografija je nastala okrog leta 1930. (Avtor je neznan, lastnik fotografije je Vlado Mohar.) 6.2 Nastanek imena Po ustnem izročilu naj bi ime za Loški Potok nastalo iz poimenovanja območja, po katerem teče potok, blizu meje med ribniškim in loškim gospostvom, v pomenu: po- tok na loškem ozemlju oziroma potok na meji z Ložem. V različnih zapisih pa lahko najdemo dve obliki za Loški Potok, in sicer: • Laßerbach – Loški potok – v pomenu potok blizu ali na loškem ozemlju. • Laßerpach – v pomenu naselje na loškem ozemlju oziroma na njegovi meji. Strokovno razlago nastanka imen krajev pa najdemo v Etimološkem slovarju sloven- skih zemljepisnih imen: • »Loški Potok – izpeljano iz krajevnega imena Log – (močvirni) travnik ob vodi, deloma porasel z drevesi, ali pa gozd blizu naseljenih krajev. Isti nastanek tudi Lož.« (Snoj, 2009, str. 245–246.) • »Retje v Loškem Potoku – višje suho mesto v močvirju (rusko veretje, vereteja). Druga možnost, ki se zdi verjetnejša le za ime ponora Retje (Rethie po Valvasorju) v Cerkniškem jezeru, pa je izpeljana iz občnega imena retje – močan kraški izvir (rusko vertje, vretje).« (Snoj, 2009, str. 353–354.) 128 GeograFF 25_FINAL.indd 128 25. 01. 2022 13:38:27 GeograFF 25 V časopisu Učiteljski tovarš pa v anonimnem prispevku z naslovom »Imenozlaga (etymologie) farnih vasi na Kranjskem« najdemo naslednjo razlago: »Laserbach – Loški potok – potok pri loki; loka pomeni senožet pri vodi.« (Učiteljski tovarš, 1862, str. 142.) Slika 6.2: Vas Travnik je skozi stoletja nastala na ozemlju, ki so ga na začetku poimenovali Laaßerbach. Travnik je z večanjem prebivalstva s prvotnih 4 gospodarstev z večanjem števila stalnih naseljencev začel rasti v breg proti Beli Vodi. Fotografija je najverjetneje nastala v času velike poplave leta 1933 (Avtor je neznan, lastnik skenirane kopije fotografije je Vlado Mohar.) 6.3 Od kod so prišli prvi naseljenci? K širši prepoznavnosti tega območja je najverjetneje veliko prispeval odlok cesarja Friderika III. iz leta 1477, v katerem je med drugim določal, »da morajo vsi tovori, naj prihajajo od koderkoli, iti skozi Lož, da si bo z zaslužkom od cestnin mesto opomoglo po večkratnem pustošenju Turkov«. (Skubic, 1976, str. 419.) Torej so morali vsi tovori, ki so prihajali iz sosednjih dežel, potovati preko Loža, in obratno. Vsaj za tovore iz smeri Kočevja in Ribnice pa je Lož najbližji v smeri preko območja današnjega Loške-ga Potoka. Območje je bilo kljub hudim zimam verjetno zanimivo za naselitev tudi zaradi obilice vode in gozdov, ki so nudili tako zavetje kot tudi gradbeni material, kurjavo in hrano (gozdni sadeži, divjad …). V ustnem izročilu prevladuje mnenje, da so območje Loškega Potoka naselili prebi- valci sosednje Loške doline, ki so sem najprej vodili svoje črede, kasneje pa se tukaj tudi stalno naselili. Po primerjavah priimkov najemnikov zemlje na območju Loškega Potoka, navedenih v prvem urbarju ribniškega gospostva iz leta 1573, s priimki iz 129 GeograFF 25_FINAL.indd 129 25. 01. 2022 13:38:27 Geografski oris občine Loški Potok Loške doline iz približno istega časa, zbranimi v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem (Kebe, 1996, str. 462–481), pa vidimo, da so bili v Loškem Potoku najemniki zemljišč in »davčni zavezanci« tudi ljudje s priimki, ki jih v Loški dolini takrat še ni bilo. Priimke potoških prebivalcev v času prvega urbarja bi glede na splošno prevladujoče ustno izročilo lahko razvrstili v tri skupine: • Priimki, ki so bili v Loški dolini in okolici omenjeni že pred letom 1573 in bi tako lahko izhajali od tam: – Žagar (Shagar) – leta 1438 v Cerknici Jurij Shagar, leta 1516 pa na Babni Polici Andrej Shagar (1458 – Gerovo), – Krnc (Kerniz) – omenjen na Blokah v letih 1504–1509, (ni), – Lavrič (Lauritch) – na Gornjem Jezeru je leta 1528 in še 1555 živel kmet Stephan Lavritz, (ni). • Priimki, ki so v obeh sosednjih dolinah prvič zapisani istočasno. Tudi prebivalci s temi priimki bi se v Loški Potok lahko naselili iz Loške doline: – Krulic (Khrulitz) – leta 1573 je omenjen Jurij Khruliz v Planini (1672 – Čabar), – Vesel (Vessel) – omenjen kot podložnik šteberškega gospostva v Cerknici leta 1573 – Jurij Wesel iz Nemške vasi, (ni). • Priimki, ki so v Loškem Potoku omenjeni prej kot v Loški dolini in na Blokah. Pri prebivalcih s temi priimki je manj verjetno, da bi se priselili iz Loške doline oziro- ma z Blok: – Košmerl (Koschmerl) – leta 1606 je v Novi vasi živel kmet Ansche Koschmerl – v Retjah že leta 1573 Andrej, Jakob in Luka Košmerl, (ni), – Gregorič (Gregoritch) – leta 1606 je v Podcerkvi živel Luka Gregoritch (v Retjah že leta 1573 Hanže), (ni). • »Potoški« priimki iz prvega urbarja, prvič zapisani v Loški dolini šele po letu 1635: Debelak (ni), Baraga (ni) in Šega (ni). • Priimki, ki jih v Loški dolini s širšo okolico tudi v desetletjih po letu 1635 sploh ne zasledimo, pa so: Gregorijevčič (verjetno Gregoričev sin), Ra(o)jec (ni), Hude (ni), Urbančič (ni) in Rus (ni). Opomba: Letnica v oklepaju na koncu vpisa posameznega priimka je letnica omem- be tega priimka v čabranskem okraju pred letom 1700 (Malnar, 2010, str. 21–163). Pri priimkih, ki jih tam v navedenem obdobju ni bilo, je dodan zapis (ni). Če pa v prvem urbarju ribniške graščine primerjamo potoške priimke s priimki s celega sodraškega območja, ugotovimo, da se na obeh območjih pojavlja samo priimek Rus. Iz podatkov v prvem urbarju pa žal ni razvidno, ali so bili v njem vpisani kmetje po- tomci prvih naseljencev ali so se na novo naselili na opustele kmetije, ki so jih mo- rebitni prvotni prebivalci zapustili iz strahu pred turškim nasiljem, ali so se preselili iz katerega drugega vzroka. Da so bile nekatere hube zapuščene, lahko sklepamo po pripisu pri hubi Miklava Vesela, Gregorja Barage in Gregorja Lavriča: »služijo od 1 130 GeograFF 25_FINAL.indd 130 25. 01. 2022 13:38:27 GeograFF 25 hube ''zum Hei'', ki je bila prej pusta« (Urbar ribniškega …, 1573). (Zum Hei – gre za neko mikrolokacijo, najbrž izpeljanko iz besede seno (Heu – seno) (prevod citata prof. dr. Boris Golec)). Na dejstvo, da so bile v sredini 16. stol. na območju današnjega Loškega Potoka tudi opustele, že prej formirane hube, lahko sklepamo tudi iz podatkov o vdorih Turkov na to območje in opisov posledic njihovega pustošenja, kjer koli so se pojavili. V raz-ličnih virih (za širše območje Loškega Potoka so lepo zbrani v monografiji Ribnica skozi stoletja in knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem) lahko zasledimo, da so Turki popolnoma uničili Lož, Babno Polje, da je bila Ribnica z okoliškimi kraji večkrat požgana, ravno tako kraji na Blokah in v okolici Cerknice. V marsikaterem od teh krajev pa so v sužnost odgnali ali pobili vse prebivalce (Lož, Babno Polje). Tudi maloštevilni preživeli si niso več upali živeti na svojih kmetijah in so se preseljevali v varnejše kraje. Ker je območje Loškega Potoka ležalo med temi kraji in ker so skozenj večkrat prodi- rale predvsem manjše skupine turške vojske in v prvi polovici 16. stoletja predvsem martolozi, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je tudi to območje delilo podobno usodo s sosednjimi kraji, kar ne nazadnje lahko vidimo tudi iz že omenjenega naved- ka v knjigi Plenkača pesmi poje (Debeljak, 2007, str. 13) in podatka v knjigi dr. Vaska Simonitija Turki so v deželi že: »V začetku maja 1531 so vpadli martolozi v Loški Potok in odpeljali več kot polovico podložnikov gospoda Bernardina Ričana.« (Simoniti, 1990, str. 130.) Gospod Bernardin Ričan je bil tedaj najemnik ribniške graščine in tudi poveljnik protiturške obrambe. Kakor koli že se je odvijalo naseljevanje, drži dejstvo, da zemlja kot taka za lastnike oziroma najemnike velikih gospostev ni imela nikakršne vrednosti, če na njej ni bilo kmetov, ki bi jo obdelovali in za to plačevali predpisane dajatve, tako v denarju kot v pridelkih. Zato so tudi na opustelih kmetijah, ki so jih kmetje zapustili zaradi strahu pred Turki ali pa so jih Turki pobili in pregnali, naseljevali nove ljudi. Na obmejna in za življenje manj ugodna območja, kakršno je bilo območje Loškega Potoka, so jih sku- šali privabiti z raznimi ugodnostmi. Ena največjih ugodnosti (predvsem za uskoške družine) je bila ta, da novi priseljenci, ki so zasedli opustele kmetije, 20 let niso pla- čevali nikakršnih dajatev. Po dvajsetih letih pa so od hube plačevali enotno dajatev en goldinar in imeli obveznost opraviti en tovor ter prispevati desetino. Prav takšne dajatve pa so bili obvezni plačevati vsi kmetje na območju »Laaserbach«, medtem ko so se kmetije in z njimi obveznosti na območju, imenovanem »zu Retiach«, že začele drobiti na manjše dele. Deloma bi za takšno stanje lahko iskali vzrok v večanju števila novih naseljencev in omejenih površinah kultiviranih, za obdelavo najprimernejših zemljišč. Vsekakor pa je interes za preseljevanje na bolj hribovita, oddaljena in težje dostopna območja pospeševala velika gostota naseljencev v ravninskih, za obdelavo lažjih območjih z ugodnejšimi podnebnimi razmerami in lažjo dostopnostjo. Ravno za tiste čase in potovalne navade težja dostopnost območja Loškega Potoka pa je olajšala takratnim naseljencem nekatere tudi »nelegalne« priboljške, ki so si jih kme- tje pridobili iz sicer prepovedanega lova divjadi v grajskih gozdovih (grajski je bil ves gozd) in s tihotapljenjem predvsem soli in polhovih kož, ki so bile v tistem času zelo iskano blago. S soljo pa so se potoški prebivalci ukvarjali tudi legalno, in sicer z njenim tovorjenjem iz Trsta in z Reke, na kar kaže že v urbarju 1573 omenjena delovna 131 GeograFF 25_FINAL.indd 131 25. 01. 2022 13:38:28 Geografski oris občine Loški Potok obveznost enega tovora soli in v kasnejših urbarjih obvezna desetinska dajatev soli za vse potoške kmete. Dajatev desetine v soli je bila pravzaprav potoška posebnost, saj takšne dajatve niso poznali kmetje v nobenem drugem kraju ribniškega gospo- stva pa tudi okoliških gospostev ne. S tovorništvom so se ukvarjali predvsem moški, medtem ko so starejši, ženske in otroci skrbeli za polja in živino. 6.4 Gospodarska slika leta 1573 Kot že navedeno, sega prvi urbar ribniške graščine, pod katero je spadalo območje Loškega Potoka, v leto 1573. To je tudi letnica, od katere naprej lahko strnjeno sledi-mo razvoju Loškega Potoka. Vse določbe, ki urejajo odnose graščaka do kmetov podložnikov, pa prvenstveno niso bile sestavljene iz želje po čim lažjem in boljšem življenju kmetov. Z njimi so lastniki zemlje želeli opredeliti čim več vzrokov za pobiranje dajatev. Kljub temu pa so kmetom prinesle nekaj več varnosti in stanovitnosti pri gospodarjenju z zemljo. Te določbe, ki so povzete iz knjige Antona Skubica, so: • Na urbar je treba paziti, da se ne poškoduje, vanj se ne sme ničesar vpisovati ali brisati. • Za vsako leto se mora izdati ročni urbar, v katerega se vpisujejo vsa vplačila, dajatve in zaostanki. V ročni urbar je treba vpisati tudi vse vplačane davke, ki jih gra- ščak ne sme v nobenem primeru porabiti zase, ampak jih mora vsako leto vsaj do božiča oddati v vicedomsko blagajno. Če graščak plačila ne izvrši do določenega roka, mora plačati 10 % obresti (od vsakega goldinarja 6 krajcarjev (1 goldinar = 60 krajcarjev). • Glavni urbar se mora skupaj z ročnim urbarjem predati vsakokratnemu novemu najemniku graščine v nepoškodovanem stanju. • Graščak mora paziti, da podložniki gruntov ne bodo razkosavali s tem, da ženi ali otrokom zapišejo kak kos ali pa ga odprodajo. • Če je kdo od podložnikov v hudi stiski, mu graščak dovoli, da za največ tri leta zastavi zemljišče drugemu, potem pa ga mora dobiti h gruntu nazaj. • Najemnik graščine zemlje podložniku ne sme samovoljno vzeti. • Če kmet umre brez dedičev, zemljišče ne zapade graščaku, ampak nadvojvodi, ki ga odda, komur hoče. • Če gospodar umre, dobi zemljišče najmlajši sin ali pa najmlajša hči, seveda pod pogojem, da sta že polnoletna in zmožna za gospodarjenje. Če pa so otroci še mladoletni, naj graščak zapove kakemu sorodniku ali prijatelju družine, da nese- bično vodi gospodarstvo, dokler otroci ne postanejo polnoletni. • Če najmlajši ne želi prevzeti grunta, ga lahko odstopi starejšemu, vendar tako, da se zemljišča ne delijo. Ostalim bratom in sestram pa mora prevzemnik grunta izplačati dolžni delež, kot ga določijo (uganejo) pošteni in nepristranski sosedje. 132 GeograFF 25_FINAL.indd 132 25. 01. 2022 13:38:28 GeograFF 25 • Če je najmlajši sin ali hči pohabljen ali bebast in zaradi tega nezmožen gospodar- jenja, dobi grunt drugi najmlajši sin ali hči, vendar mora dati bratom in sestram pristojen delež, slabotnemu pa vso oskrbo do smrti. • Mladi gospodar mora za prevzem posestva po smrti prejšnjega gospodarja gra- ščaku plačati pristojbino (Leykauf – likof). Višina te pristojbine se določa po vre- dnosti posestva. Urbar pa določa, naj bo graščak zmeren. • Če mladi gospodar prevzame grunt pred očetovo smrtjo, pa mora plačati takso v priznanje dolžnega spoštovanja. Tako urbar določa, da je treba plačati nekaj »po- čaščenja«, in sicer dá polzemljak en tolar ali zlat dukat, srednji grunt 2 do 3 tolarje, najboljši pa od 3 do 6 tolarjev, več pa ne. • Vedno pa je treba gledati na to, koliko so dediči dobili svojega deleža in koliko se je po izplačilu vseh dajatev posestvo oslabilo. • Če je kmet svoj grunt (pravico do grunta) prodal, je moral prodajalec ali pa kupec (kakor sta se zmenila) dati graščaku vsak 10. pfenig. • Če je hotel kdo napraviti nov laz ali rovt in ga ograditi ali postaviti hišico, je moral svojo namero javiti graščaku (najemniku graščine), da mu je določil pro- stor in višino dajatev. Velikost takih novih krčevin so merili po tem, koliko dni je potrebnih za košnjo oziroma obdelavo. Da so vse spremembe zabeležene, mora graščak s sodnimi slugami in nekaterimi drugimi starimi in mladimi pod- ložniki na sv. Jurija dan objahati vso sodnijo ter vse brez njegove vednosti in privoljenja narejene laze, rovte, ograde, hišice itd. konfiscirati (odvzeti) v korist nadvojvode. • Podložniki imajo pravico dobivati iz gozda stavbni les in les za kurjavo ter ograje. Odkazati pa jim ga mora graščak ali njegov upravitelj. Za stavbe, ograje in skodle naj se uporabijo stara debla, za kurjavo pa votla, gnila, od vetra ali snega podrta drevesa ter suhljad, da se gozd ohranja. • Graščak ne sme nikoli dovoliti, da bi se gozd izsekoval in da bi se tam delali lazi. Tudi sam tega ne sme početi. • Vsakokratni najemnik je dolžan gospodariti tako, da deželni knez ne bo utrpel nobene škode (obnavljati poslopja, skrbeti, da je obdelovalna zemlja obdelana, odvajati davke in dajatve itd.). • V grajskih gozdovih v Veliki in Mali gori sme vsak kmet brezplačno pasti prašiče, ako jih žene od korita v gozd. Kdor pa da svojega prašiča drugemu v pašo ali rejo ali kdor nima svojega bivališča v okolišu ribniškega sodišča, mora plačati graščaku 2 stari peači (Petackhen), od mladega pa eno. • Vsak polhar da gradu od vsakega gozda, kjer lovi, po 6 polhov. • Lov je ves graščinski. • Vsak krčmar iz trga mora dati graščaku o svetem Juriju 25 krajcarjev. Vsi drugi kr- čmarji s teritorija ribniške sodnije se imajo o svetem Juriju predstaviti graščaku in mu plačati 1 renski goldinar (rajniš) in 40 krajcarjev. 133 GeograFF 25_FINAL.indd 133 25. 01. 2022 13:38:28 Geografski oris občine Loški Potok • Vsak mesar, ki hoče živino ali drobnico klati za prodajo, mora dati graščaku od zaklane živali jezik in noge, za kar dobi kozarec vina in hlebček kruha. Mesarji pa so dolžni graščaku za domače potrebe klati vole, prašiče in ovce. Od zaklanega vola dobi mesar pečenko, od prašiča 3 klobase, za zakol ovce pa kosilo. (Skubic, 1976, str. 384–389.) »Vse tožbe in pritožbe ima grajsko sodišče razsojati vsak kvaterni petek, kakor je bila stara navada, da dobi vsak svoje pravo. Urbar je bil torej za vse podložnike sodni ko-deks. V njem je bila zapisana vsa ''pravda'' podložnih kmetov. Te pravne določbe so delile pravico in kazen, milost in nemilost skozi cela stoletja. Le v neznatnih stvareh so se te določbe spreminjale, ker so se pozneje izdajali tudi pozitivni državni zakoni, ki so od časa do časa izpreminjali te urbarske zakonske določbe in katerim so se morali pokoriti tudi graščaki sami.« (Skubic, 1976, str. 400.) V istem urbarju (1573) območje današnjega Loškega Potoka najdemo v dveh delih, in sicer kot »Lasserbach« in »Zu Rettiach«. »Na območju, imenovanem Loški Potok (Zu Laβerbach), so štiri hube, pripadajoče gospostvu Ribnica. Dajejo žitno desetino in desetino od prirastka živine. Od desetine pripadata lastniku gospostva Ribnica dva snopa ali dva dela, župniku na Blokah pri sv. Mihaelu pa tretji snop.« (Preglednica 6.1) (Urbar ribniškega …, 1573, besedilo prevedel prof. dr. Boris Golec.) Preglednica 6.1: Območje, imenovano Lasserbach, je obsegalo 4 cele hube, glede na podatke iz kasnejših urbarjev najverjetneje na območju današnjega Travniškega polja in delno Srednje ter Šegove vasi in Kaple (Urbar ribniškega …, 1573). Priimek Priimek Delovna Dajatve v Dajatve v denarju in ime in ime obveznost pridelkih HUBE podložnika podložnika – izvirno – sodobno Gld. Kr. Den. Tovorov soli Desetina Ruprechten Ruprehtova 1 1 0 0 1 DA wittib vdova Khrulliz Krulic Jakob 1 1 0 0 1 DA Jacob Vessell Juri Vesel Jurij Barega Baraga 1 1 0 0 1 DA Andre Andrej Ruβ Andre Rus Andrej 1 1 0 0 1 DA Skupaj 4 4 0 0 4 Gld. = goldinar = 60 krajcarjev Kr. = krajcar = 4 denariče (den) »Loški Potok (Laßerbach) ima štiri celozemljake, ki plačujejo 4 gold. davka in daje- jo 4 tovore soli; drugega nič. Sol morajo pritovoriti od Trsta. Podložni so ribniškemu graščaku, ki mu dajejo 2/3 desetine, 1/3 pa bloškemu župniku, kamor so ufárani. Za površino dajejo 8 polmer prosa, 4 kokoši in 80 povesem prediva. Tam pa ima tudi turjaški graščak svoje podložnike, ki smejo iz njegovega gozda jemati les za obode. Te podložnike je pozneje odkupil ribniški grad.« (Skubic, 1976, str. 396.) 134 GeograFF 25_FINAL.indd 134 25. 01. 2022 13:38:28 GeograFF 25 Prevod besedila, ki spada k podatkom »Zu Rettiach«, pa se glasi: »Dva dela desetine pripadata Gregorju Hallerju, tretji del pa župniku na Blokah oz. zdaj Turjak.« Opomba: Gregor Haller je bil tedaj zastavni imetnik gospostva Hošperk – Planina pri Rakeku. (Urbar ribniškega …, 1573, prevod besedila in opomba prof. dr. Boris Golec.) Preglednica 6.2: K območju, imenovanemu Zu Rettiach, pa so pripisali 7 celih in ¾ hube, ki so obsegale takrat kultivirane površine v Retjah in tudi oddaljene površine na območju današnje Šegove vasi in Malega Loga. Na to kaže tudi vpis »Zu Rettiach«, kar bi lahko prevedli kot »K Retjam« (Urbar ribniškega …, 1573). Dajatve Delovna Dajatve v Priimek in ime Priimek in ime v denarju obveznost pridelkih podložnika – HUBE podložnika – izvirno sodobno Tovorov Gld. Kr. Den. Desetina soli Debellackh Vrban Debelak Urban ½ 0 40 0 3 DA Debellackh Matheus Debelak Matevž Kherniz Lucas Krnc Luka ¼ 0 20 0 1 DA Vesβel Miclau Vesel Miklavž Warago Gregor Baraga Gregor 1 1 0 0 0 DA Lauritsch Gregor Lavrič Gregor Gregoryeutschitsch Gregorijevčič Hanže Hansche 1 0 40 0 1 DA Raβ Rayez Erazem Ra(o)jec Khotschmerl Andre Košmerl Andrej Hude Michell Hude Mihel 1 0 40 0 1 DA Hude Jacob Hude Jakob Gregoritsch Hansche Gregorič Hanže Schagar Paull Žagar Pavel 1 0 40 0 1 DA Vrbantschitsch Petter Urbančič Peter Khotschmarl Lucas Košmerl Luka 1 0 40 0 1 DA Khotschmarl Jacob Košmerl Jakob Schega Andre Šega Andrej 1 0 40 0 1 DA Waroga Gregor Baraga Gregor Schega Andre Šega Andrej 1 0 50 0 1 DA Skupaj 7 ¾ 6 10 0 10 Gld. = goldinar = 60 krajcarjev Kr. = krajcar = 4 denariče (den) »Retje (Rettiach) ima 8 gruntov z 9 posestniki, ki dajejo davka v gotovini 6 gold. 10 kraj. in v naravi 9 tovorov soli, drugega nič. Podložni so Juriju Hallerju, ki mu dajejo 2/3 desetine; zadnjo tretjino bi moral dobiti bloški župnik, a so mu jo odtrgali lutro-vski Turjačani.« (Preglednica 6.2) (Skubic, 1976, str. 396.) Desetina, ki so jo podložniki dajali, je bila sestavljena iz: desetine od kozličkov ali ja-gnjet, desetine od čebeljih panjev, 8 polovnikov prosa, 4 kokoši, 80 povesem prediva. »Polovnik – nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l, mernik in polovnik, tudi lesena posoda z ročajema ob straneh za navedeno mero« (SSKJ 2, 2014, str. 107). Povesmo – »Ker sem večkrat navajal povesem prediva, naj pripomnim, koliko je to. Kar je terica posušenega lanu vzela enkrat v roko in ga na prvo roko otrla, je dalo »eno 135 GeograFF 25_FINAL.indd 135 25. 01. 2022 13:38:29 Geografski oris občine Loški Potok pest« prediva. Dve terici sta zložili vsaka svojo pest skupaj in to je samo ena gladila naprej; to je bilo »povesmo« (Harreisten). Dve povesmi dasta en »par«, 12 parov pa eno »kito« ali »pušelj«. Ribničanje pa so vzeli 30 povesem skupaj in to količino so imenovali »desetič« (Haarzehling). Do leta 1573 je bila navada, da so ribniški graščaki jemali od podložnikov žito v potlačeni in zvrhani meri. Urbar iz tega leta pa je določil, da se težko žito (pšenica, proso in oves) v meri ne sme potlačiti, ampak se ima jemati poglajena (poštrihana) mera, da ne bodo podložniki preveč stiskani.« (Skubic, 1976, str. 398.) Ob takšni razdelitvi dokaj velikega območja na dva dela je treba upoštevati dejstvo, da pri imenovanju območij leta 1573 ni šlo za že uveljavljena imena formiranih vasi, ampak bolj verjetno za prvi poizkus poimenovanja delov nekega širšega območja, na katerem je bilo postavljenih približno 22 koč, bolj ali manj oddaljenih druga od dru- ge (Andrej Šega in Gregor Baraga sta vpisana dvakrat), seveda če je vsak podložnik, zapisan v urbarju, imel svojo kočo. Ali pa so nekateri tukaj prebivali samo spomladi, poleti in jeseni, ko so pasli živino, in so se stalno naselili šele njihovi potomci. Mogoče pa jih je več skupaj stanovalo v eni koči ali pa so imeli na tem območju samo zemljo in so živeli drugje ...? 6.5 Gospodarska slika leta 1621 Nekako 50 let kasneje se je glede na podatke iz drugega urbarja ribniškega gospo- stva iz leta 1621 velikost kultiviranega, v rento vključenega zemljišča povečala za 3 cele in ½ hube (grunta), skupaj torej na 15 celih in 1/4 hube, kar je bila posledica šir-jenja zemljišč na hribovitejše lege, težje za obdelavo – širše območje Hriba, Travnika (Dednik, Bela Voda), Šegove vasi (Matevljek) in Malega loga (področje med današnjimi Retjami in Malim Logom, Šenik). Tako povečano območje so »upravno« povezali v »župo« Loški Potok in Retje (Suup Laaserbach und Rettiach) z županom Jurijem Ruparčičem iz Travnika, v enotno ob- močje, ki je z manjšimi odstopanji, ki so bila mnogokrat posledica matematičnega drobljenja hub (gruntov) na manjše dele in sprotnega nastajanja novih manjših krče- vin na oddaljenejših krajih, ohranilo svojo velikost vse do začetka 19. stoletja. Na tem območju pa so se skozi čas razvili tudi vse vasi in zaselki današnjega Loškega Potoka, kakršne poznamo danes. Da je bilo »zanimanje« za naselitev na območju Loškega Potoka veliko, pokaže dej- stvo, da so se v približno 50 letih (od leta 1573 do 1621) prebivalcem s 16 različni- mi priimki pridružili še prebivalci s 26 novimi priimki, in sicer: Wantschina (Benčina), Warthole (Bartol), Zaar (Car), Tchuden (Čuden), Filz (Filc), Gerwesh (Gerbec?), Gorsche (Gorše), Khellar (Kellar), Hribar, Koshier (Košir), Krascheuec (Kraševec), Khnaus (Kna-us), Kreginic, Loch (Lah), Mohortschitsch (Mohorčič), Nouakg (Novak), Obresa (Ob- reza), Pastor, Rupertschitsch (Ruperčič), Scellin (Skelin), Scerl (Škerl), Schwarznikh (Zbačnik?), Vesckhon (Veškon), Wißjagkh (Bizjak), Zurin, Zimmerman. Ne najdemo pa več treh priimkov iz prvega urbarja: Gregorijevčič, Hude in Krulic. Z odebeljeno pisa- vo so označeni tisti, ki so prevzeli zemljo. Ostali so bili podružniki oz. kajžarji. 136 GeograFF 25_FINAL.indd 136 25. 01. 2022 13:38:29 GeograFF 25 V tedanji župi Loški Potok in Retje je delovalo 43 kmetov in 16 kajžarjev s svojimi dru- žinami. Če predpostavimo, da je vsak »gospodar« živel v svoji kajži, je bilo na celem območju današnjega Loškega Potoka 59 hiš (kajž) s preko 200 prebivalci (pribl. 4 pre- bivalci na gospodarstvo), kar je več kot 100-% povečanje glede na podatke iz prvega urbarja. Novi naseljenci so zasedli skoraj 6 hub (5 celih in ¾ hube). Glede na povečano število najemnikov se je povprečna površina obdelovalne zemlje na enega »kmeta« zmanjšala. Prvič pa so bili vpisani tudi kajžarji (13 z »novimi« in 3 s »starimi« priimki), ki so morali svoje obveznosti poravnati v denarju in tlako ali pa samo v denarju, kar nakazuje na to, da obdelovanje »lastne« zemlje, razen v nekaj redkih primerih večjih gruntov (hub) z boljšo zemljo, ni moglo biti glavni vir za preživetje takratnega »gospodinjstva«. Vedno večji pomen so dobivale dodatne dejavnosti, predvsem tovorništvo in kmečka trgovina (polhove kože, sol, med, mast …) ter razne obrti (obodarstvo, mlinarstvo, to- čenje vina …). Peter Benčina je na primer plačeval od ¼ hube 15 krajcarjev, od mlina 17 krajcarjev, poleg tega pa še tavernino 53 krajcarjev in 1 denarič (tavernina = Tafern geld = pristojbino od točenja vina (Urbar ribniškega …, 1621, prevod dr. Boris Golec), pri čemer je zanimivo, da je bila pristojbina za točenje vina skoraj še enkrat večja od dajatev za kmetijo in mlin skupaj. Z mlinarstvom sta se ukvarjala tudi Jurij Vesel in Anton Benčina. Nekoliko kasneje je bil na Hribu vpisan kovač Jurij Škerbec. Župan, ki je bil v tistem času nekakšen zastopnik graščaka iz Ribnice, ki je med drugim na kraju samem sodeloval pri pobiranju desetine in organiziral njen prevoz, pa je moral za opravljanje te funkcije prispevati poleg rednih dajatev od kmetije še dodatno 8 kvartalov soli. Kolikšne površine so obdelovali potoški kmetje in koliko so za to plačevali, se vidi iz Preglednic 6.3, 6.4 in 6.5, narejenih na podlagi podatkov iz drugega urbarja ribniške graščine iz leta 1621. 6.6 Življenje v Loškem Potoku vztraja še danes Loški Potok je skozi štiri stoletja, vse od svojih začetkov konec 15. stoletja pa tja do konca 19. stol, stalno rasel, tako po številu prebivalcev kot po gospodarski razvitosti. Gospodarsko gledano so bile glede na obdobja pomembne različne panoge. Najprej sta bila to tovorništvo s spremljajočimi dejavnostmi (kmečka trgovina, kovaška obrt) in izdelava suhe robe (predvsem obodarstvo). Kljub neugodnim vodnim razmeram (premalo ali preveč vode) je v prvih dveh stoletjih delovalo tudi po več kot pet vodnih mlinov in žag. Izdelavo in prodajo suhe robe je ob koncu 18. stoletja zaradi posegov takratnega lastnika ribniške graščine Rudeža, ki so močno zmanjšali zaslužke prebivalcev, za- menjalo hrvatarstvo. S postavitvijo prve parne žage na Kranjskem, za katero je bil temeljni kamen položen leta 1856, se je začel razvoj lesnopredelovalne industrije, tovorništvo pa je v veliki meri zamenjalo furmanstvo, saj je bilo potrebno vse za tiste čase sorazmerno velike količine lesa po eni strani pripeljati iz gozdov na žago, po drugi pa od tam odpeljati ves rezan les, največ na železniško postajo na Rakek. Omenjeni parni žagi v Travniku se je nekje po letu 1870 pridružila še ena na Hribu, s čimer se je tudi možnost zaslužka prebivalcev od prodaje lesa dodatno povečala. Rasti gospo-darskega in osebnega standarda kraja in krajanov pa so sledile tudi druge dejavnosti. 137 GeograFF 25_FINAL.indd 137 25. 01. 2022 13:38:29 Geografski oris občine Loški Potok ade tno gr ovta da tov 3 4 2 1 1 mast 11 11 fun Od o ali r – do ­ko 1 2 koši ½ ½ 5,5 tov 6 1 1 1 1 2 4 1 1 2 2 1 1 3 5 1 4 1 1 1 mast 1 ½ 1 ½ 1 ½ fun 44,5 63,5 o ih ediv 8 4 4 8 24 61 pr povesem ahivr atel 3 2 1 1 1 1 1 2 4 ½ 2 1 1 1 1 1 1 1 3 3 1 1 2 1 1 2 39,5 63,5 ma šk metije v pridelk d k oso . ½ ½ 2 1 1 5 10 pr tal kvar 8 2 2 2 2 2 4 2 3 2 2 2 2 2 2 3 6 6 1 2 4 1 1 2 65 Desetina o sol 116 . . ega …, 1621). uni . ih in 3 1 ½ 1 ½ 4 ½ 1 1 ½ 1 ½ 1 ½ 3 mlad koštr 6 mladih 2 mlada 4½ mlade 3 ali 6 mladih 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 5½ mladih 1 ½+1mladga 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 3¼ mladega 37 star 1½ ali 3 mlade 20 in 1/2 star in 41 in 3/4 57 in 3/4 mlad ev 1 64 1 2 denarič 214 221 jcar. 20 22 10 10 35 49 10 20 4 34 10 16 42 10 15 15 30 45 38 8 10 15 10 11 10 19 59 skupaj kra . gol­ 1 1 1 11 17 dinar d: odaje 0 vina 53 pr arji) o rajc jne 13 24 6 32 53 128 141 ve v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribnišk gma ade 24 16 15 80 ogr 104 ­ 25+1den mli na 45 45 80 tve v denarju (k e Daja 20 22 10 10 10 25 10 20 35 10 10 10 10 10 15 15 45 45 8 10 30 10 11 10 hub 426 701 20 + 15 ost e ½ 0,5/4 ¼ ¼ ¼ ¼ ¼ ½ 0,5/4 0,5/4 ¼ ¼ ¼ ¼ ¼ ¼ ¼ ¾ ¾ ¼ ½ ¼ ¼ ¼ hub 0,5/4 votni naseljenci in dajat velik ¼ + ¾ + ¼ + e ej ij ej e vž elih in 2/4 hube elih in 1/4 hube ihael nton hac ij ndr ndr ovr ban ž Štefan ij la ič A ič Jur ič A l A l Jakob l L atija ban ka avel ik emlje – pr dobno j)ak Hanž j)ak Jakob M omaž Štefan ič Ur ič Jakob )jc Jur rimo Ur Lu T i z so aga M aga A n(e)c ebel( ebel( egor egor egor vr vr bančič Bar Bar D D Gr Gr Gr Ker Košmer Košmer Košmer La La Ra(o Rus Jakob Rus P Žagar Šega Šega Šega Ur Vesel Jur Vesel P Vesel M Vesel 35/4 ali 8 c 61/4 ali 15 c tephan upaj: Priimek in ime y e ob e e ob ntoni ban ob barju: a 6.3: Imetnik y ndr ichael athia ndr l Jac ban y h Hansche h Jac l A l Laur ob ucas homas iclau emlje originalno itsch A itsch Jur y rimas aul tephan tschitsch S i z nez Jur aga M aga A itsch Ur itsch Jac i naseljenci sk ebelak ebelak egor egor ban Bar Bar D D Gr Gr Kher Koshmer Koschmer Koshmer Laur Laur Reiz Jur Rueβ Jac Rueβ P Schagar M Schega Ur Schega L Schega T Ur Vessel Jur Vessel P Vessel M Vessel S Star Velikost v ur Preglednic Imetnik 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 138 GeograFF 25_FINAL.indd 138 25. 01. 2022 13:38:30 GeograFF 25 ade tno gr ovta da tov 0 mast 11 fun Od o ali r – do ­ko 1 1 koši ½ ½ ¼ ¼ 3,5 5,5 tov 1 2 1 ½ 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 mast 1 ½ 19 63,5 fun o ih ediv 4 4 5 4 4 4 4 4 4 37 61 pr povesem ahivr atel 3 1 2 1 1 1 1 1 2 1 2 1 2 1 1 1 1 1 24 63,5 ma šk metije v pridelk d k oso . ½ ½ 1 ½ ½ ½ ½ ½ ½ 5 10 pr tal kvar 4 2 4 2 2 1 2 2 4 8 2 4 2 2 2 2 2 2 2 51 Desetina o sol 116 ih . uni ih in 3 3 ega …, 1621). 1 ½ 1 ½ 1 ½ 3 1 ½ 1 ½ koštr mladega 1½ mladega 1½ mladega 1 ali 2 mlada ½ 37 star 1½ ali 3 mlade 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 1½ mladega 16 in 1/2 star in 16 mladih 57 in 3/4 mlad ev 1 1 2 denarič jcar. 30 10 20 10 34 5 15 15 30 15 20 15 15 25 15 33 10 23 40 59 skupaj kra . gol­ 1 6 17 dinar d: odaje vina 53 53 pr 53+1den arji) o rajc 13 13 gma jne 141 ave v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribnišk de 24 24 ogr 104 mli na 17 18 35 80 tve v denarju (k e Daja 30 10 20 10 10 5 15 15 30 15 20 15 15 15 15 15 10 10 hub 275 701 ost e ½ ¼ ½ ¼ ¼ ¼ ½ ¼ ¼ ½ ¾ ¾ ¼ ¼ ¼ ¼ ¼ hub 0,5/4 vi naseljenci in dajat velik y e a ij ij e 61/4 ij a er žbolt egor 25,5/4 ali elih in 1/4 hube egor ežar uk a Neža : er uk et nton ij e elih in 3/4 hube dobno nej olt vk še et O 5 c emlje – no so čič Hanž čič Jur čič Jur tole Jur inic L tschitsch Jur tno l P ali 15 c i z orše Gr Bar Filc Jer G Košir B Kreg Krašmo Rupar Rupar Rupar Šker Zbačnik Benčina Hanž Benčina L Benčina P Benčina Gr Benčina A Vizjak Jur Car Hanž – daje doda y y ald upaj: Priimek in ime er Suppan Ruper w er egor y egor ntoni ha Nescha D ucas et y h Oβ barju: a 6.4: Imetnik ucas emlje originalno er h Jur ny et znik i z tschitsch Hansche tschitsch Jur tschitsch Jur thole Jur iniz L l P arw tschina Hansche tschina L tschina P tschina Gr tschina A ar orschee Gr en en en en en iβiagk vi naseljenci sk W Filz Jer G Koschier Balthazar Kreg Kraschmock Ruper Ruper Ruper Scer Sch W W W W W W Zaar Hansche No Velikost v ur Imetnik 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Preglednic 139 GeograFF 25_FINAL.indd 139 25. 01. 2022 13:38:30 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 6.5: Podružniki ali kajžarji in dajatve v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribniškega …, 1621). Podružniki ali kajžarji Dajatve Priimek in ime Tlaka od kajže desetina originalno sodobno (št. dni) goldinar. krajcar. mast 1 Roiez Gregor Rojec Gregor 6 20 2 Loch Mathia Lo(a)h Matija 26 3 Skerl Lucas Škerl Luka 6 40 4 Obresa Hansche Obreza Hanže 6 14 5 Tschuden Lienhard Čuden Lenart 6 20 6 Rupertschiza Aniza Ruparčič Anica 6 8 7 Kraschouetz Valle Krašovec Vale 6 8 8 Nouakh Andre Novak Andrej 6 38 9 Skellin Jacob Skelin Jakob 6 40 10 Hribar Mathia Hribar Matija 6 30 11 Mohortschitsch Primož Mohorčič Primož 6 26 12 Schwarznikh Marco Zbačnik Marko 6 26 13 Rupertschitsch Jacob Ruparčič Jakob 6 8 14 Zimermann Michel Cimerman Miha 40 1 funt 15 Zurin Wenzel Curin Vencelj 50 16 Gerwesch Leonhard Gerbec Lenart 6 37 Skupaj: 78 7 11 1 funt Razen Gregorja Rojca so vsi ostali podružniki novi naseljenci. Sezonsko delo preko zime v gozdovih zunaj takratne Kranjske (hrvatarstvo) je prina- šalo »lepe denarce«, marsikje cel letni proračun gospodinjstva. Povečalo se je število šivilj in krojačev, čevljarjev, kolarjev, sedlarjev, kovačev … Vedno bolj donosne pa so postale tudi prodajalne raznovrstnega blaga in gostilne. Gospodarski rasti in sorazmerno velikim možnostim za sicer ne prav velik zaslužek kra- janov z novimi dejavnostmi pa je sledila povečana konkurenca med iskalci dela. Vedno večja konkurenca v zadnji četrtini 19. stoletja v dejavnostih, ki so prinašale zaslužek daleč največjemu odstotku prebivalstva (tovorništvo, gozdarstvo, prodaja hlodov), pa je začela omenjene zaslužke dokaj hitro zmanjševati. Več sto prebivalcev se je v do- brih dveh desetletjih za stalno izselilo, predvsem v Ameriko. Do gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja so bili dolgoročno najstabilnejši zaslužki hrvatarjev, ki so bili vezani na gospodarske razmere v kraju samo v poletnem delu leta, ko so v času med domačimi kmečkimi opravili prevažali, sekali in tesali v gozdovih ribniške in kočevske graščine. Z vedno večjimi potrebami žag po surovinah pa so se začeli prazniti tudi za-sebni gozdovi, nekakšna »kmetova banka za hude čase«, kot so jim rekli. Vsake toliko se je tudi kakšna gostilna ali pa trgovina zaradi načina prodaje na »kredo« in posledično nezmožnosti plačevanja dobaviteljem znašla v »konkurzu«. Preživetje prebivalcev Lo- škega Potoka je bilo vse od začetkov – od konca 15. stoletja – do druge svetovne vojne 140 GeograFF 25_FINAL.indd 140 25. 01. 2022 13:38:30 GeograFF 25 odvisno predvsem od takšnega ali drugačnega ukvarjanja z lesom, s čimer so se v glav- nem ukvarjali moški, in dopolnilne dejavnosti kmetovanja, kjer so bile glavne ženske z otroki. Preživeli so lahko le s trdim delom, pridnostjo, iznajdljivostjo, skromnostjo in vztrajnostjo. Pa tudi potoška trma in svojeglavost sta mnogokrat prišli prav. 6.7 Razlaga izrazov Urbar »je popis prihodkov in pravic zemljiškega gospostva ter podložniških dajatev, obveznosti in služnosti. Urbarji so nastali zaradi upravljanja zemljiškega gospostva in dokazovanja njegovih pravic /…/ Urbarji za slovensko ozemlje so ohranjeni od 13. stol., vodili pa so jih do zemljiške odveze 1848.« (Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, 2000, str. 95.) V urbarjih popisane dajatve in tlaka so bile odvisne od velikosti zemljišča, posestva oziroma hube, od kvalitete zemljišča (rodnost) in tudi od lege posameznega kraja (obmejni kraji, kraji ob pomembnih poteh, hribovski kraji, bližina gradu itd.). Tako so morali kmetje ob glavnih smereh turških vpadov skrbeti za kreso- ve, kmetje bližje gradu so opravljali več tlake v gradu in ob njem, bolj oddaljeni kmetje so svojo obveznost tlake lahko odslužili tudi z denarjem ali pridelki, podložniki ob glavnih poteh in bližje glavnih trgov so imeli zaradi ukvarjanja s trgovino drugačne dajatve kot tisti iz oddaljenejših hribovskih območij itd. Huba, »tudi hoba, grunt, zemlja, mansus, po velikosti in donosnosti opredeljena vrsta kmetije, ki je v času nastanka veljala za primerno veliko glede na delovne zmožnosti in življenjske potrebe povprečne družine in glede na zahteve gospostva po renti. Na hubi je zgrajen hubni sistem. Huba je bila mogoča le tam, kjer sta bila obdelovalni svet in njegova razdelitev na gospodarstva stalna. /.../ V splošnem je prvotna realna huba obsegala okoli 6–7 ha obdelovalne zemlje, kar je do 20. stol. ostala primerna velikost grunta. Zemljiška gospostva so vzdrževala naseljene hube kot trdne osnove svoje rente. Na njej je gospodaril gruntar (celozemljak). Do razdelitev (razdel) hub je prihajalo pri močnih gruntih ali če se je poljedelstvu pridružil drug vir dohodkov, na primer tovorništvo. V takih primerih so nastali v ulomkih izraženi deli (polovica in četrtina hube ali grunta), katerih gospodarji so veljali za polgruntarje ali polzemlja-ke, četrtgruntarje ali četrtzemljake. Iz cele hube je tako nastalo več kmetij, katerih skupna obremenitev je bila po navadi višja od prvotne (za celo hubo). Kategorije po ulomkih so uporabljali tudi tedaj, ko je kmetija nastala na novo s krčenjem ali naku- povanjem parcel. Manjša kmetija je tako veljala za osminko grunta (maseljc), kmet na njej pa je bil maseljčar …« (Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, 1990, str. 83.) Velikost hube se je po posameznih gospostvih razlikovala, saj v različnih virih lahko zasledimo tudi 20 ha in več velike hube. Tako velike hube so se pojavljale največkrat v hribovi-tem gorskem svetu. Tovorništvo, »nevozna oblika kopnega transporta, nošnja tovora z živalmi. Uporab-ljalo se je za krajše razdalje (enodnevne delovne migracije), predvsem pa za daljše (več 100 km, tudi preko celin). Prevladovalo je od kovinskih obdobij prazgodovine do razmaha vprežnega voznega prometa v 18. stoletju (prevozništvo). Kot tovorne živali so v najstarejših obdobjih (koliščarska kultura) uporabljali verjetno pse, po- zneje govedo, nato predvsem konje, zlasti manjše (haflingerji, noriški in bosanski 141 GeograFF 25_FINAL.indd 141 25. 01. 2022 13:38:31 Geografski oris občine Loški Potok konji), v sredozemskem pasu osle ter njihove križance s konji (mule, mezgi). Pov- prečno nosilnost konja so ocenili na tretjino njegove teže, tj. 2–3 cente oz. 112–168 kg, kar so zaokrožili na težo 1 tovora. Posamezni tovornik je lahko vodil 1–4, na daljši poti pa 1–2 živali. Za medsebojno pomoč in večjo varnost pred roparji so se tovorniki združili v karavane, v katerih je bilo po več deset, izjemoma tudi nekaj 100 tovornih živali. Na dan so zmogli od 25–40 km poti, od Ljubljane do morskih pristanišč (Trst, Koper, Reka) so v običajnih razmerah potrebovali 4–5 dni. Pogosto so tovorili do Benetk in Dunaja, na daljših poteh (J. V. Valvasor poroča tudi o tovor- jenju do Španije, Anglije in Nizozemske) so se zadržali več tednov.« (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, 1999, str. 304.) Solna trgovina, »nekdaj ena najpomembnejših trgovskih panog na Slovenskem. Glavni vir soli v slov. deželah so bile soline v obalnih mestih in krajih; drugi vir so bila od 12. stol. najdišča kamene soli na Tirolskem ter drugod v ožji Avstriji. /…/ Pred koncem 14. stol. se je zarisala (tudi zaradi monopolnih teženj deželnega kneza, lastnika rudnikov) meja med tržiščem kamene in morske soli. Z občasnimi večjimi ali manjšimi premiki se je ustalila približno na Dravi. S prometom s soljo, tovorjenjem in kupčevanjem ter tranzitno trgovino so se ukvarjali kmečki tovorniki (Kranjci, musola-ti). Brez te dejavnosti večina podložnikov, še posebej na Kranjskem in Primorskem, ne bi zmogla fevdalnih dajatev in življenjskih stroškov. Ob tem se je povečalo nasprotje med mestom in vasjo: mesta so se potegovala za pravice do trgovanja s soljo, kmet naj bi jo le tovoril. Mesta so si pridobivala izključno pravico do prodaje soli na drobno in tudi skladiščne pravice za sol. Poklicni trgovec se je v kupčiji s soljo težko uveljavil. Prednost je užival podložnik, ki je na obali zamenjeval žito za sol, jo menjaval oz. prodajal tudi hrvaškim kupcem v Kostanjevici na Krki, v Krškem in Brežicah ter ceneje tovoril. Leta 1492 je bilo v poravnavi med meščani in plemiči priznano kmečko kup- čevanje s soljo, kar so v 16. stol. in pozneje potrjevali t. i. policijski redi in drugi ukrepi. Trgovina z morsko soljo je v tem času in tudi pozneje ob vrhuncih dosegala tudi do 90.000 tovorov letno. Skoraj vsa pridelana sol v beneškem Kopru, Izoli in Miljah ter habsburškem Trstu je šla v zaledje. V Piranu, kjer so po letu 1320 pridobivali boljšo sol (na paški način), so Benečani uveljavili monopol. /…/ Tovorniki so jo kupovali po veliko višjih cenah, kakor so jih plačevali Benečani v Piranu, za žito pa so jo zamenjavali v razmerju tovor za tovor. Solne poti so vodile v beneška obalna mesta čez Notranjsko in Kras. Od sredine 15. stol. so deželni knezi podpirali Tržačane, ki so se potegovali za obvezno pot skozi svoje mesto. Promet se je v 16. stoletju usmerjal v Trst, kamor je nato prihajala po tihotapskih poteh tudi sol iz beneških istrskih mest. /…/ Za mono- pol in preprečevanje tihotapstva so skrbeli oboroženi nadzorniki (iblajtarji); tovorniki so se z njimi večkrat spopadli« (Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, 1998, stran 151). Viri in literatura Debeljak, J., 2007. Plenkača pesmi poje. Ponatis knjige iz leta 1972. Loški Potok, založila Občina Loški Potok, 168 str. Enciklopedija Slovenije. 1990. 4. zvezek. Javornik, M., Voglar, D., Dermastia, A. (ur.). Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 416 str. 142 GeograFF 25_FINAL.indd 142 25. 01. 2022 13:38:31 GeograFF 25 Enciklopedija Slovenije, 1998. 12. zvezek. Voglar, D., Ivanič, M., Dermastia, A. (ur.). Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 416 str. Enciklopedija Slovenije. 1999. 13. zvezek. Voglar, D., Ivanič, M., Dermastia, A. (ur.). Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 416 str. Enciklopedija Slovenije. 2000. 14. zvezek. Voglar, D., Ivanič, M., Dermastia, A. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, 416 str. Kebe, J., 1996. Loška dolina z Babnim Poljem. Ljubljana, Družina, 614 str. Kramer, Franc Ks., 1891. Življenje in delovanje Franca Ks. Kramerja. Drobtince, 25. letnik, Ljubljana, 39 str. Malnar, S., 2010. Prezimena u Čabranskom kraju kroz stoljeća (1498–1997). Čabar, Matica hrvatska, 289 str. Pečnik, J., 1904. Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. Izvestja muzejskega dru- štva za Kranjsko. »Muzejsko društvo za Kranjsko«, 14, št. 5/6, str. 202. Popit, I., 2010. Od volkodlaka do Klepca. 1. izdaja. Ljubljana, Didakta, 167 str. Rajšp, V., 1995. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ar- hiv Republike Slovenije, 345 str. Simoniti, V., 1990. Turki so v deželi že. Celje, Mohorjeva družba, 210 str. Skubic, A., 1976. Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires, Editorial Baraga S. R. I., 786 str. Slabe, M., 1982. Arheološki kažipot v občini Ribnica. V: Zdunić, D., Debeljak, J., Grivec, F. (ur.). Ribnica skozi stoletja. Kočevje, Kočevski tisk, str. 69–72. Snoj, M., 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Modrijan založba in Založba ZRC, 603 str. SSKJ 2. 2014. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorji. Ljublja- na, Cankarjeva založba, 1150 str. Učiteljski tovarš (neimenovan avtor), 1862. Imenozlaga (etymologie) farnih vasi na Kranjskem. Učiteljski tovarš, Ljubljana, letnik 2, številka 9, datum 1. 5. 1862, str. 142. Urbar ribniškega gospostva iz leta 1573, dele besedila prevedel prof. dr. Boris Golec. Urbar ribniškega gospostva iz leta 1621, dele besedila prevedel prof. dr. Boris Golec. Vidmar, F., 1999. Nove orgle v Loškem Potoku. Loški Potok, Župnijski urad Loški Potok, 32 str. 143 GeograFF 25_FINAL.indd 143 25. 01. 2022 13:38:31 GeograFF 25_FINAL.indd 144 25. 01. 2022 13:38:31 GeograFF 25 7 Loškopotoški govor – naglas, glasoslovje in besedila Vera Smole 7.1 Kraj in ljudje Loški Potok je kraj, ki ga sestavljajo vasi Mali Log, Retje, Hrib, Šegova vas, Srednja vas in Travnik in leži na nadmorski višini med 700 in 800 m. Središče kraja je vas Hrib, kjer je več pomembnih zgradb in ustanov, kot so sedež občine, osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, dom starejših občanov, gasilski dom, trgovine, več gostinskih lokalov in zgradba kulturno-turističnega centra, ki s trenutnim najemnikom deluje kot manjši hotel. V celotnem kraju je živahno društveno delovanje, saj je aktivnih kar nekaj društev. Ob- čina izdaja svoje glasilo Odmevi. O kraju lahko nekaj izvemo v knjigi Plenkača pesmi poje (Debeljak, 2007), v zadnjem času pa izhaja vse več del, ki bolj poglobljeno prikazujejo življenje ljudi na tem območju: zbornik Gasilstvo v občini Loški Potok in 20 let Gasilske zveze Loški Potok, zbornik Gasilstvo skozi čas (izšel ob 120-letnici gasilstva v Loškem Potoku), publikacija Zgodovina lovstva v Loškem Potoku, knjižica Prehrana nekoč in recepti za vsakdanjo rabo. Na južni strani vasi Hrib leži vzpetina Tabor z župnijsko cerkvijo sv. Lenarta in sede- žem župnije ter pokopališčem s cerkvijo sv. Barbare. Tabor je dobil svoje ime po pro- titurškem taboru, ki so ga tukaj postavili konec 15. stoletja. To je bil namreč čas, ko so predvsem manjše skupine Turkov po tem območju redno prehajale med Ribnico in Lo- žem ali obratno. Iz tega obdobja izhaja tudi prva znana omemba Loškega Potoka, ki jo je Janez Debeljak navedel v svoji knjigi Plenkača pesmi poje, in sicer da graščak H. pl. Schollmayer Lichtenberg v svojih obširnih zgodovinskih paberkih iz leta 1929 omenja, da so 9. marca 1528 turški razbojniki hlačali skozi Loški Potok (Debeljak, 2007, str. 13). Vse od začetkov Loškega Potoka so bili prebivalci podložni ribniškim graščakom, cerkveno pa je območje spadalo pod Bloke. Začetek poučevanja sega v daljno leto 1786, začetek rednega šolanja pa v sredo 19. stoletja. Domača zemlja, vključno z obširnimi gozdovi, ni omogočala preživetja družin, zato so si Potočani do industrializacije iskali zaslužek v Ameriki, moški pa kot sezonski delavci pozimi v hrvaških gozdovih. Več o starejši zgodovini Loškega Potoka je v tej monografiji v prispevku Vlada Moharja. Območje kraja in občine spada med demografsko ogrožena območja. Možnosti za zaslu- žek v domačem kraju je še vedno premalo, zato so dnevne in tedenske migracije usmer- jene predvsem proti Ljubljani, v Ribnico, Cerknico, Loško dolino in Kočevje. Kljub temu opažamo, da je narečni govor v živi rabi pri vseh generacijah, tudi pri najmlajši, kar mu daje možnost preživetja tudi v prihodnje. Izredno visoka je zavest ohranjanja 145 GeograFF 25_FINAL.indd 145 25. 01. 2022 13:38:31 Geografski oris občine Loški Potok snovne kulturne dediščine, saj imajo številni posamezniki večje ali manjše zbirke starih predmetov in fotografij, nekateri (v danih možnostih) prav zgledno urejene. Širi se tudi zavest o vrednosti nesnovne dediščine, kar dokazujejo številne aktivnosti – zbiranje in poustvarjanje ljudskega pesemskega izročila, zapisovanje prazničnih ljudskih običajev, organiziranje tematskih razstav in prireditev z vključevanjem življenjskega utripa preteklosti. V zadnjem času pa je zelo živo tudi ozaveščanje vrednosti jezikovne dediščine, tj. njihovega narečnega govora, z zbiranjem zanimivejše leksike in željo po izdelavi slovarja. Bogat nabor posebnih loškopotoških besed s slovarsko razlago (prek 700), a v fonetično poknjiženem zapisu, je kot dopolnilo Pleteršnikovemu slovarju napravil – ne pa tudi objavil – že novinar, prevajalec, pesnik in pisatelj, domačin iz Šegove vasi (kasneje iz zaselka Matevljek) dr. Anton Debeljak (1887–1952), po katerem se imenuje osnovna šola. Rokopis abecedno urejenih kartotečnih listkov hrani Ištitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ponovna želja domačinov po slovarju je privedla do prijave in izpeljave interdisciplinarnega projekta z imenom Študentski inovativni projekti za druž- beno korist (ŠIPK), pri katerem smo izdelali interaktivni spletni Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (podtemi Orodja za sekača in tesača ter Orodja za spravilo sena), ki se nadgrajuje v splošni loškopotoški slovar. Poleg leksičnega smo zbrali tudi veliko pripovednega folklorističnega gradiva, na osnovi katerega bo podrobneje opisana glasoslovna podoba govora in dodano še nekaj zanimivosti z drugih jezikovnih ravnin. (Za izdatno pomoč pri oblikovanju zgornjega razdelka se zahvaljujem Bogdani Mohar.) 7.2 Projekt ŠIPK Trajal je od 1. marca do 30. junija 2018. Pri njem je sodelovalo dvanajst študentov (je-zikoslovci, računalniški programerji in grafični oblikovalci), ena strokovna sodelavka iz lokalnega okolja (Bogdana Mohar) ter tri pedagoške mentorice: s smeri slovenistika (prof. dr. Vera Smole), računalništvo in informatika (viš. pred. dr. Alenka Kavčič) ter grafično oblikovanje (izr. prof. Helena Gabrijelčič Tomc) (Slika 7.1). Največ gradiva za izbrani temi smo pridobili pri Jožetu Anzeljcu, roj. leta 1932, p. d. Štalarjevem stricu iz Malega Loga; z njim so bili posneti tudi vsi krajši filmi. Nastalo je okrog 80 slovarskih sestavkov. Razumljivo je, da so štirje meseci za postopek od zasnove interaktivnega spletnega slovarja, terenskega dela (Slika 7.2) do končne uresničitve premalo, da bi bil slovar celo samo za dve podtemi popoln; je pa dober zgled in model za njegovo nada-ljevanje, ki bo z računalniško nadgradnjo lahko postal splošni narečni potoški slovar. Pri projektu je sodelovalo še 23 drugih informatorjev v starosti od 70 let naprej, tj. ro-jenih vsaj pred letom 1950, saj smo prednost dajali tistim, ki so orodja in pripomočke skozi desetletja uporabljali in zato dobro poznali vse z njimi povezano izrazje. Med zbiranjem leksičnega gradiva, pa tudi na posebne pobude raziskovalcev, so ljudje pri- povedovali o svojem življenju in delu, o različnih dogodkih in pripetljajih, starih nava-dah in običajih, vraževerju in podobnem. V načrtu je, da bodo te pripovedi prepisane s posnetkov v svoji narečni podobi v poenostavljenem strokovnem zapisu in tipološko razvrščene v eno od knjig iz zbirke Glasovi. V tem prispevku bodo nekatere pridane v znanstvenem fonološkem zapisu za ponazoritev opisa narečnega govora. Podatki o pripovedovalcih pridanih besedil, iz katerih je črpano gradivo za analizo govora, so navedeni v razdelku 3.1. 146 GeograFF 25_FINAL.indd 146 25. 01. 2022 13:38:32 GeograFF 25 Projekt so financirali: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada. Več o projektu (zavihek O projektu), o slovarju (zavihek o Slovarju) in slovarja (zavihek Stara orodja) na povezavi: http://slovar-orodja.si/. V okviru projekta je nastalo tudi besedilo o stari kmečki hiši, katerega zvočni posnetek, fonološki in fonetično poknjiženi zapis s knjižnimi ustreznicami narečnih besed je na narečnem zemljevidu pod oznako LP dostopen na Interaktivni karti slovenskih narečnih besedil (IKNB), dosegljiva je na naslovu http://narecja.si/. Pri njegovi pripravi je sodelovala domačinka, slovenistka Marija Anzeljc iz Retij. Več o slovarju se da prebrati v Smole, Gabrijelčič Tomc, Kavčič, 2020; kratko tudi v Smole, 2019; predstavitev projekta za domačine pa je objavljena v Mohar, 2018. Slika 7.1: Hrib-Loški Potok in raziskovalna skupina projekta ŠIPK na prvem obisku 3. 3. 2018. (Foto: V. Smole) 7.3 Umestitev govora V vaseh Mali Log, Retje (Slika 7.3), Hrib, Šegova vas, Srednja vas in Travnik se govori eden od krajevnih govorov tonemskega dolenjskega narečja (jugo)zahodnega tipa. V občino Loški Potok spadajo še vasi Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas pri Dragi, Stari in Novi Kot ter Trava, kjer se že govori netonemsko kostelsko narečje, obe pa spadata v dolenjsko narečno skupino. 7.3.1 Zgodovina dolenjskega narečja Dolenjska narečna skupina, ki je kasneje razpadla na več narečij, je kot ena od osmih narečnih ploskev nastala okrog srede 14. stoletja iz južne narečne ploskve, ko se je z ohranitvijo starega diftonga eː iz dolgega *ě (jat) in monoftongizacijo starega diftonga 147 GeograFF 25_FINAL.indd 147 25. 01. 2022 13:38:33 Geografski oris občine Loški Potok oː iz dolgega cirkumflektiranega ȏ oddelila od gorenjske in južnoštajerske. Ta ploskev je skupaj z zahodno zgodaj podaljšala skrajšane staroakutirane dolge samoglasnike in novoakutirane kratke, oboje samo v nezadnjih besednih zlogih ter izvedla a-jevsko vo- kalizacijo dolgega polglasnika. Še prej, v času osamosvajanja slovenskega jezika iz praslovanščine, proti koncu 11. stoletja, pa je bila del jugovzhodnega narečja z difton-gizacijo dolgega *ě v eː in cirkumflektiranega ȏ v oː, s pomikom *u naprej v ü in zaokrožitvijo *a v åː. Za dolenjsko narečje je značilno, da je pri naglasu obdržalo tonemska in kolikostna nasprotja na dolgih zlogih, zgodaj podaljšalo skrajšane staroakutirane in kratke novoakutirane samoglasnike v nezadnjih besednih zlogih, ki so, z izjemo novo-akutiranega o-, sovpadli z že prej dolgimi izvornimi samoglasniki, v zadnjih besednih zlogih pa ohranilo kratke in dinamično naglašene. Pri dolgih samoglasnikih je obdržalo poseben refleks/odraz za praslovanski glas *ě, tj. diftong eː ali njegovo razširjeno varianto, medtem ko sta nosnika razvojno sovpadla – sprednji *ę z *e, cirkumflektiranim in novoakutiranim e-, v ie, *ǫ pa z novoakutiranim o- v nezadnjem besednem zlogu v uo, ker se je cirkumflektirani o kot par *ě že zgodaj diftongiziral v oː, se nato monoftongiziral v uː in v samoglasniškem sistemu zavzel mesto *u, ki pa se je že zgodaj izgovorno pomaknil naprej v üː. Z zaokroženim åː je sovpadel vokalizirani cirkumflektirani in novoakutirani ə-. Zlogotvorni  in  sta razpadla na ər in əł in se nato razvila naprej v aːr in oː. Po umiku naglasa na prednaglasna e in o sta nastala še dva dolga samoglasnika, in sicer najprej dvoglasnika eː in oː, ki sta imela različne nadaljnje razvoje. Skupno kratkim naglašenim in nenaglašenim samoglasnikom je prvotni razvoj *ě v i in sovpad z *i, ki se mu po razokrožitvi pridruži tudi i iz ü (iz *u) in *-o v -u, sovpad *e in *ę v e, *o v notranjih zlogih in *ǫ v o. Pri soglasnikih je zvočnik *ł pred zadnjimi samoglasniki izgubil trd izgovor, *ĺ pa mehkega – sovpadla sta v srednji l. Mehki *ń nima enotnega razvoja. Skupini dl in tl v del. -l sta prešli v l, r v skupinah črě- in žrě- je v nekaterih besedah ohranjen, v drugih ne, pač pa je vedno ohranjena skupina šč v medsamoglasni- škem položaju. 7.3.2 Sedanje stanje dolenjskega narečja Množica inovacij zelo različnega obsega je sčasoma tudi znotraj dolenjskega narečja oblikovala skupine bolj ali manj podobnih krajevnih govorov, pri čemer kot krajevni govor razumemo najmanjšo enoto znotraj narečja (ali podnarečja), ki ima svoj razme- roma enoten naglasni in glasovni sistem, prostorsko pa se po navadi izoblikuje na ob- močju posamičnih župnij (ali še starejših podružnic), katerih središča so daljše časovno obdobje omogočala medsebojne stike ljudi iz pripadajočih vasi, njihovo medsebojno spoznavanje (veliko je bilo tudi zakonskih zvez med vaščani iste ali sosednjih vasi, torej znotraj župnije) in komunikacijo, ohranjanje in počasno spreminjanje svojega govora, ki je bil ne samo sredstvo sporazumevanja, ampak tudi osnova lokalne identitete, pri čemer so posamične manjše razlike med vasmi lahko iz istega razloga – druženja zno- traj njih in pripadnosti, pa tudi posnemanja vaškega vplivneža – gojili tudi namerno. V novejšem času poleg divergentnih procesov v krajevnih govorih opažamo tudi konver- gentne v smislu opuščanja najbolj zaznamovanih posebnosti v smeri približevanja knji- žnemu in/ali pokrajinskemu pogovornemu jeziku, ki pa lahko zaradi različnih stopenj in pri različnih pojavih povzroči najprej mešane govore, nato pa celo novo divergenco; pojavitve inovacij, najsibo v smeri oddaljevanja ali zbliževanja govorov, so znak živosti 148 GeograFF 25_FINAL.indd 148 25. 01. 2022 13:38:34 GeograFF 25 in njihovega nenehnega razvoja. Glasoslovni pojavi so lahko med krajevnimi govori najbolj razlikovalni, medtem ko so oblikoslovni, leksično-besedotvorni in skladenjski po navadi skupni več krajevnim govorom; skupaj z naglasnimi in glasovnimi pa obliku- jejo kriterije, po katerih jih razvrščamo v skupine znotraj nekega narečja. Dolenjsko narečje na skupine govorov delijo različne izoglose, za katere je značilno, da ne tvorijo snopov, zato lahko nek krajevni govor v skupino uvrstimo le pogojno. Med bolj pomembnimi izoglosami je tista, ki poteka v smeri od zahoda proti vzhodu – začne se pri Borovnici in nadaljuje v smeri proti Turjaku, Krki in Selam pri Šumberku – in raz-mejuje bolj inovativne severne dolenjske govore glede razvoja kratkih samoglasnikov (z večjo stopnjo popolne in delne redukcije in posledičnim prehodom samostalnikov srednjega spola v moški spol ter akanjem) od bolj arhaičnih južnih (Smole, 2006) z nižjo stopnjo takih slabitev. Več izoglos na različne načine poteka tudi od SZ proti JV, zato v jugozahodnem delu dolenjskega narečja v različnem obsegu (več izoglos se križa ravno v »Trubarjevi« Rašici ali njeni bližini (Smole, 2009, str. 25)) srečamo naslednje pojave, ki jih lahko razdelimo na arhaične, npr. naprej pomaknjen izgovor, tj. sprednji üː, zaokrožen izgovor åː, ostanki i za kratki *ě, -u za izglasni -o in ohranjen srednji spol, delna (in ne popolna) redukcija visokih samoglasnikov v ə, odsotnost akanja (razen v izjemnih primerih) in ukanja, pač pa prisotnost posebnega preglasa v predponah in predlogih za, na, nad ter ohranjena ženska dvojina (pri starejši generaciji, pri drugih obstajajo dvojni-ce z delno pluralizacijo), ki jo imajo tudi severozahodni dolenjski govori; skupaj z njimi imajo jugozahodni še jn za *ń v medsamoglasniškem položaju, medtem ko je neparale-len razvoj refleksov za umičnonaglašena e in o, tj. e v eː in nadaljnja disimilacija proti aː ter o v oː in nadaljnja asimilacija proti ọː značilen za osrednji pas in jugovzhodni del dolenjskih govorov. Govor Loškega Potoka ali (loško)potoški govor ima vse zgoraj naštete značilnosti (jugo) zahodnih dolenjskih govorov, poleg njih pa še vrsto specifičnih, ki so ga oblikovale kot poseben sistem, kot posebno kombinacijo raznovrstnih, tudi zelo drobnih in na videz obrobnih pojavov, kakršnih nima noben drug (dolenjski) krajevni govor. Ta poseben sistem bo v nadaljevanju natančneje opisan predvsem na glasoslovni ravnini in ponazor- jen s transkribiranimi narečnimi besedili. Preden se lotimo opisa samega govora, poglejmo, ali je bil govor v strokovni literaturi doslej že znan. Ugotovimo, da je gradivo iz Loškega Potoka navedeno pri vseh pomembnejših pojavih dolenjskega narečja v vzorčnem članku Frana Ramovša z naslo- vom Kratka karakteristika slovenskega narečja na Dolenjskem (Ramovš, 1933, ponov- no 1997, str. 588–568) za doslej edino celovito delo o slovenskih narečjih, to so njegovi Dialekti (Ramovš, 1935), kjer se ponovi v poglavju Dolenjski dialekt (str. 123–134) in kjer je kot vir za Loški Potok navedeno »Dialektološko gradivo za govor v Loškem potoku (rokopis prof. A. Debeljaka pri redakciji ČJKZ)« (Ramovš, 1935, str. 134). Po za- slugi dr. Antona Debeljaka imamo dobro primerjalno podobo govora iz časa med obema svetovnima vojnama, skoraj izpred sto let. S tem je ta učeni potoški rojak opravil tudi pomembno dialektološko delo, ki bi ga bilo treba še ovrednotiti. Žal pa govor Loškega Potoka ni bil uvrščen v mrežo raziskovalnih točk za Slovenski lingvistični atlas (SLA), tudi vprašalnica za ta atlas v njem ni bila izpolnjena. Kratek opis govora je nastal in bil leta 2020 objavljen v povezavi z že omenjenim projektom ŠIPK (Smole, Gabrijelčič Tomc, Kavčič, 2020, str. 1041–1042). Gradivo, pridobljeno s projektom ŠIPK, je tudi 149 GeograFF 25_FINAL.indd 149 25. 01. 2022 13:38:35 Geografski oris občine Loški Potok osnova diplomske naloge Ane Ule z naslovom Slovar jedi v govoru Loškega Potoka (Ule, 2021). 7.4 Fonološki opis govora Gradivo za fonološko analizo govora so transkribirana narečna besedila, pridobljena v okviru projekta ŠIPK spomladi leta 2018. Sklici se nanašajo na Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem (Logar 1981, str. 29–33; 1996, str. 243–247). Inventar Samoglasniki a) Dolgi naglašeni samoglasniki iː üː uː iẹ uọ äː ẹː ọː eː/äː + əːr åː /üː/ je lahko bolj ali manj sprednji, le redko se pojavi kot nezaokrožen [iː]. /uː/ ima v redkih primerih varianto [ː]. /äː/ ima veliko variant: [ẹː, ḙː, eː, ȧː, aː, åː] in [aː, eȧː]. /eː/äː/ sta si po izgovoru lahko bolj ali manj podobna in se je pogosto težko odločiti za en ali drug zapis; bolj razločevalni sta njuni varianti [ẹː, ȧː]. /åː/ se uresničuje bolj ali manj zaokroženo, nekoliko zadnjejezično, z redkejšo varianto [aː], za ĺ, ń pa [ȧː]. Za /əːr/ pričakovane variante [aːr] nismo zasledili, pač pa redko [ː]. Pri ugotavljanju vzrokov za variantnost določenih fonemov smo prišli do ugotovitve, da niso pogojene z razlikami v govorih posameznih vasi, ampak so te v samem razvoju govora, in sicer v smeri odpravljanja narečno bolj zaznamovanih narečnih fonemov v manj zaznamovane, čeprav še vedno narečne, tj. drugačne od knjižnih. K njim spadajo nekoč že diferencirani diftongi tipa (eː >) aː preko äː ponovno v eː; (eː >) aː/aː v äː, odprava akanja neposredno pred naglašenim zlogom ter preglasa za (funkcijsko) mehkimi soglasniki ipd. Razumljivo je, da se starejše razvojne stopnje teh fonemov pogosteje pojavljajo pri najstarejših govorcih ali pa tistih, ki so (bili) manj prostorsko mobilni, zato lahko govorimo o medgeneracijskih razlikah, kar bolj kot dosedanji terenski posnetki najstarejših govorcev potrjuje opazovanje tudi mlajših govorcev (tudi Re-2, Tr-3). Značilno je še to, da so starejši pojavi pogosto vezani na določene besede, zato govorimo o njihovi leksikalizaciji. 150 GeograFF 25_FINAL.indd 150 25. 01. 2022 13:38:35 GeograFF 25 b) Kratki naglašeni samoglasniki i u e ə o a /u/ ima (leksikalizirano) varianto [ü]. /e/ ima pred /j/ ali ob /č, ž, š/ lahko varianto [ẹ], v izglasju pa (večinoma leksikalizirano) [ä]. /a/ ima varianti [ȧ, ä]. c) Kratki nenaglašeni samoglasniki i u e ə o a /e/ ima pred /j/ ali ob /č, ž, š/ lahko varianto [ẹ], v predponah in predlogih za, na, nad [ə], v izglasju redko [ä]. /ə/ se lahko izgovarja tudi zelo svetlo. Soglasniki a) Zvočniki  m v l r n j [] ima pred nezvenečimi nezvočniki manj zvenečo različico [φ], ki ni zapisovana. /j/ se v izglasju in pred soglasniki praviloma izgovarja manj drsniško [], kar ni posebej zapisovano. Tako je grafem  zapisovan le kot sestavni del diftongov in ni nikoli izso-glasniškega izvora. Tudi /n/ in /m/ sta ob mehkonebnikih vedno mehkonebna [ŋ, (ɱ)], zato tudi to ni posebej označevano. b) Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g x Prozodija a) Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah. b) Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki (kvantitetna opozicija), nenaglašeni samo kratki. 151 GeograFF 25_FINAL.indd 151 25. 01. 2022 13:38:36 Geografski oris občine Loški Potok c) Dolgi naglašeni samoglasniki so lahko akutirani ali cirkumflektirani (tonemska opozicija na dolgih zlogih); kratki so naglašeni dinamično. č) Inventar prozodemov ima tri naglase (ː. ː, ˈV) in nenaglašeno kračino (V). Slika 7.2: Na terenu v Retjah. (Foto: V. Smole) Slika 7.3: Pogled na Retje s Tabora 3. 3. 2018. (Foto: V. Smole) 152 GeograFF 25_FINAL.indd 152 25. 01. 2022 13:38:38 GeograFF 25 Distribucija Samoglasniki a) Dolgi samoglasniki Praviloma se pojavljajo le pod naglasom, v besedilu pa so možni tudi nenaglašeni, ko beseda ni pod stavčnim poudarkom in v nekaterih števnikih (npr. piẹtəntrìːdəsət). Po- sebnih distribucijskih omejitev glede na položaj v besedi ali soglasniško soseščino ni zaznati. b) Kratki naglašeni samoglasniki Večinoma se pojavljajo v zadnjem ali edinem besednem zlogu, v nezadnjem pa le v posamičnih (analogičnih) primerih (npr. ˈkukər, ˈkülkerkrat, ˈvečkat, ˈkoker, ˈtokle). Zelo redek je /i/, največkrat v besedi (g)ˈlix. /u/ je položajno omejen na izglasje. /a/ ni možen pred // in /j/ ali za njim. c) Kratki nenaglašeni samoglasniki /a/ ni možen pred // in /j/ ali za njim. Soglasniki a) Zvočniki [] v vzglasju pred zvočniki in nezvenečimi nezvočniki ter kot predlog lahko alternira z u-. Praviloma se pojavlja v izglasju in pred soglasniki. /v/ je možen tudi pred zvočniki in zvenečimi nezvočniki v vzglasju (npr. vrːča, vzːme), sicer le pred samoglasniki. Primera, ki bi potrjevala fonemskost // nasproti /v/, nismo našli. b) Nezvočniki Nezvočniki se po zvenečnosti prilagodijo sledečemu nezvočniku, pred pavzo pa pride do premene zvenečih v nezveneče nezvočnike, pri čemer je v besedilu zaradi odsotnosti pavze možen tudi zveneč izgovor (npr. blíːz je). Prozodija Tonema (akut in cirkumfleks) sta omejena na dolge samoglasnike. Tonski razpon je pri uresničevanju tonemov razmeroma velik, kar daje govoru značilno dolenjsko pojočnost. Omejitev glede mesta naglasa (skoraj) ni. Kratek naglas je v nezadnjih besednih zlogih možen le v redkih primerih (glej 2.2.1.2). Izvor Samoglasniki a) Dolgi samoglasniki iː ← stalno dolgi i in staroakutirani i v nezadnjih besednih zlogih (navajane pri- merov približno sledi pojavitvam v besedilih): ML-1 zgodovíːno, tìːstu, sən sə míːslu, žíː, ze kosìːt, kamnìːte košeníːce, mìː smo bərsíːlə, íːmaš ogníːlu; ML-2 153 GeograFF 25_FINAL.indd 153 25. 01. 2022 13:38:38 Geografski oris občine Loški Potok samìː, recìːmo, rìːs, píːkce, tìː, sta šlíːšala, štíːrə, sə dožíːvu, smo se poskríːlə pa lovíːlə; ML-3a mìː, xodíːl/(xodíːlə), velíːk; Re-2 štíːr-dni, velíːkə, lovíː, tìːste pastìː, ìːmate; Re-1 víːle, glavíːce, po košeníːcə, təríːce, šəšìː, dobìːlə; Hr-1 štíːri, píːxat, je míːslu, mìː, tìːsta gostìːlna; Hr-2a príːde, svíːtək, ze kosìːt, brìːtva; Tr-1 blíːžalə, takníːlə, gostìːlno (Ted), lovìː, dobìː; Tr-2a períːlu, nosíːlə, omíːla, ovìːlə, ìːmajo; Tr-3 síːla, zebolíː in ščíːple, očìː, pa ìːmajo, dnìː; ← u v posameznih primerih in pri posameznih najstarejših govorcih: Hr-1 zíːtrej; ← v prevzetih in knjižnih besedah: ML-1 antekrìːst; ML-2 žíːxar, dìːlo (Ted); Re-1 fìːnu, rìːfle; Hr-2a imeníːten; Tr-2a s fríːšno, rìːbəžnu (Rmn), fìːnu; Tr-3 nepemičnìːnskə, pret televìːzjo; üː ← stalno dolgi u in staroakutirani u v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 zǘːtrej; ML-2 tǜːdə/tǘːdə, ta drǜːgə, zǘːnej, cǘːnco (Ted); Re-2 sǘːxe xrǜːške, zedǜːšu; Re-1 bǘːtarce, nelǘːžlə, pǘːstlə, tǜːšənle; Hr-1 posǜːšl* (primeri z * niso iz tu pridanih besedil), lǜːkne (Ied)*, pǜːstlə*; Hr-2a klabǘːk; Tr-1 s cǘːne, zgǜːbu, lǜːkne (Imn); Tr-2a kǘːxat, skǘːje, drǘːgəč, drǜːgo, zgǜːbu; Tr-3 tǜːt,  trebǜːxə; ← redko zgodaj podaljšani novoakutirani in cirkumflektirani o (sekundarno): ML-2 kǜːlkor, tǜːlk, tː/tùː; ML-3, Tr-3 tǜːlku; Ramovš (1935, str. 128–129) navaja: »sekundarni ü < u, ː je nastal ali po asimi- laciji na sledeči istozložni j ali pa po preglasu pred j-jevskim zlogom: moj > múːj (Borovnica) > mǘːj (Raščica); tːliko ‛toliko’ > tùːjk, kúːjk (Borovnica) > tǜːjk, kǘːjk (Raščica), kǘːk (Lašče) ali tǜːlku ‛toliko’, kǘːlku ‛koliko’, nǘːlək ‛enolik’ < enolik, nǘːlšən ‛enoličen’ (Loški potok).« Op.: 1. Primeri so zaradi lažje primerjave pretranskribirani v sodobno narečno transkripcijo, v pomenskih oklepajih jim je dodana knjižna leksična ustreznica. 2. Po starem pravopisu se je Potok pisal z malo začetnico. ← u v prevzetih besedah: Hr-2a rǜːzake; Tr-1 ano kǜːgle (Ted); Tr-2a lǘːšnu; uː ← včasih stalno dolgi u in staroakutirani u v nezadnjih besednih zlogih: ML-2 klúːč, zəslúːžu; Hr-1 zúːnej*; Tr-3 úːjsta; Ramovš (1935, str. 128) navaja: »15.) Dolgi u je v centralnem govoru prešel v üː (Menišja, Rakitna, Raščica, Lašče, Sodražica, Loški potok, Ribnica, Dobrepolje itd.) razen pri disimilatoričnem vplivanju sosednjega j: ze ùːjxu ‛za uho’, ùːjpat ‛upati’, úːjsta ‛usta’, úːjstət se ‛ustiti se’, ùːjš ‛uš’, úːjzda ‛uzda’, paxùːjše ‛pohuj- ša’; vúːsnje ‛usnje’ > *vǘːsńe, po disimilaciji med v- in u-jevskim elementom v glasu ü pa nadalje víːsine (Ribnica), nevíːmən ‛neumen’ < neumen]; Dobrepolje: múːxa ‛muha’, drúːgu ‛drugo’, tùːku ‛toliko’ < toliko], sicer pravilno ǘːžna < južina; prim. še ǘːnəc ‛junec’, ǜːtrə ‛jutri’ < jutri, ǘːrə ‛Jurij’ < Jurij (Loški potok)«. Nismo pa našli primera, ki bi potrjeval Ramovševo (Ramovš, 1935, str. 132) navedbo »33.) Za govor v Loškem potoku je navesti še te-le posebnosti: ubíː- > búːj-, ubíːjati > bùːjet ‛ubijati’, múːjza < u-miza ‛miza’ »Tischlade«, mùːjvat ‛umivati’, pùːje ‛vpije’, je pùːjla ‛je vpila’«. ← zgodaj podaljšani novoakutirani in cirkumflektirani o: ML-1 tùː, slabùː; bùːl, tokùː; ML-2 tː/tùː, blùː, plùːt, tùːlej-tˈlẹ, vokùːvə, ùːnu, zelùː, okùːlə, otrùːk 154 GeograFF 25_FINAL.indd 154 25. 01. 2022 13:38:38 GeograFF 25 (Rmn); ML-3a tùː, je blùː, šùːla, otrùːk, tokùː; Re-2 mùːj, ùːn, tùː, nȧjbùːlše, zelùː dragùː; Re-1 kúːlk, tùː, tokùː, mùːj, səxùː, ùːne; Hr-1 neprùːtə, kùːmej, zetùː; Hr- -2a tùːle je blùː, tokùː, sənùː; Tr-1 zetùː; blùː, tùː, tokùː, zetùː; Tr-3 ləpùː, ùːnəm, tùː; ← -ov-, -vo-, -ol- pred (onemelim) samoglasnikom (po asimilaciji): ML-2 gərmùːje, kùːkər; Re-2 damùː; Re-1 damùː, gərmùːje; Tr-2a ne dúːje, damùː; ← u v prevzetih in knjižnih besedah: ML-2 kùːgla, cúːla; Re-2 dopùːst, kirùːrk; Hr-1 pùːnčka*, səgùːrnu; Tr-2a se dúːcalə; iẹ ← stalno dolgi ę in staroakutirani ę v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 z Gorìẹ, ot tìẹ, pitkat, je zepìẹ; ML-2 narìẹdlə, stezìẹ (Rmn), sə zi, ucìẹ (Tmn), vokìẹ (Tmn); ML-3a mìẹ, tìẹ; Re-2 zìẹ, jìẹlu, ləpìẹ, tìẹ; Re-1 poglidat, pərjila, zila, vìẹče, spìẹt, pìẹst; Hr-1 začìẹlu, nerìẹdu, vzìẹlə; Hr-2a vodìẹ (Red),  pːvmə razrìẹdə; Tr-1 nerìẹdlə, pìẹt; Tr-2a sə zemlìẹ, vodìẹ, rokìẹ; Tr-3 zìẹle, suzìẹ; ← cirkumflektirani e in novoakutirani e v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 pər ščirə, je riku, jəklinu; ML-2 kətir/kir, žìẹ, šìẹst, si potiku, je tipu, je riku; Re-2 ne jəsìẹn, zvečìẹr, dəbilə, riku, čəz ušisa, ne drevìẹsa; Re-1 pìẹč; Hr-1 j-riku, kətir(ə), Rìẹbər; Tr-1 stiku; Tr-3 sərcìẹ; ← redko ě za (onemelim) r: ML-2 čìẹs, počìẹs; ← e v prevzetih besedah: ML-1 mirkat; ML-2 sta mirkala; uọ ← stalno dolgi ǫ in staroakutirani ǫ v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 kosùọ, parùọčno oblèːko, oslùọ; ML-2 krùọk, tùọt, nùọtər, okruglu, gupca, néː mugu, je sudu; Re-2 mùọrjo, nùọtri, nùọtər, gləvùọ, z mastjùọ, ne žəlùọdcə; Re-1 klupca, vərstùọ, narùọčaj, ne grùọbu; Hr-1 kut (prisl.), znutrej; Hr-2a kùọs, nùọtər; Tr-2a sutčək, muglu, tùọt, gorkùọ vodùọ; Tr-3 otužno; ← novoakutirani o v nezadnjih besednih zlogih: ML-3a usəm; Re-2 dubər, kuže, otruške; Hr-1 objukana; xudə; Hr-2a pokujniga, škluca; Tr-1 juko, po nuk; Tr-2a  Šəguvə vaˈsə; Tr-3 otruškə, pərslunenu; ← o v prevzetih besedah: ML-2 fəžùọle, sesùọrte; prùọvalə, Re-1 ze lùọn; Tr-1 uˈse sùọrte; ẹː ← v prevzetih besedah iz knjižnega jezika: ML-1 zə rəzːrvo; ML-2 mːtre (Tmn); Re-2  spːlnəx vrːčax; Hr-1  Nːmčiji; Tr-3 Àːbevːrum; ← kratkega e po podaljšavi (v sklopih): ML-2 tlːlẹjgːr; ← a pred j v besedi majhen: ML-2 mèːjxna; äː ← umično naglašeni e: ML-1 kléːpat, sklːpat, skleːpo; ML-2 odlːtu/odlːtu, zːmle (Ied), ːnga, ːdən; ML-3a vzːme, nəbːrejo, se rːče, nə dːblu, pərnːslə, spːklə, rːkla; Re-1 ráːklu, nerjǻːne, narjǻːnu, ráːkla, čáːso ʽčesalʼ, léːžat, se ráːče, narjáːno; Hr-1 nː-b, tːkla*, ne Rːbrə*, smo rːklə*, (rːkla), ráːklə, nerjáːna, váːlək, zeláːtu; Hr-2a smo ráːklə, se ráːče, so ráːkəl, nːsəš; Tr-1 mːto; Tr-2a ne stədːnəc, stədːnca,  zːmlə, pərnːsla, rːklə, nənːsla; Tr-3 vːlək, lːžo; 155 GeograFF 25_FINAL.indd 155 25. 01. 2022 13:38:38 Geografski oris občine Loški Potok ọː ← umično naglašeni o: ML-1 kːsəc, dːst, stːr ːča, gːr, nːrc, kːsa kːsət, člóːk; ML-2 pː, pːlij/pːlej, zdːlẹj, tlːlẹjgːr, ːce, kːzu, dːstə; ML- -3a pːlej, skːnc, med vːjno; ML-3a pːlẹj, dːstə, dːbrə, otrːcə, zə nːške (Tmn); Re-1 dːlej, zdːl, vəsːka, pːl, dːl, dːkler; Hr-1 mːlu, kːjnä/e (Tmn), ne xːdə, tam gːrə, dːlə; Hr-2a n; Tr-1 pː/pːl, kːza, po nːgə; Tr-2a pː/pːl, gːrka vːda, dːstkrat; Tr-3 pːjəjo, ponːčə, zbːrə, xːdət; ← stalno dolgi  in staroakutirani  skupaj z : ML-2 dːgo, vːk/ˈvok; Re-2 pːxər/pːxar, pːxə (Imn), pːxovo, dːgo; Hr-1 mːzla; Tr-1 tːklə; Tr- -2a tːklə; ← a pred  po labializaciji: ML-1 kosòː (Rmn); Verjetno gre za ostanek glasovno preoblikovane končnice aː v oː, ki jo omenja Ramovš (1935, str. 133): »Dočim govore po osrednjih vaseh Loškega potoka gen. pl. kúːs, stàːn < kozъ, stěnъ ‛koz, sten’, so v obstranskih v rabi oblike na -áː [-á], ki so po masc. končnici -o privzele še -: kozáː ‛kozá’, kosáː ‛kosá’, osáː ‛osá’, petáː ‛petá’, suzáː ‛solzá’, stəzáː ‛stezá’, ucáː ‛ovcá’.« ← v besedah iz knjižnega jezika: ML-3a ːpčina, tudi:  šːlo, šːla, ampak: šùːlo; Re-2 oktːbra; ← v deležniku gl. moči v pomenu ‛morati’: ML-1 je mːgla; ML-2 sə mːgu ‛si moral’; Re-1 se-j mːglu/-a/-e, mːgəl; Hr-1 mːglə; ← v besedi sonce: Re-1 sːnce; Ramovš (1935, str. 130) navaja: »Za snce ‛sonce’ kaže dolenjščina več oblik: pravilno sːnce (Sobočevo pri Borovnici, Loški potok)«. ← v prevzetih besedah: ML-2 ze knːfä; Tr-1 knːfe (Tmn); eː/äː ← stalno dolgi ě in staroakutirani ě v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 lèːn, bom povéːdo, sə soséːdam, starèːšə,  nədéːle; ML-2 vːš, nːsəm, lːtu/ léːtu, nːkej, nːkašnu, néː mugu, déːlə ‛deli’, vréːl, néːsə, sə béːžo, polèːnčək, sosèːska, s pːska, smo jmːlə, ob nədːləx, neprːj/nəprːj, xlèː, bèː; ML-3a lèːtənca, iméːlə, po vasːx, u Réːtjax, prːj; Re-2 nəvéːslə, véːm, léːtu, dèːlajo; Re-1 déːlu, po vərstéːx, k-néː-blu, téːlu ‛hotelo’, smrèːk (Rmn), tèːdne (Tmn), dvèː; Hr-1 nːso, sosːdə (Ded), povːdala, véːdu, sədéːle, ˈne tréːba, jmèːla/jmèːla, dvèː, sosèːda, mːsca, vːjo (3mn); Hr-2a smo jmːl(ə), mrːža, véːste, vːš/vːš; Tr-1 odrːzalə; trːba, jmːl; Tr-2a polːtə, nːsmo jmːl, prːmo, ta bːlu, obǻːsət, déːl ‛deli’; Tr-3 mːšanə, trːba, navːm, na kːdən, po potrːbə, rːs; Ramovš (1935, str. 128) navaja: »c) aː v ribniški dolini (južno od Sv. Gregorja), v Dobrepolju, Loškem potoku, Menišiji in Ložu (za palatali je povsod eː: čèːšne ‛češnje’, čéːva ‛čreva’, kèːdən ‛teden’); iz ribniškega govora sega aː v neka- terih besedah tudi v ozemlje z eː na severu, tako predvsem v náːsəm ‛nesem’ < něsmь, nàːmam ‛nimam < *němamь’, náː ‛ni’ < ně(stь) v Velikih Laščah, na Raščici; aː govore tudi v vaseh po gričih na zapadu od Velikih Lašč (okrog Bamčeva)«. 156 GeograFF 25_FINAL.indd 156 25. 01. 2022 13:38:39 GeograFF 25 åː ← stalno dolgi a in staroakutirani a v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 stːr ːča, zə sːk-dan, ːmpək, kǻːj, mǻːl, prːmo, tǻːku; ML-2 smo skakǻːl, sə skǻːko, sə dǻːru, pǻːlca, sǻːmə, ot krǻːje, pər strǻːnə, dvǻːjsət, vokǻː (Rmn), z ǻːtam, igrǻːla, rːnku, čːsəx, tː, mədvː, tːt, táːkuleˈlej, stáːjo (Ted), ojàː, je pàːdala, kàːr; ML-3a ta stːra, nǻːša, rǻːnku,  Trǻːnək (Ted.), tːk, kǻːj; Re-2 nestǻːvət, vǻːba, ǻːjdovə žgǻːncə, zdrǻːva mǻːža, kǻːpe, mːst, mːjxne, prodːjejo, strːn, ta mlàːjši; Re-1 znǻːnu, kǻːšən, usəjǻːlə, gredǻːše, lanː; mǻːlu; Hr-1 nǻːša mǻːma, gǻːzət, čǻːkə (vel. 2ed), pəjǻːčo, jokːla, možːkarji, možː, z nːmə, kmːlə; toda: ot kráːje, káːj, ráːna, pláːčọ; Hr-2a netlǻːčə, brǻːta, čːsəx, ne rːmo, mujː; Tr-1 jǻːmco, pǻːlca, udǻːru, pǻːlu, korːku, ne kːpə (Med), čːs; Tr-2a kǻːmnə, ne glǻːvə, u jǻːmc, s krːvo, mədvː, obː, nekmːlə ‛naenkrat’, bəčːla; vǻːje, jǻːku, nǻːšə, sːk, mːnka, prːjo; ← cirkumflektirani ə in novoakutirani ə v nezadnjih besednih zlogih: ML-1 ce- dːn; ML-3a Srèːdna vːs, toda: Šəguva ˈvḁs; Re-1 lːn; Hr-1 čez vːs; ← včasih umično naglašeni e: ML-1 ǻːno; ML-2 narejǻːnu, b-ráːkla, áːna; Tr-1 ǻːdən; ← včasih aː za ĺ, ń: ML-2 kəglːlə so se; Ramovš (1935, str. 129) navaja: »19.) ĺaː, ńaː dasta po asimilaciji liäː, läː, läː ozir. näː; ta pojav je v glavnem omejen na isto ozemlje, kjer imamo uː > ü (gl. točko 15.), dalje ga imamo še pri Dolenjskih Toplicah; iblːna ‛Ljubljana’, pelː ‛pelja’, velː ‛velja’ (Velike Lašče); polːnä < Poljane (Cerovec); blːna ‛Ljubljana’, säjnːlu sä ͜ m jä ‛sanjalo se mi je’ (Ribnica); ləblːna ‛Ljubljana’, debelːk ‛debeljak’, mtnːk ‛mrtinjak’, snːk ‛srnjak’, pelː ‛pelja’ (Loški po- tok); vblːnam ‛Vrbljanom’ dat. < Vrbljanam (Ig); najbrž spada semkaj tudi še práːlca < pralica (Ribnica; na prehod a > e bi vplival r).« ← v prevzetih besedah: ML-2 čəs špǻːgo, fǻːntje,  štǻːlco, žǻːganco; Re-2 ǻːjmuxt, flǻːške, ːntibiotik; Hr-1  štǻːlə, mǻːrca mːsca, fǻːntje, jːnuvaːrje; Hr-2a bːnka; Tr-2a u škǻːfə, fàːjn; Tr-3 fǻːntje, nə kǻːčə; aːr ← stalno dolgi in staroakutirani : ML-2 čːrən, pːrstan, smo zevːrtlə, je vːrgu, vːsta; Re-2 otpːrtə, vːrglə; Hr-1 zmːrzənlə, spodːrsnu; Hr-2a  pːvmə (razrìẹdə), se rezvːrne; Tr-1 u pːrvo; Tr-2a fːrco, tapːrvu ‛najprej’, mːrzla. b) Kratki naglašeni samoglasniki i ← v prevzetih besedah: ML-2 gˈlixtam; ML-3a ˈlix-tokùː; Re-1 gˈlix-tok; Hr-1, Tr-2a gˈlix; ← jě- (po asimilaciji): Re-2 za ˈist; u ← -o: ML-2 ləxˈku; Re-2 saˈmu, ləxˈku; Re-1 loxˈku; Hr-1 saˈmu; Tr-1 bˈlu; loxˈku, toˈku; ← -: Re-2 je dˈru, odˈru; ← -ił, -ěł, -uł, -əł, -ov (po asimilaciji): ML-1 je ˈšu, pa-j səˈdu, zeˈdu sə; ML-2 sə iˈmu, je zˈbu, je jˈmu, je ˈtu ‛hotel’, je poˈju ‛pojedel’, lončˈku (Rmn); Re-2 je jˈmu, 157 GeograFF 25_FINAL.indd 157 25. 01. 2022 13:38:39 Geografski oris občine Loški Potok je poˈju; Re-1 rezgərˈnu, obərˈnu; Hr-1 jˈmu, ˈšu, pərˈšu, zmərzˈnu; Hr-2a je ˈmu; Tr-1 təkˈnu, odməkˈnu; Tr-2a iˈmu/jˈmu; ← včasih -ał (po asimilaciji): Re-1 ˈdu; ← a v besedah kakor, manj: Re-1 ˈkukər, ˈmujn; ü ← üː po skrajšanju v posameznih primerih: ML-2, ML-3, Re-2, Tr-2a ˈtüt, ˈkülkerkrat; e ← staroakutirani ě v zadnjih besednih zlogih: ML-2 takˈlej, tokˈle, tˈle, takəˈlẹjlẹj, tùːlej-tˈlẹ; Hr-1 tˈlḙj; Hr-2a tokˈlej; ← staroakutirani ę v zadnjih besednih zlogih: Re-2 Re-1 ˈveč; Hr-1 ˈvḙč; Tr-1 uˈzet; Tr-2a sˈpet, ˈveč, ˈvečkat; Tr-3 ˈvečkat; ← novoakutirani e v zadnjih besednih zlogih: ML-1 ˈne, se stˈre; ML-2 ˈnä, uˈse; ML-3a ˈne; Re-2 se zəčˈne, so bˈle, ˈnä; Re-1 ˈnä, ˈse; Hr-1 ˈmḙst, ˈnȧ, ˈse; Hr-2a zepˈre; Tr-1 ˈnä, uˈse; Tr-2a ˈnä, uˈse, ˈnẹ (nikalnica); Tr-3 otpˈre; ← a pred j (ali skupaj z njim) in v posamičnih, tudi prevzetih besedah: ML-1 ˈsej; ML-2 zˈdej, mənˈde, fˈrej; ML-3a zˈdej; Re-2 zˈdej, mənˈde; Re-1 ˈse; Hr-1 zˈdej, ˈjḙst/ˈjəs; Tr-1 ˈtäm/ˈtam, zˈdej; Tr-2a zˈdej; Tr-3 zˈdej, nə ˈnejvìːši, ˈjest/ˈjes, marˈde; o ← staroakutirani ǫ v zadnjih besednih zlogih: /; ← novoakutirani o v zadnjih besednih zlogih: ML-1 ˈon, ˈno; ML-2 ˈnọ, ˈon; ML-3a ˈno; Re-2, Re-1 ˈnọ,  ˈkọš; Hr-1  ˈgost, ˈon, ˈnọ; Tr-1, Tr-2a ˈnọ; Tr-3 zˈbọr, ˈno; ← redko staroakutirani  v zadnjih besednih zlogih skupaj z : ML-1 poˈtočt; ML-2 vːk/ˈvok; ← a pred : ML-2 kˈnof, pˈro; ML-3, Re-1, Tr-3 pˈro; Hr-1 pˈrọ; Tr-2a ˈpo ‛padel’; ← a v posameznih besedah (po vokalni harmoniji): ML-2 ˈtok ‛tako’, ˈkoker; Re-1 ˈtokle, ˈtọk; Hr-1 ˈtok; Tr-2a ˈkoker, ˈtok, ˈtok; Tr-3 toˈku; ← ə za : Re-1, Tr-3 ˈon; ← v prevzetih besedah: ML-2 kˈnof, fəˈžo; Hr-2a məsˈkont; Tr-1 kˈnof; ə ← novoakutirani ə v zadnjih besednih zlogih: ML-2 (vìːdla pa) ˈsəm; Re-2 ˈən; Re-1 ˈdəš; Hr-1 ˈvəs; ← staroakutirani i v zadnjih besednih zlogih: ML-1 ˈnəč; ML-2 so bˈlə, ˈjət ‛it(i)’, ML-3a u vaˈsə; Re-2 so šˈlə; Re-1 ˈnəč; Hr-1 šˈlə/(ˈšəl), ˈnəč; Tr-2a u Šəguvə vaˈsə, šˈlə, oˈmət, s knofˈkə; Tr-3 ˈsə; ← staroakutirani u v zadnjih besednih zlogih: ML-1 ˈtə; ML-2 ˈtə; ML-3a ˈtə, sˈkəp; Re-1 sˈkəp; Tr-2a u čəbˈrə; ← staroakutirani ě v zadnjih besednih zlogih: ML-2 ˈsəm, ˈsəx, ˈtəx; Re-1 səˈdət, ˈdet, prepəˈrət; Hr-1 mət ˈtəm; 158 GeograFF 25_FINAL.indd 158 25. 01. 2022 13:38:39 GeograFF 25 ← včasih staroakutirani ę v zadnjih besednih zlogih: Re-1 sˈpət; ← staroakutirani a v zadnjih besednih zlogih: ML-1, ML-2, ML-3, Tr-2a ˈjəst; Re-2 təkˈrət,; ← v nekaterih besedah - ali skrajšanega a: Re-2 ˈkəšne; Re-1 ˈkədər; ← o v besedi bolj: Re-1 ˈbəl; ← ě po mladem umiku naglasa nanj: ML-1 ˈtəga; a/ȧ/ḁ ← staroakutirani a v zadnjih besednih zlogih: ML-1 sva šˈla, ˈtam; ML-2 do ˈtam, vašˈka, anˈga, riˈja; ML-3a ˈtḁm, ˈkar, ˈčas; Re-2 bˈrat, ˈtam, je bˈla; Re-1 ərfˈnat, ˈtam, bˈla; Hr-1 ˈnaš, dərˈva, təˈma, ˈsa, je bˈla, sˈtat, ˈkar, pərtə ˈnam; Hr-2a ze ˈnas, takˈrat; Tr-1 ˈtäm/ˈtam; Tr-2a ˈtḁm/ˈtḁm, mˈras, ˈkar, pˈrȧt, pəršˈla, isˈkat, bˈrȧt, ˈkašən; Tr-3 pər ˈnas, anˈkat, mojˈga, taˈkat; ← a po mladem umiku nanj ali po skrajšanju: Re-2 ˈampək; Re-1 ˈkašnə; ← v prevzetih besedah: ML-2 sˈtart; Hr-1 ˈfant; Tr-2a šˈkȧf, u šˈkaf. c) Kratki nenaglašeni samoglasniki i ← nenaglašeni i: ML-1 in; ML-2 sə iˈmu/je jˈmu, in, si/sə, igrǻːla; ML-3a jix, iméːlə, lèːtniku, in, u Trǻːnikə; Re-2 ta mlàːjši, in, si, nːjbulši; Re-1 de bi, in; Hr-1 štíːri, kːjni, in, možːkarji,  Nːmčiji; ← i po analogiji na naglašeni položaj: Hr-2a tiˈlej; Tr-2a omivǻːlə, isˈkat, iˈmu/ jˈmu; ← včasih ě (pred j in po zlitju z njim): ML-2 pːlij/pːlẹj/pːlej; Re-2 pːlẹj /pːlij; Hr-1 pːli, smijǻːlə; Hr-2a pokujniga; ← ji- in redko -ji (po asimilaciji): Re-2 ix; Tr-3 nə ˈnejvìːši; ←  v soglasniškem sklopu rj: ML-2 riˈja; ← v knjižnih besedah: ML-2 osmerokóːtnik; Re-2 ːntibiotik, kirùːrk; Hr-2a imeníːten; Tr-1 xladìːlnico; Tr-3 nepremičníːna; u ← nenaglašeni u (analogični): Re-2 čəz ušisa; Re-1 kuríːšče; Hr-1 op svitmu Antùọnə; ← -o: ML-1 ku, ne tìːstu, pu, ogníːlu, tǻːku jəklinu; ML-2 tìːstu, okruglu, rːnku, glǻːtku, ùːnu, zə novu lːtu; ML-3a rǻːnku, tǜːlku; Re-2 rːklu, nə dːblu, jìẹlu, lːnsku léːtu; Re-1 znǻːnu; Hr-1 mǻːlu, začìẹlu, rːnku, polìːlu; Hr-2a stˈrašnu; Tr-1 nerjǻːnu, xìːtru (!), pǻːlu ‛padlo’; Tr-2a períːlu, tistu, skǘːxalu, mǻːlu, lǘːšnu, fìːnu; Tr-3 tǜːlku, jǻːku; ← nenaglašeni : Tr-3 suzìẹ; ← redko o: Re-1 bul vìẹče; ← -ił, -ěł, -uł, -əł, -ov, ov- (po asimilaciji): ML-1 je riku, pa-béːsu, sən sə míːslu; ML-2 sə dǻːru, je odlːtu, od sovaščǻːnu, si potiku, je zˈbu, ucìẹ, kːzu, sudu (Rmn); ML-3a lèːtniku; Re-2 zedǜːšu, riku, pozdrǻːvu; Re-1 zrǻːstu, zdíːgnu, uzìẹlu, ləsìẹnu, ku; Hr-1 mːlu, riku, spodːrsnu, zmːrznu, véːdu, 159 GeograFF 25_FINAL.indd 159 25. 01. 2022 13:38:39 Geografski oris občine Loški Potok zeláːtu; Tr-1 korːku (Rmn), zgǜːbu, stiku, mugu; Tr-2a rìːbəžnu, zgǜːbu; Tr-3 zbːru; ← v- in kot predlog: ML-2 uˈse/ˈse; u/; Re-1 usəjǻːlə, uzìẹlu; Tr-1 uˈzet, uˈse, u ta pːrvo; Tr-2a u tǻːkmə, u škǻːfə, uˈse; ← v besedi nasproti: Hr-1 nasprùːtu; ← v knjižnih in prevzetih besedah: Re-2 dǻːtum, ːjmuxt; Hr-1 jːnuvaːrje; Tr-3 Àːbevːrum; e ← nenaglašeni ě (včasih skupaj z j po analogiji na naglašeni položaj): ML-2 pːlij/pːlẹj/pːlej, zelùː; ML-3a pːlej; Re-2 zelùː; Re-1 ˈtokle; Hr-1 mejníːl; Tr-2, Tr-3 pːlej,  trebǜːxə; ← nenaglašeni ę: ML-1 kamnìːte košeníːce, se; ML-2 narejǻːnu, tiste, píːkce (Imn), ːce (Imn), se boš oženìːla, ze knːfä (Tmn), se/sä; Re-2  tǻːke mːjxne flǻːške, otruške kǻːpe, se/(sẹ); Re-1 tiste bǘːtarce; Hr-1 stopníːce; Tr-1 s cǘːne; Tr-2a períːlu; ← nenaglašeni e: ML-1 če/čẹ/čə, je, en, košeníːce; ML-2 blíːžje, še, če/čə, fǻːntje, keglíːšče, gərmùːje, ker, prekríːžanu, zeščìːtena; ML-3a velíːk, ne mureš; Re-1 gərmùːje, še, prepəráːnu, ráːče, še mǻːjnše; Hr-1 xodíːle, sədéːle, glidale; Tr-2a sə zemlìẹ, še, če; Tr-3 obdǻːčena; ← nenaglašeni a v predponah in predlogih za, na, nad: ML-1 ze kosìːt, je zepìẹ, nevelìːčo, zeˈdu sə; ML-2 so zečìẹlə, se-j neridlu, neprːj, smo zevːrtlə, ze knːfä, ze ucìẹ, nẹrìːsanu; ML-3a ne Xríːp; Re-2 ne jəsìẹn, nestǻːvət, nelíːvajo, ne žəlùọdcə; Re-1 nerìẹdu, ze səˈdət, ne kǜːpəc, nelǘːžlə, ze lùọn; Hr-1 nerìẹdu, neprùːtə, nerjáːna, zetùː; Hr-2a ze kosìːt, se rezvːrne, netlǻːčə, zepˈre, ne rːmo, ze ˈnas; Tr-1 nerìẹdlə, ne kːpə, zetùː; Tr-2a ne stədːnəc, ne glǻːvə, nekmːlə, ne dúːje, toda: nəprːj; Tr-3 zebolíː, toda: zəpːje, nə ˈnejvìːši rǻːnə, nə kǻːčə, zarosíː; ← včasih nenaglašeni ǫ, o, a v položaju za (funkcijsko) mehkimi soglasniki in pred j, včasih r, ter v vezniku da: ML-1  nədéːle, de/də; ML-2 zːmle, ot krǻːje, ˈkoker, zgóːrej, de, od čːje, nːkej, zǘːnej; Re-2 de/də, prodːjejo; Re-1 gredǻːše, de, rezgərníːlə, rezgərˈnu, dːlej; Hr-1 zíːtrej, jːnuvaːrje, ot kráːje, kùːmej, de, líːnije, znutrej; ← včasih nenaglašeni ə, i: ML-2 stezìẹ, smo se klenčǻːlə ‛klinča-li’; Tr-2a de, ˈkülkerkrat, skǘːje, sej; ← včasih -ej (po asimilaciji): Re-2 posìẹbä; o/ọ ← nenaglašeni ǫ: ML-1 zgodovíːno, sə soséːdam, parùọčno oblèːko, Z Ložǻːnovəm, so; ML-2 smo, stáːjo (Ted), ne buọdo, jo, sodníːk; ML-3a med vːjno, so, šùːlo; Re-2 odrːjo, so, s tǻːko dːgo pːlco, sprožìːla; Re-1 narjáːno, jǻːmo, so, smo; Hr-1 nːso, krǻːvo (Ted), kə sosːdə, možːkarji, xíːšo (Ted),  nǻːšo míːzo; Hr-2a ne rːmo; Tr-1 jǻːmco, jo; Tr-2a ìːmajo, smo, eno prːmo, s krːvo; Tr-3 pːjəjo, zdrǻːvo kmečko, buọdo; ← nenaglašeni o in ǫ v notranjih zlogih in v vzglasju: ML-1 bom povéːdo zgodovíːno z Gorìẹ, Z Ložǻːnovəm, ot tìẹ, kosùọ, košeníːce, ogníːlu, oslùọ; 160 GeograFF 25_FINAL.indd 160 25. 01. 2022 13:38:39 GeograFF 25 ML-2 po ˈsəx, je poˈju, kǜːlkor, si-jx dobìː, lončˈku, odzdíːgnu, dožíːvu, okùːlə, gospodǻːr, se boš oženìːla, očìː, otrùːk, dobìː; ML-3a otrùːk, xodíːl/xodíːlə; Re-2 od Mìːrkota, lovìː, otpːrtə, pozdrǻːvu; Re-1 poplíːlə, očíːstlu, dozoréːlu; Hr-1 jokːla, povːdala, mət ˈtəm čǻːsom, objukana, opːšalə, kropìːt, nerǻːnost; Hr-2a omːjk, ze kosìːt; Tr-1 korːku, odrːzalə, lovìː, dobìː, po; Tr-2a ovìːlə, po, gorkùọ vodùọ, nosíːlə, rokìẹ omíːla; Tr-3 otruškə, po potrːbə, ponːčə, možàː sposodíːla; ← nenaglašeni a pred : ML-1 povéːdo, nevelìːčo, poronǻːš; ML-2 zmːgo, béːžo; Re-2 nəkǻːpo; Re-1 čáːso ‛česal’, obrǻːčo; Hr-1 pláːčọ; Tr-1 juko; Tr-2a zmːgo, fːrco; Tr-3 lːžo; ← včasih a, ə (po vokalni harmoniji): ML-2 tokˈlej, kok, nẹkokùː; ML-3, Re-2 tokùː; Re-1 loxˈku, gˈlix-tok, tokˈle(j); Hr-1 tokùː; Hr-2a tokˈlej, tokùː; Tr-2a loxˈku, toˈku, kokər; Tr-3 tokˈlej, toˈku; ← nengalašeni  skupaj z  (po analogiji na naglašen položaj): ML-2 vokùːva, vokìẹ; ə ← nenaglašeni ə: ML-1 kːsəc, Gùọlčək, sidəm, sən; ML-2 polèːnčək, kətir, ːdən, čːrən, kːkəršən, ləxˈku; ML-3a usəm; Re-2 kədǻːj; Re-1 kǻːšən, ne kǜːpəc; Hr-1 stəzùọ, təˈma, səm, muókər, kətir; Hr-2a svíːtək; Tr-1 təkˈnu (toda: takníːlə), ǻːdən; Tr-2a čəbrìːčək, nːsəm, ˈkašən; Tr-3 na kːdən; ← nenaglašeni i: ML-1 nərːčət, z Ložǻːnovəm, kə-j, sə, pər ščirə, starèːšə, kːsət, bərsíːlə; ML-2 sə, narìẹdlə, so jmːlə, sǻːmə, zečìẹlə, so rːklə, pər strǻːnə, po tìːstə dìːlə, čːsəx, mədvː; ML-3a xodíːl/xodíːlə, iméːlə, u Trǻːnikə,  Trǻːnək, vːjnə ˈčas; Re-2  dəlːnəcə, lovìːlə, pːxə, otpːrtə,  tistəx spːlnəx, Re-1 usəjǻːlə, pǘːstlə, vəsːka; Hr-1 mːglə, gǻːzət, dːstə, pəjǻːčo (Ted), dožəvéːlə; Hr-2a smo čːsəx ráːklə, netlǻːčə; Tr-1 tːklə, takníːlə, k-jəx, po nːgə; Tr-2a ovìːlə, kǻːmnə (Imn), po tistəx kːmnəx, čːsəx, prːlə, jət, u ùːnə, ta stːrə; Tr-3 mːšanə päskə; nǻːšə zbːrə, xːdət, ùːnəm; ← nenaglašeni u, njvečkrat v D/M sam. in prid. m sp. ed.: Re-1 šəšìː, səxùː; Hr-1  tǻːcmə snéːgə, kmːlə; Hr-2a  pːvmə razrìẹdə; Tr-1 ne kːpə; Tr-2a ne stədːnəc, u škǻːfə, bəčːla, ˈseskəp; Tr-3  trebǜːxə, nə kǻːčə; ← nenaglašeni ě: ML-1 pa-j səˈdu; ML-2 čəs, mənˈde; Re-2  dəlːnəcə, ləpìẹ, čəz; Re-1 usəjǻːlə, səˈdət, ləpùː; Hr-1 snəgàː, sədéːle; Hr-2a sənùː; Tr-3 ləpùː; ← nenaglašeni e (predvsem ob zvočnikih): ML-2  nədéːle, če/čə, jəklinu, tːpən; Re-2 ne jəsìẹn, dolúọčən, dəbilə; Re-1 parpəlǻːlə; Hr-2a nːsəš; Tr-2a vəlìːkəm; ← včasih nenaglašeni ę (predvsem ob zvočnikih): Re-2 ne žəlùọdcə; Hr-1 Məsǻːrjeva; Tr-3 pǻːmət; ← nenaglašeni a: ML-1 ːmpək, nərːčət, zə rəzːrvo; ML-2 špíːčəstu, de/də, ob nədːləx, zə dnǻːr, rəsklǻːlə, pərpːlə; Re-2 təkˈrət, nəbːrejo, ˈampək, nəvéːslə, nə dːblu, z gləvùọ, nəkǻːpo, pːxar/pːxər; Hr-1 kədər; Tr-2a ˈkokər, kədər; ← redko nenaglašeni a skupaj z j (po asimilaciji): Hr-1 čǻːkə; 161 GeograFF 25_FINAL.indd 161 25. 01. 2022 13:38:40 Geografski oris občine Loški Potok ← nenaglašeni a (> e) v predponah in predlogih (mlajše): Tr-3 zəpːje, nə ˈnejvìːši rǻːnə, nə kǻːčə, toda: zebolíː, zarosíː; ← redko nenaglašeni o: ML-1 bəl ‛bolj’; Re-1 mǻːl/mǻːlə/mǻːlu, koríːtə; Hr-1 kmːlə; Tr-1, Tr-2a bəl; ← nenaglašeni  skupaj z r: ML-2 gərmùːje, se je obərníːl; Re-2 dəržǻːlə; Re-1 rezgərníːlə, po vərstéːx, gərmùːje; Hr-1 dərˈva, zmərzˈnu; Tr-3 sərcìẹ, otərdùː; ←  (največkrat pred zvočnikom po onemitvi samoglasnika za njim): ML-1 sə soséːdam, pər ščirə, bərsíːlə; ML-2 pər Žːgarjəx, pərpːlə, počipənlə; ML-3a lèːtənca; Re-1 mːgəl, ráːkəl, pərjila, ərfnǻːlə; Hr-1 mìːsənla, zmːrzənlə, pəršˈlə; Tr-2a pəršˈla, pərnːsla, səprːlə; Tr-3 pəršlu, pərslunenu; ← v prevzetih besedah: ML-2 fəˈžo, rǻːbəl; a ← nenaglašeni a: ML-1 al, pa, pitkat, kléːpat, mːgla, kːsa, kamnìːte, slabùː, íːmaš; ML-2 skakǻːl, pa, samìː, do tizga rìːsa, narejǻːnu (!), íːmajo, ot kríːža, pàːdala, s pːska, po píːkax, ta zàːdna vːsta, sta šlíːšala; Re-2 pːxar/pːxər, zdrǻːva mǻːža, z maščːbo, za čəz ušisa; Re-1 tǻːka klupca, glavíːce, poglidat, léːžat, narùọčaj; Hr-1 pa, nǻːša, mǻːma, rːkla, saˈmu, píːxat, možːkarji; Hr-2a mrːža; Tr-2a kǘːxat, gːrka vːda, k-nːsva, ga; Tr-3 mːšanə, síːla, úːjsta, razmíːšlam; ← redko a po izgubi naglasa: ML-1 (ˈtəga); ← včasih nenaglašeni o in ǫ neposredno pred naglasom (ostanki te vrste akanja): ML-1 parùọčno oblèːko; Re-2, Re-1 damùː; Hr-1 damùː; Hr-2a klabǘːk, klabǘːkə (Imn); Tr-2a damùː; Tr-3 marˈde; ← včasih o, e (v nikalnici ne) in sekundarnega ə (pred r?): ML-2 kùːkar; Re-1 parpəlǻːlə, kukar; Tr-3 navːm; ← e v besedah en, ena, eno (položajno e-jevsko akanje): ML-1 an/en; ML-2 anˈga, ano; Re-1 anu, ane; Hr-1 ana; Tr-3 anˈkat, ana; ← ə po analogiji na naglašeni položaj: ML-2 sovaščǻːnu; Re-1 lanː; Tr-2a u (Šəguvə) vaˈsə; ← v končnici O ed., redko M mn. sam. m sp. in v prislovih: ML-2 z ǻːtam; Hr-1 zmìẹram; Tr-2a po tistəx kːmnax/po tistəx kːmnəx; ← v prevzetih in knjižnih besedah: ML-2 žíːxar, papìːrčke; Hr-2a rǜːzake (Tmn);  ← i: ML-1 al, blu, dːst, stːr, tut, tìːst; ML-2 narìẹdlə, kətir, pǻːlca, blu, pər, mətǻːl, jmːl, gupca, píːkce (Imn), pərpːlə,  štǻːlco, se-jx, kǜːlkor, tǜːlk, b-rːkla, kàːr-s, počipənlə, okùːl, zǻːt, pərji; ML-3a xodíːl/xodíːlə, blùː, lèːtənca; Re-2 je bˈla, ˈpa-jx, al, tüd/tüt, prː, prːjo, mǻːšte ‛mažite’; Re-1 bǘːtarce, pːl, ərfnǻːlə, ku-b, blùː/blu, ble, dàːl, dːl, glǻːdla; Hr-1 prː, pəršˈlə, pràːm, nː-b, mìːsənla, zmːrzənlə; Hr-2a blùː; Tr-1 jǻːmco, al, tüt, blu, kiẹr, po nuk; Tr-2a smo déːl, jmːl, səprːlə, z Anžitoga, pərnːsla, dːst; Tr-3 pər, tǜːlku, tǜːt; ← u: ML-1 bərsíːlə; ML-2 blíːz, tˈle; Re-2 dərgǻːč; Re-1 kríːlu; 162 GeograFF 25_FINAL.indd 162 25. 01. 2022 13:38:40 GeograFF 25 ← ě: ML-2 tizga; Re-1 tizga; Hr-1 op svitmu,  tǻːcmə; Hr-2a  pːvmə, od məjga; Tr-2a z Anžitoga; ← e: ML-2 če-j; Re-2 dərgǻːč; ← ę: ML-2 nərjǻːn; ← ə: ML-1 člóːk, nːrc; ML-2 kir; Hr-2a omːjk; Tr-2a stədːnc; ← o, ǫ: Hr-1 pərtə (ˈnam) ‛proti’; ← redko -o: ML-1 mǻːl; ML-2 mǻːl, nərjǻːn, tǜːlk, (tìːst)/tìːstu; ML-3a velíːk; Hr-2a mǻːl. Soglasniki a) Zvočniki v ←  pred samoglasniki in v vzglasju lahko tudi pred zvočniki: ML-1 vam, povéːdo, zgodovíːno, sva, z Ložǻːnovəm; ML-2 sovaščǻːnu, zevːrtlə, vọkǻːlə, vːš, vìːdla, vrːš, vréːl; Re-2 lovìː, vzːme,  tistəx spːlnəx vrːčax, vǻːba; Re-1 víːle, glavíːce, vərstùọ; Hr-1 ˈvḙč, krǻːvo, vzìẹlə, vːjo; Hr-2a ne vːš, med nìːvamə, vodìẹ; Tr-1 lovìː, u ta pːrvo; Tr-2a u Šəguvə vaˈsə, nːsva, vodìẹ, žvìːna; [] ← , l pred soglasniki in v izglasju: ML-1 bi, povéːdo, skleːpo,  nədéːle, zə sːk-dan, prːmo, poronǻːš; ML-2 čːsəx, uˈse/ˈse, zi, xlèː, ːce, po ˈsəx, riˈja, bèː, pərpːlə,  štǻːlco, dobìː, sə pərji, sə béːžo; Re-2 lovìː, prːjo; Re-1 zdíːgnu, pˈro, šəšìː, stː; Hr-1 prː,  ˈgost, ˈsa, ráːna, pláːčọ, sˈtat; Hr-2a  šùːlo, čːsəx; Tr-1 mːto, təkˈnu, lovìː, čǻːs; Tr-2a čːsəx,  zːmlə, fːrco, skǘːje; Tr-3 prːjo, pˈro se obdǻːčlə, bi, lːžo; ← u-: ML-2 dǻːru; Re-2 je jìẹlu; ← včasih v- pred ə (> o): Re-2 ˈən; Re-1, Tr-3 ˈon; ←  skupaj z o (po analogiji na naglašen položaj): ML-1 poˈtočt; ML-2 vọkǻːlə, vokùːvə; ← redko o: ML-1 pa-béːsu; j ← : ML-1 je, zǘːtrej, kǻːj; ML-2 fǻːntje, narejǻːnu, zˈdej, íːmajo, riˈja, dvǻːjsət, kǻːj; Re-2 je, jo, pːlij, nelíːvajo, prodːjejo; Re-1 usəjǻːlə, je, dːlej, jǻːma; Hr-1 jːj, jokːla, vːjo, zdej, póːlij; Hr-2a kǻːj, je, omːjk; Tr-1 se-j juko, nerjǻːnu; Tr-2a nəprːj, ìːmajo, u jǻːmco; Tr-3 pːjəjo, mojˈga; ← - (protetični v nekaterih besedah): ML-2 ˈjət; Tr-2a jət; ← ń skupaj z j med samoglasniki: ML-2 fəžokǻːjne; Re-1 mǻːjnše, ˈmujn ‛manj’; Hr-1 kːjnä; ← ě skupaj z e (po analogiji na položaj pod dolgim naglasom): ML-2 premejšǻːlə; Hr-1 se mejníːl; ← i-: ML-2 jmːl/jmːlə, jˈmu/iˈmu; Re-2 jˈmu; Re-1 jméːlə; Hr-1 jˈmu, jmèːla/ jmèːla; Hr-2a smo jmːlə; Hr-1 jmːl(ə); 163 GeograFF 25_FINAL.indd 163 25. 01. 2022 13:38:40 Geografski oris občine Loški Potok ← v prevzetih besedah: fˈrej; Hr-1 jːnuvaːrje; Tr-2a fàːjn; Tr-3 televìːzjo; l ← l pred zadnjimi in sprednjimi samoglasniki in včasih pred zvočniki: ML-1 lèːn, j-blu, sva šˈla, oblèːko, člóːk, mǻːl, oslùọ, ogníːlu; ML-2 klenčǻːlə, okruglu, pǻːlca, blíːz, b-ráːkla, ləxˈku, léːtu, zəslúːžu; Re-2 lovìːlə, z gləvùọ; Re-1 lːn, ˈtokle, déːlu, víːle, ˈkulkar; Hr-1 mːlu, mǻːlu, mːzla,  gostìːlnə, blìːžna, polìːlu; Hr-2a je blùː, tùːle, ráːkəl škluca; Tr-1 blíːžalə, lǜːkne, pǻːlca, lovìː; Tr-2a períːlu, ovìːlə, ne glǻːvə; Tr-3 ləpùː, ráːkla; ← ĺ: ML-1 kléːpat,  nədéːle, bəl; ML-2 dˈle, kəglːlə, zːmle, ob nədːləx, pərpːlə, rǻːbəl, klúːč; Re-2 nːjbulši; Re-1 pəlǻːlə, léːžat; Hr-2a škluca; Tr-1 bəl; Tr-2a  zːmlə; Tr-3 razmíːšlam; ← -tl- po onemitvi t: ML-2 pːlij/pːlẹj/pːlej; Re-2 pːlij/pːlẹj; Re-1 póːlij; Hr-1 pːli/ pːl/póːtlej; ← skupin tl, dl v del. gl. na -sti -em: Tr-1 je pǻːlu; Tr-2a ˈpo; r ← r: ML-1 z Gorìẹ, je riku, se stˈre; ML-2 rìːs, neridlu, prǻːzna; Re-2 zvečìẹr, xrǜːške; Re-1 prepəˈrət, strːn; Hr-1 rːkla, prː, gri, gːrə; Hr-2a príːde, nùọtər; Tr-1 neprìːmər, tríː, trːba; Tr-2a pəršˈla, mːrzla, nùọtrə, drǘːgəč; Tr-3 sərcìẹ, zˈbọr, zdrǻːvo; ← -že (po rotaciji): ML-2 kǜːlkor, kàːr-s; Re-1 kədər; ← ŕ v izglasju in pred soglasniki ter ŕ skupaj z j pred samoglasniki: ML-2 zə dnǻːr, pər Žːgarjəx, gospodǻːr; m ← m: ML-1 vam bom, sidəm, míːslu, kamnìːte, prːmo; ML-2 smo jmːl, ˈtam, mǻːl, ˈsəm, míːšə (Imn); Re-2 damùː, véːm, mːst; Re-1 gərmùːje, smrèːk (Rmn), ˈtam, sàːm; Hr-1 zmìẹram, mːzla, kmːlə; Hr-2a smo jmːl, mǻːl; Tr-1 jǻːmco, mːto; Tr-2a smo zməncǻːlə, mǻːlu, ˈtḁm, nːsəm, oˈmət, mǻːma; Tr-3 razmíːšlam, ùːnəm, mojˈga možàː; n ← n: ML-1 lèːn,  nədéːle, ogníːlu, zedineš; ML-2 polèːnčək, narejǻːnu, nẹrìːsanu, nːkašnu, sodníːk, dnǻːr; Re-2 nùọtri, ˈən, žgǻːncə; Re-1 znǻːnu, nerjǻːne; Hr-1 ˈon, in, nːso, snːk, nerjáːna; Hr-2a sənùː, netlǻːčə, stˈrašnu, imeníːtnə; Tr-1 òːn, brǻːnu, nǻːlašč; Tr-2a ne stədːnəc, nosíːlə, žvìːna, òːn; Tr-3 anˈkat na kːdən; ← redko -m: ML-1 sən sə míːslu; ← m-m > m-n (po prekozložni disimilaciji): Hr-1 mìːsənla; ← ń pred soglasniki in za njimi ter v vzglasju: ML-1 ogníːlu; ML-2, Re-1 ta zːdna; Hr-1 blìːžna; Hr-2a med nìːvamə; Tr-1 lǜːkne, s cǘːne; Tr-3 mːnka, pərslunenu; ← ń skupaj z j med samoglasniki: ML-2 fəžokǻːjne; Re-1 mǻːjnše; Hr-1 kːjni. b) Nezvočniki Nastali so iz izhodiščnih soglasnikov, poleg tega pa še: p ← b v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: ML-3a ne Xríːp; Hr-1 op; 164 GeograFF 25_FINAL.indd 164 25. 01. 2022 13:38:40 GeograFF 25 t ← d v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: ML-1 ot tìẹ; ML-2 ot kríːža, ot krǻːje, tùọt pa, ˈtüt, zǻːt vːrgu, toda: od čːje; Re-2 ˈtüt, ot; Hr-1 ot,  ˈgost, kut, tùọt, mət; Tr-2a ˈtüt, tùọt, sutčək, povːt ‛povej’; Tr-3 tǜːt, otpˈre, rat, pret televìːzjo; ← po pristopu v besedi jaz: ML-1 ˈJəst/ˈjəs; ML-2, ML-3, Re-2 ˈjəst; c ← k (ostanki 2. psla. palatalizacije velarov): ML-2 tǻːcəx; Hr-1  tǻːcmə; k ← g v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: ML-2 krùọk; Hr-1 snːk; Tr-1 po nuk; Tr-1 drǜːk-pot; ← t v primerih, ko skupina ni bila analogično vzdrževana: Tr-3 kːdən; d ← vrinjeni v soglasniški skupini zr: ML-3a zdrːvən; s ← z v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: ML-2 čəs špǻːgo, s pːska, počìẹs, čìẹs, toda: blíːz je; Tr-2a mˈras; š ← ž v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki: ML-2 kríːš; Re-2 zə nːške; Re-1 ˈdəš; Hr-1 mùọš; ← včasih s (po prekozložni asimilaciji s-š > š-š): ML-2 sta šlíːšala, toda: ste slíːšalə; Re-1 šəšìː; ← x v skupini xč-: ML-1 pər ščirə; ← po onemitvi k v skupini kš: Re-1 tǜːšənle; z ← s pred zvenečimi soglasniki: ML-2, Re-1 tizga; ← c (< k po 2. psla. palatalizaciji): Re-2 tǻːzga;  ← k-k > k-: ML-2 nːkašnu; Re-2 kəšne; Re-1 kǻːšən, kašne, ˈkašnə; Tr-3 kašno; ← včasih v pred m: Hr-1 prːm; ← včasih d v besedi vidiš: Hr-2a viš. Prozodija a) Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le da je govor izvedel umik naglasa na prednaglasna e in o; končniški naglas v drugih primerih je dobro ohranjen. b) Dolžina samoglasnikov je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: c) Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko akutirani v nezadnjem besednem zlogu (zgodnja podaljšava skrajšanih starih in kratkih novih akutov). č) Dolgi so samoglasniki po umiku naglasa na prednaglasna e in o. d) Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: ː ← po podaljšavi akutov v nezadnjem besednem zlogu; ← po umiku naglasa na prednaglasna e in o; ː ← po metatoniji v nekaterih pregibnih oblikah, ki ni splošnoslovenska (npr. dːlala, prìːdna). 165 GeograFF 25_FINAL.indd 165 25. 01. 2022 13:38:40 Geografski oris občine Loški Potok 7.5 Besedila Snemanje vseh posnetkov na terenu in transkripcije posnetkov ML-2 in Tr-3 so se odvijale v sklopu projekta ŠIPK Slovar starega orodja v Loškem Potoku (razdelek 1.3), vse druge transkripcije pa za namen tega prispevka in jih je opravila avtorica prispevka. 7.5.1 Informatorji, snemalci in čas posnetkov Besedila so bila pridobljena z vodenimi pogovori snemalcev z informatorji. Vsi infor- matorji so domačini, rojeni in živeči na območju Loškega Potoka, vendar ne vedno v vasi bivanja, zato so ti označeni s črko a poleg številke. Pri njih navajamo tudi izvorno, večinoma rojstno vas ter hišno ime. V opisu govora in besedilih so označeni z okraj- šavami, pri čemer je prvi del dvočrkovna okrajšava za vas, za vezajem pa je številka informatorja. Znotraj vasi so razvrščeni po starosti, najstarejši ima št. 1, in po izvoru z okrajšavo vasi. ML-1 Jože Anzeljc, p. d. Štalarjev, roj. leta 1934 v Malem Logu, živi v Malem Logu. Posnela: Vera Smole – VS, 16. 3. 2018 (Slika 7.4) ML-2 Ivana Debeljak, p. d. Tuomaževa; roj. leta 1934 v Malem Logu (p. d. pri Ta Zgurejnih), poročena k Tuomaževim v Mali Log. Posnela: Špela Zupančič – ŠZ, Rok Mrvič – RM, 7. 4. 2018. ML-3a Zofija Anzeljc, p. d. Štalarjeva, roj. leta 1934 v Šegovi vasi (p. d. pri Jakopčevih); poročena k Štalarjevim v Mali Log. Posneli: Maja Keržič – MK, Maja Hajdinjak – MH, 23. 3. 2018 (v pogovoru na začetku sodelovala še Vera Smole – VS). Slika 7.4: Na terenu pri Zofiji in Jožetu Anzeljcu, p. d. Štalarjeva, v Malem Logu, 23. 3. 2018. (Foto: V. Smole) 166 GeograFF 25_FINAL.indd 166 25. 01. 2022 13:38:42 GeograFF 25 Šv-1a Ivana Lavrič, p. d. Matičeva, roj. leta 1935 v Malem Logu, (p. d. pri Tu(o)ma- ževih), poročena k Matičevim v Šegovo vas. Posnela: Maja Keržič – MK, Rok Mrvič – RM, 6.–7. 4. 2018. Re-1 Antonija Buček (AB), p. d. Bučkova Tuončka, roj. leta 1929 v Retjah (p. d. pri Uoglarjevih), poročena z Bučkom, živela na Hribu, nato v Retjah. Posnela: Vera Smole – VS, 6.–7. 4. 2018 (Slika 7.5). Re-2 Stanka Kordiš, p. d. Čaletova, roj. leta 1953 v Retjah (p. d. pri Ovčarjevih), poro- čena k Čaletovim v Retje. Posnela: Rok Mrvič – RM, Špela Zupančič – ŠZ, 7. 4. 2018. Hr-1 Anica Marjanovič, Idukova, roj. leta 1928 (umrla 2020) na Hribu (p. d. pri Iduko-vih), poročena z Markom Marjanovičem, tudi po poroki živela v domači hiši na Hribu. Posnela: Dejan Gabrovšek – DG in Špela Zupančič – ŠZ (v pogovoru sodelovala hči Marija Žagar – MŽ in na začetku Bogdana Mohar – BM), 6. 4. 2018. Hr-2a Ivana Debeljak, p. d. Banetova, roj. leta 1933 v Travniku (p. d. pri Antuonovih), poročena na Hrib s Kadečim Mirkom iz Šegove vasi, ki je živel pri Banetovih na Hribu. Posnela: Rok Mrvič – RM, Karmen Krnc – KK, 24. 3. 2018. Tr-1 Franc Benčina, p. d. Tekavkən, roj. leta 1938 v Travniku, živi v Travniku ter Tr-2a Danila Benčina, p. d. Tekavkna, roj. leta 1945 v Šegovi vasi (p. d. pri Matičevih), poročena k Təkavknim v Travnik. Posneli: Bogdana Mohar – BM, Dejan Gabrovšek – DG, Špela Zupančič – ŠZ, 6.–7. 4. 2018. Tr-3 Travnik, Frančiška Debeljak, p. d. Brinarjeva Fani, roj. leta 1947 v Travniku, po poroki (z Zajčim Lojzom iz Retij) ostala doma v Travniku. Posnela: Bogdana Mohar – BM, 2018. Slika 7.5: Antonija Buček, p. d. Bučkova Tuončka iz Retij, prikazuje predenje volne 6. 7. 2018. (Foto: V. Smole) 167 GeograFF 25_FINAL.indd 167 25. 01. 2022 13:38:43 Geografski oris občine Loški Potok Nič klepat ML-1 Sklːpat. Al pa če-j bi kːsəc lèːn, je ˈšu kléːpat, pa-j səˈdu. ˈNe? ˈTəga j-blu dːst. ˈJəst vam bom povéːdo zgodovíːno z Gorìẹ. Z Gorìẹ sva šˈla sə soséːdam nərːčət parùọčno oblèːko. Z Ložǻːnovəm, ˈne. ˈPa-j bi tùː, tùː je bi stːr ːča ot tìẹ, kə-j ma Gùọlčək. Stːr ːča, z Gorìẹ. Je bi ku an antekrìːst. In smo blə ˈtam, pa-j bi pər ščirə, ˈne, starèːšə člóːk. In ˈon je riku, de je skleːpo  nədéːle sidəm kosòː. Zə sːk-dan ǻːno, ǻːno pa zə rəzːrvo, čə se stˈre. Pa-béːsu jix gːr ne tìːstu, ˈne. /../ Sən sə míːslu, ti sə žíː nːrc, ˈjəs səm ˈšu tut po pitkat kléːpat. Tìːst je bi ku en nːrc ze kosìːt. Tìːst je zǘːtrej zepìẹ in je mːgla kːsa kːsət ce-dːn. ˈNəč klːpat! Ker de kiẹr xuọt klːpat, je lèːn! ˈNe? Tùː muọrš kosùọ mirkat, ːmpək so blie kamnìːte košeníːce, ˈne, ˈtə. In mìː smo tüt bəl slabùː bərsíːlə, al kǻːj-st vem kǻːj. Nevelìːčo sə se, ˈpa-s šu mǻːl poˈtočt. ˈNe. Jː. Al pa zeˈdu sə, ˈne, zeˈdu sə, pa .. ˈno. ˈSej íːmaš ogníːlu, ˈne, in maš oslùọ, in ogníːlu prːmo tǻːku jəklinu, de poronǻːš, ˈne, če zedineš. Igre take in drugačne ŠŽ: Kaj ste se pa kaj igrali? ML-2 Jàː, smo ˈse, ojàː! Tìːstu smo skakǻːl, čəs špǻːgo sə skǻːko. /../ Pː smo se klenčǻːlə. Smo jmːl pa takˈlej, ka smo ˈtok samìː nerìẹdlə, recìːmo tǻːkole okruglu polèːnčək, pa špíːčəstu, ˈnä, pːlij je bi pa rìːs, pa sə tokˈle dǻːru, də je odlːtu, pa čə je odlːtu, kətir je dˈle, ˈnä. Pa čə sə do tizga rìːsa blíːz je, tˈle sə pǻːlco iˈmu, pa je blu rːnku sˈtart, pa dǻːru, pa kir je blíːžje do ˈtam, če-j pa  rìːs, je blu pa še bùːl – tːk krùọk, rìːs. Pa kəglːlə so se. Tamˈlej pər Žːgarjə so jmːlə fǻːntje kəglíːšče, narejǻːnu tokùː. In sǻːmə so sə kəglìẹ nerìẹdlə. Zˈdej tùː íːmajo tiste stezìẹ pa tìːstu, ˈnä, ˈtok so jmːlə pa gˈlixtam, k-je kríːš pər Žːgarjəx. ˈTam, ˈtam so rːnku zečìẹlə, ot kríːža so blː – gərmùːje blùː, ˈnọ, pa sosèːska, so rːklə sosèːska, tùː je bla vašˈka zːmle, ˈnä, sovaščǻːnu, se-j rːnku žíːxar neridlu. ˈNọ, pa so nerìẹdlə ˈtam, ker je kùːgla pàːdala, so nerìẹdlə, də ne šla čìẹs, ˈnä, plùːt, tǻːk počìẹs, pər strǻːnə j-bla spiẹt žǻːganca, tˈle ot krǻːje, kə so pa kùːglo mətǻːl, so jmːl pa tǜːdə dìːlo, b-ráːkla, žǻːganco štìːr mːtre dːgo, in si mǻːl potiku po tìːstə dìːlə, pa kùːkər jəx je pːlij neprːj zˈbu. Nəprːj je blu pa glǻːtku, s pːska. Tìːstu so fǻːntje ob nədːləx kəglːlə – čːsəx so še zə dnǻːr, tǘːdə. Póː smo jmːl táːkuleˈlej, smo zevːrtlə, je blùː tokleˈlej ə áːna ə kùːkar áːna gupca nərjǻːn, kóːk bə rːkla – kokər osmerokóːtnik. ˈPa je blùː: »Dàːj ːnga, dàːj dvàː, vzːmi ːnga ...« ˈPa smo ze knːfä. Pa smo zevːrtlə, pa kor se je obərníːl, pa sə da kˈnof; anˈga, al sə ga zi, al s-pa úːzmi sˈve. {smeh} Al pa vọkǻːlə smo sä. Smo jmːlə pa nẹrìːsanu, tokˈlej smo jmːlə rìːsanu, /../ tokˈlej, pa ˈsəm, pa ˈsəm, pa ˈsəm [riše]. Tùː so blə rːnku kok štíːr takəˈlẹjlẹj, vːš. Pːlẹj pa prekríːžanu ˈsəm, ˈsəm, ˈsəm pa ˈsəm, tùọt pa píːkce. Tùːlej-tˈlẹ je bi zdːlẹj xlèː, ˈnä, tlːlẹjgːr so ble ːce, po ˈsəx ˈtəx píːkax, edìːnu ta zːdna vːsta je bla prǻːzna, tˈlẹj sta pa vokùːva /../ stáːjo mirkala, de ne buọdo šle ucìẹ nùọtər, ˈnä. – Sta že šlíːšala tː? Š, R: ˈNe.] ˈNọ, in póːlej ːdən je jˈmu vokìẹ, ːdən ucìẹ. Pːl smo pa fəžùọle rəsklǻːlə, ˈnä, vokùːvə so blə čːrən fəˈžo, ùːnu riˈja, bèː al kːkəršən žìẹ ze ucìẹ, ˈnä. Óːca je šla 168 GeograFF 25_FINAL.indd 168 25. 01. 2022 13:38:43 GeograFF 25 žíːxar sam dːlə, vːk je pa ˈkoker je ˈtu. In čẹ je bla tː píːka fˈrej, pa tː fˈrej zgóːrej, pa tˈlẹj na srːdə óːca, jo je ˈon ləxˈku poˈju, čẹ je bla pa zeščìːtena, jo pa néː mugu. In tùː sə mùọgu tu zelùː zelùː mirkat, de sə jo pərpːlə  štǻːlco. In če sə tìː pərpːlə uˈse ucìẹ  štǻːlco – se-jx je blu mənˈde okul dvǻːjsət – vokǻː pa dva, čẹ ne si bi pa kːzu, če ti-jx je ˈvok, je bi pa on zmːgo. Jː, tùː smo še mədvː z ǻːtam igrǻːla. Al pa fəžokǻːjne nːkašnu, so pa nẹkokùː trìː fəžùọlə, tìːstu pa nːsəm ˈjəst se pˈro, de bi bla pˈro znːla, vìːdla pa ˈsəm. O dóːst smo ˈse! Al pa štíːrə: tːt, rǻːbəl pa sodníːk. Pa smo tìːstu – zvìːte papìːrčke jmǻːlə, gːr je pisǻːlu tːt, rǻːbəl pa sodníːk pa kǻːj še – štíːrjə so bˈlə. Èːvoti. Pːlej pa: tːt je bi tːpən, čẹ sə tìːstu, rǻːbəl je tipu, sodníːk je pa sudu. Kǜːlkor je on riku, tǜːlk si-jx dobìː. {smeh} Jː. K-je blùː pa zə novu lːtu, je blùː pa ˈtüt sesùọrte, b-rːkla, vrːš al pːnana, ˈnä. Smo pa ˈtə tokùː: šìẹst lončˈku déːlə, tǻːcəx od čːje, ˈnä. ːnu je blu klúːč, pːrstan, cúːla, – pa kǻːj še? – pa dnǻːr. Pːlej pa tistu premejšǻːlə in kàːr-s odzdíːgnu, tìːst sə rːnku tìːstu léːtu dožíːvu. Če sə klúːč, sə bi gospodǻːr, če sə cúːlo, s-mogu ˈjət okùːlə – ste slíːšalə tː? – [ŠZ, RM: Ne.] če sə dnǻːr, boš nːkej zəslúːžu, če sə klúːč, boš gospodǻːr, če sə pːrstan, se boš oženìːla, če ˈne boš pa pər .. /neraz./ {smeh}. Tokˈlej smo se. Al ˈpa, smo rːklə vréːl míːšə. Smo sə pa – angː očìː zevəzǻːlə, ta drǜːgə poskríːlə pa lovíːlə. Pa čìẹpka rìːs. Smo bli pa zǘːnej, ˈnä, je blu dːstə otrùːk, smo se ləxˈku igrǻːlə. Pa smo počipənlə tokˈlej okùːlə, počipənlə, pːlej je pa ːdən okùːl šu, je pa ano cǘːnco tokˈlej zǻːt vːrgu, tokˈlej, pa če sə pərji, sə béːžo, čə pa néːsə, te-j pa dobìː, sə mːgu it pa tìː spiẹt okùːlə. Šolanje v času druge svetovne vojne MK: Kam ste pa hodili v šolo? ML-3a  šːlo smo xodíːl pa ˈtə na Xríːp. Kə-j ta stːra šùːla, zˈdej je ːpčina pa tùː. Tìːst je bla pˈro nǻːša šùːla, k-smo mìː xodíːl. MK: Kaj pa tista gor pri cerkvi? Tìːsta j-bla pa ˈtüt še prːj, so pa ˈlix-tokùː xodíːl, jix je blùː pa ˈše več. Jix je blùː pa velíːk, so xodíːl. Mìẹ néːsmo xodíːle, mìẹ smo ble ˈtḁm – štiẹrəntrìːdəsət lèːtənca səm ˈjəst, ˈne – ˈno, pa pːlej ˈjəst səm xodìːla s polovíːco piẹtəntrìːdəsət lèːtniku pa skːnc štiẹrəntrìːdəsət smo rǻːnku sˈkəp xodíːlə, iméːlə, ˈne. /../ Jː, usəm lèːt smo xodíːl, usəm lèːt. MK: Kaj pa med vojno? Med vːjno so ble, so pa pˈro po vasːx iméːlə šùːlo. Tovaršíːce, ˈne, k-so bˈle. So iméːle u vaˈsə šùːlo. Mìː smo xodíːl ne Xríːp – Šəguva ˈvḁs je bla bol mèːjxna, ˈne, kə néː-blu tǜːlku .. če néː-blu tǜːlku otrùːk – in smo ne Xríːp xodíːl u šùːlo, Šəguva ˈvḁs pa Xríːp {kašlja}. U Réːtjax je bla pa ˈtḁm šːla, u vaˈsə, in u Trǻːnikə je bla u vaˈsə. Tìẹ ta mːle, zdrːvən se rːče pa Srèːdna vːs, so pa  Trǻːnək xodíːlə. ˈŠe blíːžje, k-je rːnku blíːžje tokùː. Tùː je blu ˈkar tokùː. Vːjnə ˈčas je bìː tːk, ˈne, kǻːj, ne mureš ... 169 GeograFF 25_FINAL.indd 169 25. 01. 2022 13:38:44 Geografski oris občine Loški Potok Kaj se je včasih jedlo RM: Kaj ste včasih jedli? Šv-1a ˈNərveč se je jéːlu korùːzne žgǻːnce pa koˈfe al pa mlːku. Oˈpodne pa kàˑr je blùː. Al je bla rːpa pa krampíːrjevə žgǻːncə, pa áːjmoxt, pa čǻːsə gùːlaš, pa čːs – kàːr je bˈlu. Kàːšne zàːjce smo jméːlə, ˈnä, de je blùː ze mǻːł pərbùːlška. {smeh} Ze kàːšno obǻːro al pa kar ˈje, ˈnä. MK: Koliko ste pa jedli mesa? Mǻːlu, mǻːlu. Tùː-j bla velíːka dəržíːna, ˈnä, in sə mːgu glidat, de sə skùːs pərˈšu s ta domǻːčəm, ˈnä. Jːj! In nː blu krːžniku! ˈTḁm je bla velíːka sklːda, pa so se sːlə okùːlə, pa sːk səjùọ žlíːco, pa če je ˈbəl xíːtu, ˈveč je ˈju {smeh}. Tokùː je. /../ Dəˈnəs ne ˈveč təgǻː. MK: Kaj ste pa za večerjo jedli? Zvečìẹr pa kàˑr je blùː. Če vam je kej znǻːnu: mučnək, al pa mǻːł krȧmpìːrje  žǘːpə, al če-j kej ostǻːlu od ˈpodne, krǘːxa tüd nej bˈlu, kə smo bli mìː màːjxnə. ˈJəst se spùːmnəm, mọjàː mǻːma, k-je pə.. kramprjeko spːkla, ˈnä, zẹ ob nedːlx, tǜː je blùː zẹ nəs ta bùːle. Pa-j sːcmə sùːj kuščək odrːzala, je rːkla: Zˈdäj pa – ˈal ga pojìːtä al šparːjtä. {smeh} MK: Kaj ste delali iz krompirja? Jòː, ˈse! Kːle i zile i .. kàˑr je bˈlu, tinstan krḁmpir, kḁmpirjeve žgǻːnce – ˈma, čìːst uˈse se-j nerìẹdlu z nːga. /../ Tǜːt krḁmpirjeve solːte. Mesùː se je pa ḁnkˈrḁt, ob nedːləx saˈmu jéːlu, ˈne ku dəˈnəs, mːra bit sːk-dan. MK: Ste malico v šolo nesli s sabo? Jòː, kéːj s-jo pa jˈmu! ˈBop, ˈbop smo spːkəl dḁmː, so mə, ˈnä. Zˈdej so blə pa tˈle od Bːle vodìẹ, ˈnä, so jmːlə pa jːbuka, səˈxəx brečˈku, ˈnä. Tìːstə smo pːlej pa ze ˈbop, menovǻːlə. {smeh} /../ Tokùː de smo ˈsə zemejnovǻːlə. Pa-j riku: »ˈDej mə mːn mǻːłu bːba, ˈjəs-tə dǻːm pa kuščək krǘːxa.« Al pa: »Tə bom dǻː bərǻːčke, tìː dàːj pa bːba.« {smeh} ˈKokər je błùː. ˈTok-ˈlej smo sə pomagǻːlə, ˈnä. Predelava lana Re-1 ˈSe vam je znǻːnu, kǻːšən je lːn? ˈNọ. Takˈrat smo .. usəjǻːlə – ene tǜːšənle je zrǻːstu, ˈnä. Pː smo ga ˈon, poplíːlə. Pa tǻːku, ka sə loxˈku zdíːgnu, sə tiste bǘːtarce nerìẹdu. /../ Pː sma pa damùː parpəlǻːlə tiste bǘːtarce, pːl smo pa ərfnǻːlə. Se-j ráːklu ərfˈnat. Tùː so ble pˈro nerjǻːne rìːfle – ku-b ráːkla, tǻːka klupca, kukar so gredǻːše. /../ Gˈlix-tok je blu ze səˈdət, [neraz.] narjǻːnu, pa tǻːku, ku-b ráːkla, ku kašne víːle, sàːm ləsìẹnu, in /../ tìːstu se je pìẹst uzìẹlu, tizga lanː, in sə ˈtokle déːlu, ˈnä. Ku de bi čáːso, ˈnä, tìːstu. ˈIn kədər so se tiste glavíːce – očíːstlu strːn, smo pa sˈpət déːl ne kǜːpəc. Pːlij, ˈkədər smo pa ˈse tistu /../ zərfnǻːlə, smo pa nelǘːžlə, smo pa po košeníːcə pəlǻːlə, pọ smo pa rezgərníːlə. Po vərstéːx, tapːrvo ano vərstùọ, dːlej drǜːgo; dːkler je blùː nọ tizga lanː. Mːgəl smo pa tokùː ˈdet – k-néː-blu gərmùːje pa smrèːk, ˈnä – de-j blu prːstu, če-j blu sːnce, pa če-j bi ˈdəš, ˈnä, tìːstu se-j mːglu ˈseglix mǻːlə prepəˈrət. 170 GeograFF 25_FINAL.indd 170 25. 01. 2022 13:38:44 GeograFF 25 Smo ráːkəl, de-j še prepəráːnu. So šlə ˈkašnə poglidat, pa so tistu mǻːlu so zìẹlə, pa so tokˈlej prelomíːlə, pa se ne téːlu – pː so pa ˈše pǘːstlə. Trìː tèːdne pa je mːglu léːžat. /../ Póːlij smo pa – kə-j blu pa – dozoréːlu, ˈnọ, se ráːče /../ Mùːj ǻːta – smo méːl ˈtam narjáːno pˈro jǻːmo, kə se-j gːr lːn šəšìː. /../ dːl je blu koríːtə, je blu tokùː, ko tale míːza. Mǻːl bul vìẹče, zdːl je blu pa tokùː anu kuríːšče, ku pìẹč; mǻːl je blu še mǻːjnše. /../ ˈTam se je pa kríːlu. /../ Toˈku je bla pa vəsːka jǻːma, de sə loxku stː, /../ de-s pːl tistu ləpùː obrǻːčo. /../ Tokùː rezgərˈnu, pa spət sˈkəp, obərˈnu, pa spìẹt sˈkəp ˈdu, pa sˈpət obərˈnu. Pː so pa prùọvalə, /../ de je blu dːst səxùː, so dàːl pa dːl. ˈTam so ble pa žiẹ təríːce. /../ Ùːna-j narùọčaj pərjila, /../ pa-j šla kə ˈnəm. De-j blu še gorkùː, ˈnọ. Pːl pa sːka je zila pa /../ pìẹst, de se-j u pìẹst dèːla, ˈkukər je mːgla rːnku lanː ˈdət sə, pːl pa xíːtru šla ˈtam, kə so ble təríːce, so pːl pa tːrle. /../ Ùːne so ˈbəl ne grùọbu, ˈne ne ˈtọk ne grùọbu, fìːnu so mːgle tːrt, ta zàːdna, k-je bˈla, je pa glǻːdla, /../ ˈše, de je blu pˈro glǻːtku. Pːl je pa tistu zvíːla, pa  ˈkọš déːla. Pestíː, so ráːkəl pestíː tìːstu. Mìː smo dobìːlə rːnku od jǻːme, k-je bla nǻːša jǻːma, pa dvèː pestíː. /../ Ze lùọn. {VS: Dve pesti od kulk? AB: ˈJa, ˈkulkar so méːl lanː. ˈNəč kúːlk ga je blùː, al ˈveč al ˈmujn al – ane vsːte, ˈnọ, kulkər so jméːlə.} Polšji lov in polšja mast RM: Polhe se je pa kar lovilo po teh koncih, ne? Re-2 Pːxe, jː. Tːst, od Mìːrkota ːče, ˈon je bi strːstən pːxər. Òːn je sə zìẹ təkˈrət  dəlːnəcə dopùːst, də je pːxe lovìː. RM: Kdaj pa je bila ta sezona? Je blu pa pːl oktːbra, oktːbra so se lovìːlə, ne jəsìẹn, jː. In tùː je bìː pro dǻːtum dolúọčən. Kədǻːj so pːxə otpːrtə? [vpraša moža] [Mož: Pətəndvǻːjsədga səptéːmbra se zəčˈne, ot pətəndvǻːjsədga səptéːmbra nəpréːj, pa oktːbər.] Pa mùːj ta mlàːjši bˈrat je ˈtüt pːxar. Ùːn təkˈrət dopùːst vzːme in so pːlẹj ˈtam  tistəx spːlnəx vrːčax po trìː-dni, štíːr-dni. In nəbːrejo dːstə pːxo, pːl pa pːxovo mːst, tùː dèːlajo. Kə pːxe odrːjo. In tùː so – mùọrjo bət dəbilə pːxə, velíːkə, də jəm mːst ... ˈAmpək so pa dːbrə ˈtüt za ˈist, pːxə. /../ RM: Kako so jih lovili? Tùː so šlə zvečìẹr nestǻːvət. Tìːste pastìː so bˈle, samùːjstərnə, smo rːklə. Pastìː, in so pːlẹj ne drevìẹsa s tǻːko dːgo pːlco, drːngle, si-j je rːklu, gːr nəvéːslə, nə dːblu. Pa vǻːba nùọtri je bˈla, ˈnä, je bˈla – ˈkəšne sǘːxe xrǜːške, kej tǻːzga, ˈnọ, in so pːxə šˈlə, in kə je šu nùọtər z gləvùọ, se je pːst sprožìːla, in ga je jìẹlu, ˈnä, zedǜːšu se je, jː. ˈNọ. pː so pa tiste pːxe damùː pərnːslə, so ix déːlə ˈən, pː smo ˈmọglə pa otrːcə – tùː véːm, ki-j tǜːt muj ǻːta lovìː – smo dəržǻːlə tokˈlej zə nːške, ˈpa-jx je dˈru. De je odˈru, pːlẹj je pa tisto mːst posìẹbä, ùːnu so pa spːklə, al pa ːjmuxt je bi tüd dubər. Ǻːjmuxt s pːxu pa ǻːjdovə žgǻːncə. ŠZ: Za kaj ste pa mast porabili? 171 GeograFF 25_FINAL.indd 171 25. 01. 2022 13:38:44 Geografski oris občine Loški Potok Mːst, tùː je pa zelùː zdrǻːva mǻːža. Nːjbulši ːntibiotik prːjo, de ˈje. ˈJəst, kə səm bla operìːrana lːnsku léːtu zə ramùə, ˈnọ, pa-j riku kirùːrk: »Zˈdej se pa saˈmu rǻːne mǻːšte z maščːbo.« ˈPa səm rːkla: »Ləxˈku s pːxavo mastjùọ?« »Jː,« je riku, prː, »sːm če jo ìːmate!« Prː: »Tùː je pa nȧjbùːlše.« In tùː je zelùː dragùː. Prodǻːjejo, ˈnä. Tokùː  tǻːke mːjxne flǻːške pːlij nelíːvajo, pa prodːjejo. Je pa zelùː zdrǻːvu. Tǜːd recìːmo ze, če-jmːš kəšne – mùːj ǻːta je jˈmu rǻːno ne žəlùọdcə, in sẹ je s ˈtəm pozdrǻːvu. ˈOn je popìː al pa na krùːx nəkǻːpo pa poˈju. ŠZ: Kam so pa kože dali? Kuže pa, čə so ble ləpìẹ, strojìːt. ˈNḁš véːm-de jma pːxe gːr, tisto kǻːpo. Pa tǜːd otruške kǻːpe so. Je bˈrat lovíː so pːl ˈsə otrːcə jméːlə tìẹ kǻːpe, za čəz ušisa. Dərgǻːč so ix pa strːn vːrglə mənˈde. Kmalu bi zamedlo moža in konje Hr-1 Zíːtrej, gˈlix op svitmu Antùọnə, pa je nǻːša mǻːma rːkla, prː: »O svːtmə Antùọnə se ne gri ..« – so ga rːnku praznovǻːlə, jːnuvaːrje je blu tùː. Pa ot kráːje je saˈmu mːlu mǻːlu. ˈNaš je jˈmu pa štíːri kːjnä, je pa ˈšu s teˈli (?)  ˈgost. Pːli je začìẹlu pa píːxat pa ˈmḙst. Pa tokùː mǻːlu. Pːli ˈon je pa še zmìẹram rːnku stəzùọ sə nerìẹdu, pa nːsu dərˈva. Kədər je pa càːjt damùː, nːso mːglə pa ˈvḙč kːjni gǻːzət, kə-j blu dːstə snəgàː. Jːj, pa təˈma! Jəs pa krǻːvo  štǻːlə mːzla, pa ˈtok jokːla! Prːm: »Zˈdḙj je zmərzˈnu.« Səm šla pa tˈlḙj, kə sosːdə, səm pa povːdala. Pa so ráːklə: »Čǻːkə, bomo mìː nǻːše kːjne vzìẹlə, pa bomo šˈlə, kə vːjo, kut se gri, pa bomo šˈlə neprùːtə, kǻːj ˈje.« Nọ, in tùː so se mejníːl, mət ˈtəm čǻːsom pa príːde: ˈvəs muókər (o!), kːjni kùːmej so pəršˈlə, zmːtranə, ˈon zmːtran. ˈJəs pa ˈsa objukana! ˈNọ, póːtlej – »Kàːj jukaš?« Pràːm: »Pa káːj nː-b jokːla?  tǻːcmə snéːgə səm ze səgùːrnu mìːsənla, de ste opːšalə, de boste sə zmːrzənlə.« »Ajː?« Zmrznil je Hr-1 Pa je mǻːrca mːsca bi váːlək snːk, pa so blə fǻːntje  gostìːlnə, možːkarji, pa-j bi an ˈfant, Mìːxo Drːgo, pa so ráːklə: »Ne xːdə zdej damùː, xudə čez vːs.« Je jˈmu pa tam gːrə, smo ráːklə Rìẹbər, xíːšo, je bˈla pa ana blìːžna pùọt. »Àː ˈnȧ,« j-riku, »grim kar tùọt.« ˈNọ, in je šùː, in je spodːrsnu, pa nẹ mọgu sˈtat, je pa zmːrznu. Zaletavali so se v mizo ˈNọ, póːlij je bla pa ana gostìːlna; tìːsta gostìːlna je bla pa ˈtok nerjáːna, dẹ-j jmèːla dvèː stopníːce, de sə šu dːl u gostìːlno. Zˈdej, ktir je véːdu .. Pːl smo ˈšəl pa mìː kropìːt, ˈjḙst pa mùọš pa tàː Məsǻːrjeva sosèːda, kə je jmèːla možː  Nːmčiji, pa Bːjičəva je jmèːla možː  Nːmčiji, so pa z nːmə xodíːle. Pa so gˈlix tokùː nasprùːtu sədéːle, de smo se glidale, pər míːzə. Al kətirə je véːdu, je pərˈšu pˈrọ dːlə, kətir pa ne véːdu, je ˈšu pa ˈkar nerǻːnost, je míːslu, dẹ-j sẹ-j líːnije ráːna znutrej, je pa kar zeláːtu se pərtə ˈnam, pa  nǻːšo míːzo. Smo se pa ˈtok smijǻːlə! ˈNọ, kmːlə nam bə tisto pəjǻːčo .. 172 GeograFF 25_FINAL.indd 172 25. 01. 2022 13:38:44 GeograFF 25 Pa-j riku: »ˈNọ, ˈnəč zetùː, ˈsa-je bom pa pláːčọ.« ˈNọ, prːvə: »ˈNe tréːba, se néː polìːlu.« ˈNọ, ˈse tǻːkole smo dožəvéːlə, ˈlej. Shranjeno v domačem muzeju Hr-2c Viš tǻːke rǜːzake smo jmːl ze  šùːlo prːj,  pːvmə razrìẹdə. /../ Tùːle je blùː, tùːle je pa ze – smo čːsəx ráːklə omːjk. Vːš kǻːj je omːjk? Ne vːš. Med nìːvamə. Pa de príːde mǻːl tokˈlej kašən kùọs ze kosìːt, /neraz./, tùːle se rezvːrne tokùː, pa sənùː nùọtər netlǻːčə, pa zepˈre, pa ne rːmo, pa nːsəš. Tùː se ráːče mrːža. Tùː-j svíːtək, tùː véːste. Tùː je bːnka ze ˈnas, kə smo šli kosìːt, pa vodìẹ nùọtər. Tùː je klabǘːk. Od məjga pokujniga brǻːta je bi, imeníːten takˈrat. So stˈrašnu imeníːtnə tiˈlej, klabǘːkə. /../ Pa məsˈkont je bìː, je ˈmu tùː. Tùː je pa mujː stàːra (a!) mǻːma. čːsəx smo jmːlə brìːtva, pa so ráːkəl škluca. /../ Škluca, tokˈlej. [nekajkrat šklocne z njo] Kako smo prali Tr-2a Tapːrvo smọ namočíːlə, ˈnä, períːlu, u tǻːkmə čəbˈrə, vəlìːkəm. Čəbrìːčək al pa šˈkȧf. Loxˈku ˈtüt u škǻːfə, ˈkokər je blùː, ˈnä. Pːlej smo zməncǻːlə, pː smo déːl kǘːxat ta bːlu, pːlej se-j tistu skǘːxalu, smo sˈpet mǻːlu .. pa ovìːlə, pa u šˈkaf, pa ne stədːnəc, ˈnọ, Príːməže, Príːməže stədːnc. In ˈtḁm so bli pa kǻːmnə in smo po tistəx kːmnəx uˈse səperǻːlə, pa smo ˈkar – veš kok je bi čːsəx mˈras! Pa so rːklə še, de je ˈtḁm, u Šəguvə vaˈsə, fàːjn pˈrȧt, de je gːrka vːda, ki je gˈlix sə zemlìẹ pəršˈla. Nː še toˈku mːrzla, kokər tùọt nəprːj. Je bla bəl mːrzla, so tüt tùọt prːlə, pa so rːklə,  Šəguvə vaˈsə jəm je lǘːšnu, ìːmajo gorkùọ vodùọ. ˈJa ˈtok je blùː. Polːtə je bla pa mːrzla, ki-j bla še  zːmlə. Pa smo tistu prːlə, po tistəx kːmnax tːklə. Pər ˈnḁs nːsmo jmːl tistəx rìːbəžnu, smo mːglə tokùː. Kːmnə so blə, ˈnọ. ˈIn smo gːr prːlə. Pː smo pa ˈše ːnkrat səprːlə, pa fìːnu ovìːlə pː pa damùː obǻːsət, ˈnä. ˈTok je blu. Vodo smo nosili na glavi Tr-2a Pa smo vodùọ nosíːlə u škǻːfəx, ne glǻːvə. Tùː smo pa z Anžitoga stədːnca. Smo pa vodùọ nosíːlə. ˈJəst jo nːsəm tok dːstkrat, zətùː, kə pər ˈnḁs smo jmːl pa sutčək pa eno prːmo, ˈnọ, smo šlə pa s krːvo isˈkat. Kədər je pa nː-blu, smo se pa omivǻːlə {smeh} Mədvː z Lùọjzam – muj bˈrȧt, ˈnä, če nːsva vodìẹ éː – čːsəx se ˈtüt nː muglu jət sə žvìːna isˈkat – smo se šˈlə pa oˈmət, pa sva tapːrvu rokìẹ omíːla še u ùːnə ta stːrə vːdə, pːl pa drǜːgo vodùọ, de sva se s fríːšno, sva se pa obː nekmːlə {smeh}, k-nːsva vodìẹ pərnːsla, ˈnä, dːst. 173 GeograFF 25_FINAL.indd 173 25. 01. 2022 13:38:45 Geografski oris občine Loški Potok Ducali so se Tr-2a Zˈdej povːt, ˈkok ste se dúːcalə. [reče možu] Tr-1 Smo nerìẹdlə pa jǻːmco, ˈnọ, pːl smo pa blíːžalə, ˈpač, neprìːmər pìẹt korːku, al tríː. Pː sə pa mːto, al sə mu kˈnof .. Tr-2a Pːlej sə pa fːrco tokˈlej, pa ˈkülkerkrat, de je u jǻːmco ˈpo. Tùː nas je blu ˈveč. Kir je jˈmu pːrvə ˈse u jǻːmc, tìːst je zmːgo, ˈnä. ˈE, pː-j pa ˈkašən, di-j pa ˈvečkat zgǜːbu, se je pa skǘːje, ˈpa smo šˈlə ne dúːje. ˈPa spet drǜːk-pot. {smeh} Tr-1 Pa tüt knːfe smo odrːzalə. S knːfə, pa sə zgǜːbu, pa-j blu trːba .. DG: Pa ste ga znali nazaj prišiti? Tr-2a: ˈNẹ, sej ga nː iˈmu. Mǻːma je bəčːla, kjː-je, kə smo se tu s knofˈkə, ùːnə, kə je ta pːrvə bi nùọtrə, je òːn ˈseskəp pobrː, pa sə zgǜːbu, ˈnä, drǘːgəč si pa tìː. Kozo so tolkli Tr-1 Pa kːza smo tːklə ne kːpə smo, ˈtäm, kokər ima zˈdej Píːntar xíːšo. ˈTam so ble lǜːkne tǻːke, kə so jmːlə .. xladìːlnico, ˈnọ, kə so jmːl Bìẹrtkavə gostìːlno. Pa smo ne tìːstu pǻːlca nùọtər takníːlə, pa ano kǜːgle tǻːko bəl s cǘːne nerjǻːnu. Pː smo pa blíːžalə. Pː pa kiẹr sə pa stiku, ˈnä, sə pa xìːtru (!) kȧm u ta pːrvo lǜːkne pǻːlco təkˈnu, ǻːdən je pa lovìː, ˈnọ, čǻːs se-j juko, zetùː k-jəx je po nuk dobìː. Òːn je mugu uˈzet dːl tìːstu, pa tìː sə udǻːru, si jo odməkˈnu, òːn je pa brǻːnu, čːs je pa po nːgə pǻːlu – ˈal pa še nǻːlašč, ˈnä. Uˈse sùọrte je bˈlu. {smeh} Od državnega zbora Tr-3 Je pa tokˈlej. /../ Pər ˈnas imamo tǜːlku zbːru: otruškə, mladìːnskə, àːbevːrum, pː so pa mːšanə päskə zˈbọr, Potùọškə fǻːntje, zˈdej so se še Pod Maslinko odnejkej zìẹle ... ˈsə toˈku ləpùː pːjəjo, de nam sərcìẹ zradostíː. Pa tǜːt kašno tǻːko otùọžno, de nam suzìẹ, ˈno, de nam očìː zarosíː. Skrǻːtka toˈku ləpùː, pa ìːmajo anˈkat na kːdən vǻːje, marˈde čǻːsəx kej ˈvečkat, po potrːbə. Àːmpak toˈku ləpùː, rːs. Pːlej-mamo pa zˈbọr, in tu jǻːku vːlək zˈbọr, nə ˈnejvìːši rǻːnə, je pa dəržǻːnə zˈbọr. Kə nam pa tàː zəpːje – ˈpa nː síːla, de zapːje, sàːm úːjsta otpˈre – {smeh prisotnih} ˈnas pa toˈku  trebǜːxə zebolíː in ščíːple {smeh prisotnih}, pa-jmajo sːk dan vǻːje, cele dnìː in še ponːčə, če-j trːba. {ob smehu prisotnih} /../ ˈJest navːm, kok je tùː. Pa tokˈlej razmíːšlam: nǻːšə zbːrə jmajo zdrǻːvo kmečko pǻːmət, ùːnəm je pa mːnka. {smeh prisotnih} Nepremičninski zakon Tr-3 Zˈdej j-pa še tuˈlej pəršlu ˈon, ta zǻːkon nepemičnìːnskə, kə prːjo, de buọdo pˈro se obdǻːčlə, uˈsẹˑ, kjer je kej pərslunenu. ˈJes səm se pa pːl mojˈga možàː sposodíːla – ˈno, taˈkat je bi še žíː – /../ k-je nə kǻːčə rat lːžo, pret televìːzjo, pa səm ráːkla: »Pːjd-no xːdət, boš otərdùː, bo še ana nepremičníːna več obdǻːčena!« {smeh prisotnih} 174 GeograFF 25_FINAL.indd 174 25. 01. 2022 13:38:45 GeograFF 25 7.6 Na kratko o potoškem govoru Potoški krajevni govor (Loški Potok) je eden od dolenjskih govorov (jugo)zahodnega tipa. Govor posameznih vasi Loškega Potoka se v realizaciji nekaterih fonemov, npr. v (ne)zaokroženosti dolgega a, (ne)naprej pomaknjenem izgovoru u, odrazu za umič- no naglašeni e, stopnji vokalne redukcije ipd., razlikuje; še večje so medgeneracijske razlike. Vendar lahko te razlike obravnavamo kot variante istega sistema, tj. istega krajevnega govora. Osnovne značilnosti govora so: tonemski naglas na dolgih zlogih in dinamični na kratkih (snːk, u snːgə; sˈkəp); tipični dolenjski razvoji samoglasnikov, kot so: dolgi *ě > äː/eː (snːk, smo jméːlə), cirkumflektirani *o > uː (mùːst), dolgi *e in *ę > iẹ (lìẹt, pìẹt), novoakutirani *o- v nezadnjem besednem zlogu in dolgi ǫ > uọ (nusəm, mùọš), dolga *a in *ə > åː (prːx, vːs, mǻːša), dolgi *i > iː (líːpa), dolgi *u > üː (mǘːxa), umično naglašena *e in *o > äː/ȧː in ọː (je rːkla, gːra); pri kratkem vokalizmu *-o > -u (mːstu), preglas v predponah in predlogih na, nad, za, raz > ne, net, ze, rez (> nə, nət, zə, rəz) in za nekdanjim palatalom *ĺ (> l) v notranjih zlogih (net xìːšo, rezmíːšlem), delni upadi *i, *u in *ě > ə v naglašenih in tudi onemitve *i, *u, *ə in *ě (bˈlə, so jmːlə enga ..,  Ríːbəncə) v nenaglašenih zlogih; pri soglasnikih pa premena zvenečih nezvočnikov v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki v nezveneče (-b, -d, -g, -ž > -p, -t, -k, -š) ter *ĺ > l in ń > jn v medsamoglasniškem položaju (nedːla, kojnìːčək). V oblikoglasju so dobro ohranjeni premični, mešani in končniški naglasni tip (mːdvət, medvːda; vːda, vodìẹ, pod zìẹmlo; klopˈka,  čəˈbḁr, je obərˈnu, suˈjəm). Govor ima izvorno kratki nedoločnik (méːšət, zˈvət ‛zviti’), ohranjene srednji spol (tistu pəzdìːrje, k-je blu toˈku zdrobléːnu), moško (sva dːlala) ter deloma žensko dvojino (z mǻːmo svə šˈlə/šˈle). V leksiki najdemo pokrajinsko specifične besede in tvorjenke (npr. jːnčək ‛jagnje, jagenjček’, kǘːzəm ‛najtanjše nitke pri lanenem predivu za izdelovanje niti za šivanje’, rːnku ‛kakor; nekako, nekam’, stˈrašnu ‛zelo’, tokˈlej ‛takole’, tuˈlej ‛tu(kaj)le’), med prevzetim besedjem pa so prisotni predvsem germanizmi iz različnih časovnih obdobij (npr. áːjmoxt ‛obara’, fəlːjne ‛posebna jed v času kolin’, žigən ‛blagoslov, blagoslovljene jedi’). Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu. si) razvil Peter Weiss. Literatura in viri: Debeljak, J, 2007. Plenkača pesmi poje. Ponatis knjige iz leta 1972. Loški Potok, založila Občina Loški Potok, 168 str. Logar, T., 1981. Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi ..., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, str. 29–33. Logar, T., 1996. Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, str. 243–247. 175 GeograFF 25_FINAL.indd 175 25. 01. 2022 13:38:46 Geografski oris občine Loški Potok Mohar, B., 2018. Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka. Odmevi 4. Glasilo Občine loški Potok, avgust – september – oktober 2018. Občina Loški Potok: Hrib – Loški Potok, str. 10–13. Ramovš, F, 1935. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 204 str. Ramovš, F., 1997. Zbrano delo. Knj. 2: Razprave in članki. Toporišič, J. (ur.). Ljub- ljana, 826 str. Smole, V., 2006: Lingvogeografska obdelava spola v ednini : samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih = A geolinguistic examination of gender in singu- lar : neuter nouns in -o in Slovenian dialects. V: Vidovič-Muha, A. (ur.). Sloven- sko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today, (Slavistična revija, 54, pos. št.). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 2006, letn. 54, št. 4, str. 125−136, 491−503. URL: https://srl.si/sql_pdf/SRL_2006_Specialissue_8.pdf (angl.) (citi- rano 19. 12. 2021). Smole, V., 2009: Govor Trubarjeve Raščice danes. V: Filipi, G. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 4 – od Trubarja do danes : Koper, 28.-30. maja 2009 : [povzetki] = Convegno scientifico internazionale Dialetti slo- veni in contatto 4 – da Trubar ad oggi : Capodistria, 28-30 maggio 2009 : riassunti, (Glasnik ZRS Koper, 14, št. 4). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, str. 25. Smole, V., 2018–2021: Transkripcije posnetkov govora, zbranih na terenu (več zbiral- cev) leta 2018 v okviru projekta ŠIPK z naslovom Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka. Smole, V., 2019. Slovenska narečja v spletnih aplikacijah. V: Smolej, M. (ur.). 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (Zbirka Seminar slovenskega jezika, lit- erature in kulture). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 20–30, URL: https://centerslo.si/wp-content/uploads/2019/06/55-SSJLK_Smole.pdf, (citirano 19. 12. 2021). Smole, V., Gabrijelčič Tomc, H., Kavčič, A., 2020. Uporaba novih medijev v narečnem slovaropisju na primeru Slovarja starega orodja v govoru Loškega Poto- ka. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 46, 2, str. 1039–1057, ilustr. URL: https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=356626, (citirano 19. 12. 2021). Ule, A, 2021. Slovar jedi v govoru Loškega Potoka. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Mentorica: V. Smole, 83 str. 176 GeograFF 25_FINAL.indd 176 25. 01. 2022 13:38:46 GeograFF 25 8 Potoška krajina včeraj, danes, jutri? Blanka Bartol 8.1 Potoška krajina in njena zgradba Na podlagi nove ureditve lokalne samouprave je leta 1994 nastala občina Loški Po- tok, v katero sta bili povezani območji nekdanjih krajevnih skupnosti Draga in Loški Potok, ki sta bili do takrat del drugih občin, prva del občine Kočevje, druga pa del občine Ribnica. Občina ima tudi naloge urejanja prostora iz lokalne pristojnosti, ki vključujejo tudi načrtovanje in varstvo krajine. Zato je namen prispevka osvetliti krajinske značilnosti občine Loški Potok, kaj je nanje vplivalo skozi čas, da so se ohranile, spremenile ali izgubile ter kateri procesi bodo v prihodnosti verjetno vplivali na spremembe krajine. Podroben pregled bi verjetno pokazal na nekatere razlike med kra- jinskimi vzorci na območjih Dragarske doline, Loškega Potoka ter Starega in Novega Kota, ki izhajajo iz teh procesov. Vendar pa ta prispevek dolino Drage ter Stari in Novi Kot samo okvirno obravnava, podrobneje se osredotoči na območje Loškega Potoka in krajinsko območje Retij, ki je bilo pred nekaj več kot dvajsetimi leti na nacionalni ravni opredeljeno kot izjemna krajina. Evropska konvencija o krajini opredeljuje krajino kot »območje, kot ga zaznavajo lju- dje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov« (Evropska …, 2003). V tej definiciji sta pomembna dva vidika – identifikacija ljudi s krajino ter interakcija med naravo in družbo v času, kar se odraža v krajinskih značilnostih. Poleg fizičnih prvin so pomembne tudi kulturne usedline in simbolni (asociativni) pomeni, ki vplivajo na procese zaznavanja, identifikacije in navezanosti posameznika ali skupnosti na posamezne krajinske značilnosti ali na krajino kot celoto (Kučan, 1998). Najpomembnejši krajinotvorni dejavnik, ki vpliva na zgradbo in podobo krajine, je relief; v povezavi z nadmorsko višino, geološko podlago, delovanjem vode in nastan- kom tal v preteklosti je vplival na oblike rabe prostora, zlasti poselitev in obdelavo tal. Gospodarski, ekološki in kulturni pomen nekega prostorskega pojava odraža druž- beno zanimanje zanj, ki se uresničuje na različne načine, obenem pa v različnih druž- benih obdobjih tudi različno intenzivno. Izraža se v krajinskih vzorcih, razmerju med naravnimi in kulturnimi prvinami, ujemanju rabe prostora z morfološkimi in reliefni- mi značilnostmi ter ohranjenosti prvinskih naravnih pojavov in naravnih procesov uravnavanja (Ogrin, 1997, str. 12–19). V pesmi Moj sončni Loški Potok pesnik, pisatelj in prevajalec dr. Anton Debeljak (1887–1925) (Debeljak, 2007) izpostavlja najbolj značilne fizične, kulturne in mental- ne prvine potoške krajine: zamejenost z višjim obrobjem (Blošček, Sodol); osamelec Tabor, ki ga primerja z Blejskim otokom, saj se dviguje med Retijskim in Travniškim 177 GeograFF 25_FINAL.indd 177 25. 01. 2022 13:38:46 Geografski oris občine Loški Potok poljem, ki ju sicer ne omenja; poselitev – šest vasi, ki tvorijo uglašeni »zbor« Loškega Potoka; gozd, ki nudi ob plitvih poljih dodaten vir preživetja; sončnost, kar bi lahko interpretirali kot odraz prijaznosti, prijetnosti krajine; omeni pa tudi razkropljenost domačih ljudi po svetu, a kot pozitivno prispodobo za prepoznavnost Loškega Potoka v širšem prostoru. Na eni strani Blošček Tu plitva zgolj so polja, Oj Travnik, Hrib in Retje, in Sodol v drugo plat, zemlje slovenske Kras. Šegova, Srednja vas, a vmes sveta je košček, A v gozdu pesem bolja čuj Mali Log: naj petje ki zame je ves zlat. odmeva slednji čas. še naš povzdigne glas. Moj sončni Loški Potok Pošten in zdrav stanuje Potoški zbor zaslove objema šest vasi. stoletja tu moj rod. tako naj naokrog, Na sredi – Blejski otok – Gredice obdeluje kot njega je sinove pa Tabor ga krasi. pa hojev tram in hlod. razkropil večni Bog. Ta pesem kot hvalnica še danes spodbudi med ljudmi čustva ponosa in pripadnosti temu za domačine edinstvenemu koščku sveta. Skrb za ključne krajinske značilnosti in negovanje razumevanja njihovega pomena omogočata ohranjanje pripadnosti in identitete med prebivalstvom tudi v prihodnje. 8.2 Zgodovinski razvoj krajine Krajino daljne preteklosti si lahko le nejasno predstavljamo. Za začetek bi morda lah- ko naredili rekonstrukcijo arheološke krajine prazgodovinskega gradišča na Taboru, o kateri je poročal že starinoslovec Jernej Pečnik in je bila potrjena z arheološko topografijo v letu 2015 (Gaspari, 2015). Raztezalo naj bi se na zahodnem pobočju Tabora, ki je bolj položno in prisojno. Sedanja krajina je nasledek pretekle kontinuirane poselitve, ki se je pričela v poznem srednjem veku. Čeprav so v urbarjih za to območje zelo podrobno popisane dajatve, pa je težko sklepati o obdelanosti zemljišč ter o prevladujočih krajinskih vzorcih. Prve celovite in sistematične kartografske upodobitve, ki s pomočjo tekstualnih opi- sov povedo nekaj več o krajinskih značilnostih v prvi polovici 18. stoletja, so Jožefinske vojaške karte (Slovenija, 1995), na katerih je bilo prikazano in opisano tudi po- toško in dragarsko območje. V središču zanimanja so bile predvsem tiste značilnosti prostora, ki so bile pomembne z vidika premikov in oskrbe vojaških sil, kot je na pri- mer razmestitev naselij, stanje poti, širina in globina potokov ter možnost njihovega prečkanja, gozdna zarast, trdne zgradbe. V Sekciji 224 slovenske izdaje Jožefinskih vojaških kart je v točki 14. opisan Vikariat Loški Potok, kjer je med trdnimi zgradbami navedena vikariatna hiša s cerkvijo (opomba B. B.: na Taboru nad vasjo Hrib), »ki je bila nekoč grad« (opomba B. B.: v času turških vpadov je bila na Taboru utrjena posto- janka). Omenjena sta dva potoka, Morava in Mlinski potok, njuna širina in globina ter da »sta brez bregov«. V tekstu je navedena širina poti ter njihov ustroj in namen, od 178 GeograFF 25_FINAL.indd 178 25. 01. 2022 13:38:46 GeograFF 25 hribov pa so omenjeni Visnievecz (opomba B. B.: verjetno današnji Mošnevec, 1150 m), Debeli vrh, Jelenji vrh in Kavka. Pri gozdu je navedeno, da je »visok in redek in raste le še na posameznih mestih«. Iz prevoda, ki pravi: »saj tukajšnje vode omogo- čajo njegovo iztrebljanje« (Slovenija, 1995, str. 51), ni mogoče povsem nedvoumno razumeti, ali je bil vzrok za opisano stanje sečnja ali kaj drugega. Druge vasi v Loškem Potoku niso opisane, samo njihova oddaljenost od Tabora. Bolj povedna je karta, iz katere je razbrati številne poti, najpomembnejše so močneje označene. Tekle so skozi vasi in deloma po drugačnih trasah kot danes: cesta v Travnik je šla skozi Srednjo vas vzdolž Mežnarjevega potoka in se je na koncu Travnika povzpela na Sodol; Mali Log je bil povezan z Blokami preko Raven na Blokah, z Goro pa preko Lipnega vrha; povezava Hriba z Ribniško dolino je tekla pod Martinovim vrhom preko Nove Štifte; od nje se je odcepila v smeri proti Sodražici. V Sekciji 231 so za Dragarsko dolino opisi Podplanine, Trave, Podpreske ter Starega in Novega Kota. Omenjen je mejni potoček Sušica, ki postane izrazitejši šele, ko se mu pridružijo drugi pritoki. Gozd je »srednje visok in zelo redek«. Vas Novi Kot je, podobno kot Stari Kot, »raztresena po okoliških Slika 8.1: Območje Loškega Potoka na Jožefinski vojaški karti iz druge polovice 18. stoletja. Izsek iz karte iz Sekcije 224 – območje Loškega Potoka in Retij (D. Retie). (Slovenija na ..., 1995) 179 GeograFF 25_FINAL.indd 179 25. 01. 2022 13:38:47 Geografski oris občine Loški Potok gričih, najbližja kamnita zgradba je cerkev sv. Frančiška v Starem Kotu«. Cestna pove- zava do Novega in Starega Kota poteka skozi Lazec, mimo današnjega ribnika. Hiše v vasi Podplanina so na slemenih hribov. Opisana je globina in širina reke Čabranke, ki jo je možno »prečkati preko lesenega mostu«. Poti so »slabo vzdrževane in zelo neprehodne«. Na Travi je med trdnimi zgradbami poleg cerkve navedena še stano- vanjska hiša. Gozd pa je tam »visok, strm in pregleden«. Na karti sta prikazana tudi Pungert in Črni Potok, podrobneje pa nista opisana. V Podpreski, sodeč po opisu, ni bilo trdnih zgradb, omenjena je le cerkev v Dragi. Okoliški gozd je »visok, redek ob travnikih in mestoma zaraščen«. Način in podrobnost opisa posameznih sekcij, kljub enotni strukturi, kažeta na različnega zapisovalca, kar je navedeno tudi v uvodnem pojasnilu v poglavju Opis sekcij. Iz tekstualnega opisa in kartografskega prikaza (Slika 8.1) je mogoče sklepati, da je bila krajina bolj odprta in pregledna, manj zaraščena, gozd pa mestoma redek. Po- bočja pod Taborskim gričem so bila v kmetijski rabi, kar je poudarjalo njegovo izpo- stavljenost tudi z zahodne strani, ki je danes povsem zarasla. Oba potoka, Mežnarjev potok (naveden kot Morava) izpod Šegove vasi in Malenščica (naveden kot Mlinski potok), sta na karti prikazana še z vijugavim tokom, kar danes za regulirani Mežnarjev potok več ne velja. Stari Kot navaja kot raztreseno vas, čeprav današnje stanje kaže na bolj gručasto vas, nekaterih objektov, ki so prikazani na karti, pa v naravi ni več zaznati. Marsikatera od takratnih prometnih povezav je kasneje izgubila nekdanji pomen, saj so bile narejene nove, npr. proti Blokam (zgrajena med letoma 1856 in 1860, ko je začela obratovati na Hribu prva parna žaga) in Sodražici (dokončana nekje okoli leta 1898), s tem pa so se spremenile tudi funkcije nekaterih naselij, ki so jih glavni prometni tokovi zaobšli. Nekdanja Kaplarjeva hiša vrh Hriba, na primer, je bila prva hiša iz ribniške smeri, imela je hišno številko 1, zdaj je to zadnja hiša v vasi v smeri Gla- žute oziroma Ribnice. Nekateri deli naselij pa so funkcije z izgradnjo povezav na novo pridobili in se razširili, na primer razširitev Hriba pod Tabor po izgradnji nove ceste v Sodražico sredi 19. stoletja. Na osnovi pregleda podatkov iz franciscejskega katastra (iz leta 1824), nemško-slo- venskih vprašalnic (iz leta 1830) in cenilnega operata (iz leta 1833) ter matičnih knjig (od leta 1801 do 1840) je bil pripravljen podroben pregled življenja za območje nekdanje krajevne skupnosti Loški Potok (Šifrer-Bulovec, 1996). Za namene tega prispev- ka so uporabljeni podatki o vrstah in kulturah rabe ter njenemu obsegu, ki so bili zbrani po treh katastrskih občinah: Retje (kamor spada še Mali Log), Hrib (s Srednjo in Šegovo vasjo) in Travnik. V vseh treh katastrskih občinah so bili najobsežnejša raba zemljišč travniki (skoraj 46 %), in sicer čisti travniki, travniki s sadnim drevjem in travniki, ki jih delno porašča drevje. Po obsegu je z 32 % površine sledil gozd, skupna po-vršina dveh kategorij pašnikov (pašniki in pašniki, ki jih delno porašča drevje) je bila 13 %, skupna površina njiv v treh oziroma štirih kakovostnih razredih pa je bila nekaj več kot 7 %. Največ njiv in travnikov je bilo na območju k. o. Retje, sledila je k. o. Hrib, nato k. o. Travnik, kjer je bilo obojega najmanj, imela pa je največji delež gozda, s katerim pa je gospodarilo gospostvo Ribnica. Travnikov s sadnim drevjem je bilo komaj 0,04 % vseh zemljišč na Hribu in v Travniku, medtem ko jih v Retjah sploh ni bilo. Njive so bile majhne in razdrobljene, nekatere tudi zelo oddaljene, tudi po uro hoda da-leč. Zemljiška posest je bila zelo razdrobljena, njive so bile na 4221, travniki na 3298, pašniki pa na 207 parcelah. Iz navedenih podatkov in podatkov o vrstah kmetijskih 180 GeograFF 25_FINAL.indd 180 25. 01. 2022 13:38:48 GeograFF 25 kultur lahko sklepamo na veliko krajinsko pestrost, h kateri je prispeval velik delež in razporeditev travnikov in pašnikov z drevesi (prvih več kot 20 %, drugih 5 %) ter čistih travnikov in pašnikov (skupaj nekaj več kot 25 %). Strnjene njivske površine so bile v dolinskih delih ob vaseh, medtem ko je bila v zaledju krajina bolj mozaična (Slika 8.2). Slika 8.2: Kulturna krajina Retje na katastrski karti iz prve polovice 19. stoletja, sestavljena iz posameznih listov, lastna obdelava. Strnjene njive (rjavo) v dolini, travniki in pašniki nad njimi (svetlo zeleno) in gozd (temno zeleno) (Franciscejski …, 1823−1869). 8.3 Krajinske značilnosti Krajinske značilnosti (Golobič, 2015) v občini Loškega Potoka so raznolike in različ- nih meril. Oblikujejo jih naravne ali kulturno pogojene krajinske prvine in vzorci. V nekaterih primerih naravna morfologija nosi grajene poudarke, kot so cerkve in kapelice. Med take vrste krajinskih prvin lahko uvrstimo osamelec Tabor z dvema cerkvama in pokopališčem ter cerkev v Dragi z lipovimi drevesi, ki stoji na vzpetini pred vasjo, na mestu, ki je vidno tako iz Podpreske kot iz Srednje vasi pri Dragi. Dru-ge krajinske prvine so posamezna drevesa ali skupine dreves na kmetijskih površi- nah, običajno gre za lipova drevesa, ki pogosto obeležujejo tudi razpela, kapelice 181 GeograFF 25_FINAL.indd 181 25. 01. 2022 13:38:54 Geografski oris občine Loški Potok Slika 8.3: Krajinske značilnosti: zgoraj levo: osamelec Tabor; zgoraj desno: krajinske prvine na uravnanem vrtačastem reliefu v zaledju vasi Hrib; v sredini levo: grumble pod »Vrhvrat«; v sredini desno : posamezni vegetacijski členi na travnikih in pašnikih; spodaj: vrsta dreves ter drevesa ob sakralni dediščini. (Foto: B. Bartol) in cerkve, vrste sadnih ali gozdnih dreves ob cestah, sadovnjake oz. sadna dreve- sa, obrežno grmovno vegetacijo, gozdne zaplate na strmejših delih vrtač, večje ali manjše površine različne stopnje zaraščenosti, živice na parcelnih mejah, suhozide ob nekaterih poljskih poteh, luže ali kale, še žive ali presušene, izvire, skale na po-vršju kmetijskih površin, kraške udornine na travnikih, struge stalnih in občasnih potokov, grumble ipd. 182 GeograFF 25_FINAL.indd 182 25. 01. 2022 13:38:58 GeograFF 25 Število krajinskih prvin, njihova razporeditev ter gostota vplivajo na krajinsko pe- strost, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pa tudi za doživljanje krajine. Krajinsko pestrost povečujejo vzorci obdelanih kmetijskih zemljišč, zlasti njiv-ska obdelava, deloma zaradi pestrosti kmetijskih kultur, deloma pa zaradi relativno trajnih prostorskih struktur – teras kot posledice oranja; te so vidne tudi še po spremembi v travniško rabo. Ena od zanimivih vrst krajinskih prvin so grumble (Sliki 8.3 c, 8.5), majhni grički na robovih parcel ali ob poteh, prostor, na katerega so znašali kamenje z njiv, pa tudi plevel. Najdemo jih na širšem zaledju posameznih vasi v Loškem Potoku, na primer vasi Hrib, vzdolž njivskih teras na Kurjem vrhu ter v Dolinah, na pobočjih nad dolinskim dnom retijskega kraškega polja, kjer pa v odvisnosti od reli- efa in parcelacije oblikujejo povsem drugačen krajinski vzorec – večinoma vzdolžne leskove živice, s katerimi so se robovi parcel, kamor so nalagali kamenje, zarasli (Slika 8.4). Odloženo kamenje na robovih parcel pa najdemo tudi v Dragarski dolini, npr. v Podnih. Postopno opuščanje kmetijske rabe je povzročilo, da se je večina »grumbel« zarasla. Nalaganje kamenja na robove ali stike parcel je dalo v prostoru zanimive kra- jinske prvine, ki so bogate tudi po rastlinski sestavi, saj vključujejo drevesne, grmov-ne in zelnate vrste (npr. češnja, hruška, kozja češnja, črni trn, leska, liguster, dobrovita, brogovita, črni bezeg, glog, šipek, češmin, baldrijan, lučnik, materina dušica ipd.). 8.4 Krajinski vzorci V letu 1994 je bila opravljena regionalizacija krajinskih tipov v Sloveniji, ki se je deloma naslonila na geografsko regionalizacijo, še posebno tam, kjer je ključna krajino- tvorna prvina relief, ki je tudi ključna prvina krajinskih vzorcev, deloma pa se je od nje odmaknila, zlasti tam, kjer sta za krajinske vzorce bolj kot relief ključni podnebje ali geološka podlaga. Na podlagi te regionalizacije je bilo območje Loškega Potoka uvrščeno med kraške krajine notranje Slovenije, v krajinsko podenoto 4.2.4 Velika no- tranjska planota. (Regionalna …, 1998.) Med krajinskimi vzorci so kot tipi za celotno enoto (krajinski vzorci na tretji hierar-hični ravni), ki obsega tudi sosednja območja, npr. Sodražico, navedeni: 1. gozdnata kraška planota (primer višje zaledje Loškega Potoka; 2. kmetijska krajina na uravnani planoti; 3. kmetijska krajina na zamočvirjeni kraški planoti; 4. kmetijska krajina na slemenastem reliefu; 5. kraška polja (primer Retje); 6. vodnate doline; 7. kmetijska krajina v suhi dolini (primer Dragarska dolina). Izhajajoč iz tega lahko za območje občine Loški Potok izluščimo tri posplošene kra- jinske vzorce: gozdnata kraška planota (1.), kraško polje (5.) in kmetijska krajina v suhi dolini (7.). Vendar gre za pregrobo merilo. Na manjšem (podrobnejšem) merilu lahko izluščimo več krajinskih vzorcev, ki se pojavljajo na več mestih, so tipološko sorodni, vizualno in doživljajsko pa so lahko povsem različni: • živična kmetijska krajina po padnici na pobočjih (Retijsko kraško polje – na različ- nih delih pobočij) (Slika 8.4); • terasasta kmetijska krajina na pobočjih (zaledje vasi, primer Kurji vrh, pobočja severno od vasi Hrib) (Slika 8.5); 183 GeograFF 25_FINAL.indd 183 25. 01. 2022 13:38:58 Geografski oris občine Loški Potok • kmetijska krajina v dolini z naseljem (Retijsko kraško polje) (Slika 8.7 levo); • »obvodna« kmetijska krajina na občasno poplavljeni ravnici (Travniško kraško po- lje) (Slika 8.6); • gozdnato obrobje kraških polj (Retijsko, Travniško kraško polje) (Slika 8.4 desno); • mozaična kmetijska krajina na uravnanem, vrtačastem površju (zaledje vasi Hrib, severno od vasi Retje, zaledje vasi Mali Log, Matevljek); • mozaična kmetijska krajina v zaraščanju (npr. zaledje Bele vode proti Lomu); • kmetijska krajina manjših uravnav (npr. Zakotek, Lom); • gozdnata pobočja (pobočja hribov nad uravnavami in dolinami, npr. Mošnevec, Racna gora, Kamengrič, Zajčji hrib); • travnate zaplate na gozdnih pobočjih (npr. Aptah); • osamelec s cerkvijo (Tabor), tudi krajinska značilnost (Slika 8.3 zgoraj levo); • pobočna obcestna poselitev (Hrib v smeri Travnika in Retij, Travnik). Primer tipološko sorodnega, a vizualno in doživljajsko različnega krajinskega vzorca je značilen za kraški polji Retje in Travnik. Pri obeh gre za kmetijsko krajino v dolinski uravnavi, ki se na obrobju sreča z gozdom. Vendar pa gre pri Retjah za jasen vzorec parcelacije kmetijskih zemljišč prečno na smer kraškega polja, ki z vsake strani poteka do sredinske ceste oziroma naselja. Pri Travniškem kraškem polju pa gre za sestavljen vzorec kmetijskih parcel, ki sledi dvema smerema prostora, dinarski smeri (SZ–JV) proti Sodolu, ter smeri, pravokotno na to smer (SV–JZ), na razširitvi ob Malenskem potoku proti njegovemu izviru. Sama poselitev na ta krajinski vzorec ne vpliva bistveno – za razliko od Retij – saj je odmaknjena na rob, na varno razdaljo pred po- gostimi poplavnimi vodami. Travniški krajinski vzorec bogati naravni tok potoka, ki svojo kratko pot od izvira do požiralnika opravi v slikovitem vijugavemu poteku, ki ga poudarja obvodna vegetacija, česar v primeru Retij ni. Obe kraški polji sta občasno ojezerjeni, kar ustvarja dodaten, tipološko soroden, a zaradi prej opisanih značilnosti povsem različen krajinski motiv. Slika 8.4: Levo: Živičen krajinski vzorec ob parcelnih mejah po padnici na koncu retijske doline (LIDAR ARSO, 2020). Desno: Primer živice ob parcelnih mejah na vzhodnem pobočju nasproti sv. Florjana in skrajno desno odstranjene živice. (Foto: B. Bartol) 184 GeograFF 25_FINAL.indd 184 25. 01. 2022 13:38:59 GeograFF 25 Slika 8.5: Levo: Terase z živicami na grumblah, lidarski posnetek. Desno ortofoto istega obmo- čja (Lidar ARSO, 2020). Slika 8.6: Levo: Travniško polje pod vodo. (Foto: J. Bertok) Desno: poplavljeno Retijsko polje. (Foto: B. Bartol) 8.5 Izjemna krajina Retje Območje vasi Retje v Loškem Potoku je v veljavni Strategiji prostorskega razvoja Slo- venije (Odlok, 2004) opredeljeno kot eno od 65 »krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni«. Tvori ga istoimenska izjemna krajina Retij, ki je bila na seznam izjemnih krajin uvrščena leta 1999, ko je bil pripravljen prvi nacionalni seznam izjemnih krajin (Ogrin, 1999). V opisu izjemnosti je bilo izpostavljeno, da gre za: ohranjeno, več kot 150 let staro poljsko delitev, ki omogoča pravično razdelitev kmetijske zemlje za smotrno orga- nizacijo dejavnosti in obdelavo tal; visoko stopnjo reda, ki temelji na ujemanju med naravno morfologijo kraškega polja, poselitvijo in agrarno rabo prostora; veliko pre- poznavnost kulturne krajine na ravni Slovenije in Evrope (Ogrin, 1999, str. 23). Retje je občasno ojezerjeno kraško polje (Stepišnik, 2020), ki ga najbolj zaznamujejo podolgovata oblika, pogreznjena med strmejše in jasno razpoznavno višje obrobje, sorazmerno uravnano dolinsko dno ter sredinsko umeščena poselitev, ki se le na 185 GeograFF 25_FINAL.indd 185 25. 01. 2022 13:39:00 Geografski oris občine Loški Potok vzhodnem delu zadržano vzpenja po blagem in bolj osončenem pobočju. Sredinsko potekajoča komunikacija poudarja vzdolžnost in značilno strukturo kraškega polja. Retijsko kraško polje kot celota predstavlja zelo jasen krajinski vzorec, ki ga lahko zaobjamemo s pogledom. Sestavlja ga sredinska vas ter levo in desno prečno na pla- stnice potekajoča kmetijska parcelacija proti zgornjim robovom pobočij. Krajinski obod tvorijo gozdovi in rob hribov na obeh vzdolžnih straneh doline, simbolno pa jo zamejujeta cerkvi sv. Lenarta na Taboru na vasjo Hrib in cerkev sv. Florjana na na- sprotni strani doline. Zanimivo je, da sv. Florjan stoji na mestu, kjer je s poti hkrati še mogoč vidni stik z vasjo v dolini ter z župnijsko cerkvijo na Taboru (Slika 8.7). Nekaj metrov stran, naprej po poti proti Blokam, se relief prevesi v dolino in vidni stik s poti med vsemi tremi navedenimi prvinami ni več mogoč. Razlogi za izbiro lokacije niso pojasnjeni, ena od razlag omenja povsem praktičen razlog, da župniku, ki je prihajal duhovno oskrbovati farane z Blok, preden je Loški Potok postal vikariat v letu 1666, ni bilo treba hoditi vse do Hriba. Izrazito parcelno strukturo, potekajočo po padnici od vrha pobočij do sredinsko po- tekajoče ceste, poudarjajo različne kulture kmetijske rabe, živice na parcelnih mejah in različno nizko spuščen gozd z vrha pobočij. Ob večjem deževju je okolica vasi po- plavljena zaradi dviga talne vode v vrtačah in vode, ki priteče iz pobočnih izvirov, Celevca in Spodgojnščice na zahodni strani doline ter Sušice in Križnice na vzhodnem pobočju doline, kar ustvari poseben krajinski vzorec. Lokacija naselja in parcelacija sta bila v času pozne srednjeveške kolonizacije skrbno premišljena: ta je na eni strani s sredinsko umestitvijo naselja omogočila racionalno oddaljenost kmetijskih zemljišč, na drugi strani pa zagotovila varstvo pred kraškimi poplavnimi vodami, ki se ob močnem deževju dvignejo v vrtačah, okoli katerih so nanizani stanovanjski in gospodarski objekti. Kmetije so z delitvijo zemlje po padnici dobili enake dele dobrih kmetijskih zemljišč v dolini in slabših na pobočjih. Občasne kraške poplave tudi danes krojijo obseg poselitve in izbiro lokacij v dolini. Območje Retij v Loškem Potoku na franciscejskem katastru (Franciscejski …, 1823) se od današnjega stanja razlikuje po obsegu gručaste vasi, ki se je glede na stanje pred skoraj dvesto leti zgostila in razširila na omejenem območju okrog vrtač ter Slika 8.7: Levo: Retijsko polje s Tabora. Desno: Retijsko polje iznad sv. Florjana, ki zajame vas in Tabor. (Foto: B. Bartol) 186 GeograFF 25_FINAL.indd 186 25. 01. 2022 13:39:00 GeograFF 25 na vzhodno, tudi pozimi osončeno pobočje nad vasjo, ter po obsegu kmetijskih ze- mljišč, ki so se precej skrčila. Na karti drugega vojaškega kartiranja (Illyria, 1826–1835) je označena cerkev sv. Florjana, ki na karti iz prvega vojaškega kartiranja (Slovenija, 1995) še ni označena. Na vseh treh kartografskih prikazih je zaselek na vzhodni strani vasi Retje ločen od jedra naselja s pasom kmetijskih zemljišč, danes pa je to območje že zapolnjeno z objekti. Meja naselja se je tako povečala, nekateri objekti so zdaj v dosegu poplavnih voda. Druge krajinske značilnosti – gozdovi na pobočjih, parcelna struktura kmetijskih površin, osrednja cestna povezava po dolini – so še dobro prepo- znavne, čeprav so se gozdovi spustili mestoma že precej nizko, parcelna struktura pa je mestoma zaradi združevanja zemljišč v večje, najpogosteje pašne enote zabrisana. Na območju Retij je nekaj enot kulturne dediščine z različnim statusom zavarovanja (Slika 8.8). Sv. Florjan (Enotna številka dediščine – EŠD 2244) in kulturna krajina (EŠD 12745) v njegovi okolici do vasi Retje sta zavarovani kot kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok, 2006). Vas Retje je evidentirana kot urbanistična in etnološka dediščina (EŠD 616), vse skupaj pa je del dediščinske kulturne krajine (EŠD 8128), ki vključuje tudi arheološko najdišče Gradišče Tabor (EŠD 12733) ter cerkev sv. Barbare (EŠD 2010) s pokopališčem in cerkev sv. Lenarta (EŠD 2009) nad vasjo Hrib. Dediščinska kulturna krajina (EŠD 8128) hkrati predstavlja tudi smiselno zamejitev izjemne krajine Retje. Slika 8.8: Enote nepremične kulturne dediščine na območju kraškega polja Retje v Loškem Potoku (Register kulturne dediščine, 2021). V letu 2020 je bila na novo opredeljena metoda določanja prepoznavnosti krajine, na podlagi katere je bilo območje Retij ponovno preverjeno. Uporabljena so bila tri merila: reprezentativnost, skladnost in ohranjenost krajinskih prvin in vzorcev ter kulturna in znanstvena vrednost (Golobič, 2020). Med ključnimi krajinskimi vzorci in prvinami prepoznavnosti na območju kulturne krajine kraškega polja Retje v Loškem Potoku so: 187 GeograFF 25_FINAL.indd 187 25. 01. 2022 13:39:00 Geografski oris občine Loški Potok • kmetijska krajina s prevladujočim travinjem na rahlo valovitem dnu kraškega po- lja v parcelaciji prečno na smer polja; • strma gozdnata pobočja z grebeni; • gručasta vas sredi kraškega polja, omejena s poplavnimi vodami; • živična kmetijska krajina na pobočju po padnici (okolica cerkve sv. Florjana ter uravnave med uravnanim dolinskim dnom, dolino in strmejšim pobočjem na ju- govzhodni strani); • taborski grič s cerkvijo sv. Lenarta; • jezerska krajina z vasjo v dolini (občasno – v času poplav); • zaokroženost kulturne krajine, ki jo je mogoče zaobjeti s pogledom; • dramatičnost, ki jo ustvarja višinska razlika med kraškim poljem in Taborom s sv. Lenartom. Poleg naštetih prvin, ki večinoma izhajajo iz fizičnih lastnosti kulturne krajine, ima območje tudi kulturno in znanstveno vrednost: • v Retjah (Retje 6) je od leta 1894 do 1897 s svojimi starši živela pisateljica Zofka Kveder, ki je v svojih delih opisovala tudi življenje Potočanov (Hrvatarji); lokacije je vključena v Slovensko pisateljsko pot pod številko 68 (Slovenska …, 2021); • Retje je nacionalno prepoznano mrazišče; • v bližini cerkve sv. Florjana so bile najdene arheološke najdbe (rožančeva razbiti- na) (Gaspari, 2015). 8.6 Spremembe v krajini Spremembe v krajini so stalne, nekatere se odvijajo počasi, druge pa so hitrejše in izrazitejše, kot sta širitev poselitve in infrastrukture, zaradi česar se spreminja tudi raba prostora (Sliki 8.9 in 8.11). Spremembe ne nastajajo samo zaradi gradnje ali opu-stitve rabe, temveč jih lahko povzročijo tudi druge vrste ukrepov. Varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo pred poplavami sta na primer botrovala ohranitvi velikega dela kmetijskih zemljišč v dolinah. Poselitev se je bolj kot v dolinah širila vzdolž cest, kar je sprožilo zlivanje naselij v nerazpoznavno kontinuirano pozidavo, skoraj brez prekinit-ve (Slika 8.10, Slika 8.11 desno). Nekateri posegi, npr. nova trasa ceste, lahko vplivajo tudi na druge rabe prostora, da se prilagodijo novi situaciji. Gradnja ceste proti Ribnici v drugi polovici 19. stoletja je na Hribu sprožila preselitev nekaterih dejavnosti, kot so bile kovačija, gostilna, pekarija ipd. ob novozgrajeno cesto, kar je povzročilo pozidavo pobočja še z drugimi objekti (npr. kmetijska zadruga) ter premik težišča naselja Hrib z vrha hriba v dolino pod Tabor. Drugod, npr. v Retjah, pa je prav izbira druge prometne smeri po pobočju nad vasjo obvarovala dolinski prostor in njegove krajinske značilnosti pred posledicami, ki bi jih prinesla izgradnja boljše povezave proti Blokam po dolini. 188 GeograFF 25_FINAL.indd 188 25. 01. 2022 13:39:01 GeograFF 25 Slika 8.9: Rast centralnega naselja Hrib. Levo: Začetek 20. stoletja (vir: elektronski arhiv V. Mohar). Desno: Okrog 120 let kasneje. (Foto: B. Bartol) Slika 8.10: Pozidava vzdolž cest na pobočjih (Travnik) in zlivanje naselij (Hrib in Travnik). (Foto: B. Bartol) Drugi proces, ki je močno vplival na krajinske vzorce, je zaraščanje kmetijskih ze- mljišč. Na splošno velja, da se ta proces odvija v obratni smeri, kot so bila kmetijska zemljišča pridobljena (izkrčen gozd) v preteklosti, zarastejo se torej najprej tam, kjer so razmere za obdelovanje kmetijskih zemljišč najbolj težavne oziroma najmanj eko-nomične. Vendar pa to ni vedno pravilo, saj je kmetovanje odvisno od posameznika in njegovega interesa. Kljub vsemu pa naj bi proces zaraščanja pašnikov v Loškem Potoku ne potekal tako hitro kot v sosednji Loški dolini, kar naj bi bilo povezano s počasnejšo zamenjavo generacij (Levec, 2006). Prehajanje pašnikov v gozd in pove- čevanje deleža gozda pomeni postopno zapiranje prostora, zmanjševanje krajinske pestrosti, pa tudi spremembo njegove videzne privlačnosti. Ob vsesplošni zagleda- nosti v priložnosti, ki jih naj bi jih imel turizem tudi v Loškem Potoku, pa se pogosto 189 GeograFF 25_FINAL.indd 189 25. 01. 2022 13:39:03 Geografski oris občine Loški Potok pozabi na to, da je urejena in obdelana krajina najprivlačnejša in najcenejša turistična ponudba. Čeprav je danes dostopnost tehničnih naprav velika, s tem pa tudi mo- žnost urejanja zaraščenih kmetijskih površin, pa so taki posegi kratkoročni, če niso povezani s pristnim interesom po kmetovanju, saj šele nenehno skrbno negovanje kmetijskih zemljišč lahko prinese tudi trajne učinke v obliki ohranjenosti kakovostnih krajinskih značilnosti. Slika 8.11: Pogled s Tabora. Levo: Slika z začetka 20. stoletja – vas Retje v dolini, zadaj levo Blo- šček, pobočja le proti vrhu porasla z gozdom in malo pozidana, pobočja pod Lipnim vrhom v ozadju nad Malim Logom (v ozadju desno) so še travnata. (Foto: B. Bartol) Desno: Pobočja precej bolj zarasla in pozidana, Lipni vrh v ozadju porasel z gozdom, obcestna pozidava se je povečala, februar 2020. (Vir: elektronski arhiv B. Bartol) Tretji proces, ki vpliva na spremembo krajinskih vzorcev, je prehajanje njiv v trajne travnike. Ta je tako kot zaraščanje kmetijskih zemljišč pogojen z družbenimi spre- membami in delitvijo dela, saj je čedalje manjša odvisnost od zemlje vplivala na to preobrazbo. Če so včasih doma pridelali ne le krompir, zelje, kolerabo in bob, temveč tudi vse žito (pšenico, oves, ječmen, proso ter ponekod tudi turšco (koruzo)), se je to v zadnjih 200 letih občutno spremenilo, s tem pa tudi obseg njiv. Sprememba je vplivala na krajinski vzorec, pa tudi na doživljajske značilnosti krajine. Oblika in velikost njiv, njihov ritem in način prilagajanja reliefu ustvarjajo pestrost, ki se kaže tudi skozi letne čase in ponuja pestrost videzne in doživljajske izkušnje. Spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano je tako lahko del strategije za ohranjanje poljedelstva ter njivskih krajinskih vzorcev. Četrti proces, ki močno spreminja krajinske vzorce, je skupna obdelava ozkih parcel ali njihovo združevanje v večje parcele, kar je najbolj opazno na obeh kraških poljih, kjer je ozka parcelacija najbolj izrazita, ter odstranjevanje »grumbel« v zaledju vasi. Oboje pomeni izboljšanje pogojev za kmetovanje, bodisi za lažjo strojno obdelavo travnikov in pašnikov ali za izboljšanje pogojev za organizacijo paše živine. Združe- vanje parcel je povezano tudi z odstranjevanjem živic in kamenja med parcelami, ki so najbolj značilne v Retijski dolini na pobočjih. Po drugi strani pa to pomeni siro- mašenje krajinskih značilnosti. Ohranjanje krajinskih značilnosti, med katere sodijo npr. tudi grumble, je del sistema navzkrižne skladnosti v sklopu izvajanja evropske kmetijske politike. Na območju Loškega Potoka bi bilo krajinske prvine smiselno 190 GeograFF 25_FINAL.indd 190 25. 01. 2022 13:39:04 GeograFF 25 podrobneje inventarizirati in analizirati kot podlago za prihodnje odločitve glede njihovega ohranjanja. 8.6.1 Spremembe krajine na območju Retij Splošna ocena kakovosti območja je, da gre za zelo dobro ohranjene ključne morfo- loške značilnosti kulturne krajine ter rabe tal, ki najbolj opredeljujejo prepoznavnost retijske kulturne krajine. Naselje je vitalno, novogradnje in prenova stavbnega fonda večinoma sledijo zakonitostim gradnje in oblikovanja, poselitev večinoma spoštuje omejitve zaradi poplavnih voda. Kljub temu pa so v prostoru opazne posamezne degradacije in obremenitve, ki jih povzročajo: • nižanje meje med gozdom in kmetijskimi zemljišči v korist gozda zaradi opušča- nja rabe strmejših kmetijskih zemljišč ter posledično zaraščanje z gozdom; • združevanje (ozkih) parcel, posledično spreminjanje značilne ozke trakarske par- celacije ter krčenje zarasti ob parcelnih mejah; • gostitev pozidave znotraj naselja ali na njegovih robovih kot načeloma smotrna usmeritev, v konkretnih razmerah pa je lahko manj primerna, še posebej kadar je povezana z zasipavanjem vrtač sredi naselja, predvsem zaradi morebitnega zože- vanje prostora za visoke vode; • nasipavanje materiala ob pobočni cesti na vzhodnih pobočjih z namenom razširi- tve naselbinskega prostora negativno vpliva na vidno zaznavanje prostora, zlasti za poglede od Retij proti Sv. Lenartu in v obratni smeri; • širitev pozidave vzdolž komunikacij, zlasti na vzhodnem pobočju proti Sv. Florja- nu, še posebej tam, kjer gre za pogledom izpostavljene lege; • pomožni objekti na kmetijskih zemljiščih (npr. pod cerkvijo sv. Lenarta in nad cer- kvijo sv. Florjana). Za prilagoditve, ki so potrebne v vsakdanjem življenju, bi lahko lokalna skupnost pri- pravila podrobnejše usmeritve za urejanje in poseganje v krajino na območju Retij (ter za druga krajinska območja) ter s tem podkrepila zaveze za njeno ohranjanje. 8.7 Kakšna naj bo prihodnost? V občini Loški Potok so nekatere prepoznavne krajinske značilnosti, pomembne v na- cionalnem okviru, kar velja predvsem za kulturno krajino Retijskega kraškega polja. Pomembne pa so tudi druge krajinske značilnosti, ki občini dajejo značaj, identiteto in prepoznavnost. Vendar niso nekaj stalnega ali za večno, podvržene so naravnim in družbenim procesom, ki se odražajo v opuščanju ali intenzifikaciji dejavnosti v kra- jini, s tem pa tudi na izgubi ali spremembi krajinskih značilnosti. O tem je premalo govora, morda zato, ker je krajina celostna kategorija, pri našem delu pa se ukvarja- mo samo in pogosto parcialno z gradnjo infrastrukture in objektov. Pa vendar bi se 191 GeograFF 25_FINAL.indd 191 25. 01. 2022 13:39:04 Geografski oris občine Loški Potok morali vprašati, ali želimo ohraniti odprto, mozaično, pregledno krajino, kjer bodo ohranjene njene ključne prepoznavne značilnosti kot del potoške krajinske dediščine in identitete in v kateri bo kmetijstvo vitalni podporni člen, soustvarjalec in vzdrževalec kulturne krajine. Ali pa je, nasprotno, za kakovost bivanja tukajšnjih prebivalcev povsem nepomembno, kakšna je krajina? Pri oblikovanju prihodnjega razvoja občine bi bilo treba torej postaviti tudi vprašanje, kakšno krajino želimo v prihodnosti, nanj poiskati odgovor v sodelovanju vse skupnosti in poiskati načine, da želeno vizijo tudi dolgoročno uresničujemo kot skrbniki skupnih javnih dobrin prostora in naše skupne dediščine. Viri in literatura Debeljak, J., 2007. Plenkača pesmi poje: kulturnozgodovinska kronika Loškega Po- toka, ponatis. Občina Loški Potok, Loški Potok, str. 168. Evropska konvencija o krajini, 2003. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o kraji- ni, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/03, Ljubljana. Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823-1869. RS Ministrstvo za kulturo, Arhiv RS. URL: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23253 (citirano 9. 11. 2021). Gaspari, A., 2015. Arheološka topografija Občine Loški Potok, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Golobič, M., 2015. Opredelitev krajinske pestrosti in krajinske značilnosti, pomemb- nih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ciljni raziskovalni program »Zagoto- vimo si hrano za jutri«. Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, 249 str. Golobič, M., 2020. Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne pre- poznavnosti krajine (CRP V5-1730). Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, 114 str. Illyria (1829-1835) – Second Military Survey of the Habsburg empire. www.mapire.eu Kučan, A., 1998. Krajina kot nacionalni simbol, Zbirka Spekter. Znanstveno in publi- cistično središče, Ljubljana, 224 str. Levec, J., 2006. Ocenjevanje sprememb pokrovnosti in rabe prostora s satelitskimi posnetki na območju Loške doline. Ljubljana. Diplomsko delo. Univerza v Ljub- ljani, Biotehniška Fakulteta, 82 str. LIDAR podatki, ARSO, URL http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_ Lidar%40Arso&initialExtent=402591.76%2C39904.09%2C2.64583 (citirano 19. 2. 2020). Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Uradni list RS, št. 76/2004. Odlok o zavarovanju cerkve sv. Florjana za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list, št. 31/2006. 192 GeograFF 25_FINAL.indd 192 25. 01. 2022 13:39:04 GeograFF 25 Ogrin, D., Slovenske krajine, Druga razširjena in dopolnjena izdaja, 1997. DZS, Ljub- ljana, 303 str. Ogrin, D., 1999. Izjemne krajine v Sloveniji. Ljubljana, Urad za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje in prostor, 30 str. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Kraške krajine notranje Slovenije, 1998. RS Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 136 str. Register kulturne dediščine RKD, Ministrstvo za kulturo. 2021. URL: https://gisportal. gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b 0c2b52b (citirano 4. 11. 2021). Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. 1995. Opisi, Sekcije 221-225, 230- 239, 246-247, 250. ZRC SAZU, Arhiv RS, Ljubljana, 345 str. Slovenska pisateljska pot. URL: https://www.drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/ 2016/08/SPP_zemljevid.pdf, pridobljeno 7. 11. 2021. Stepišnik, U., 2020. Kraška polja v Sloveniji. Dela 53, str. 23–43. Šifrer-Bulovec, M., 1996. Loški Potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig (od 1801 do 1840). Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 6=57, številka 1, str. 197–216. 193 GeograFF 25_FINAL.indd 193 25. 01. 2022 13:39:04 GeograFF 25_FINAL.indd 194 25. 01. 2022 13:39:04 GeograFF 25 9 Onesnaženost zraka z delci in s črnim ogljikom Kristina Glojek, Asta Gregorič, Griša Močnik, Luka Drinovec, Honey Dawn C. Alas, Andrea Cuesta - Mosquera, Kay Weinhold, Maik Merkel, Thomas Müller, Martina Ristorini, Dominik van Pinxteren, Hartmut Herrmann, Alfred Wiedensohler, Matej Ogrin Ljudje lahko preživimo tri tedne brez hrane in tri dni brez vode ter le nekaj minut brez zraka. Vendar zrak jemljemo za nekaj samoumevnega. Onesnaženega zraka, ki ga dihamo, večinoma ne vidimo, vendar pa ima številne negativne učinke na naše zdravje in zdravje naših otrok (Fuller, 2019). V Sloveniji zaradi z delci onesnaženega zraka prezgodaj umre okoli 1.700 ljudi na leto, kar je približno petnajstkrat več, kot je smrti v prometnih nesrečah (European …, 2020). Naravni viri delcev v zraku so na primer vulkanski izbruhi, gozdni požari (tisti, ki niso posledica namernega požiga ali človekove malomarnosti) in prenos puščavskega peska. Virov onesnaženega zraka zaradi človekovega delovanja je prav tako veliko in marsikje povzročajo znatno slab- šanje kakovosti zraka. Med bolje znane sodijo promet, industrija, zgorevanje premo- ga, med manj znane pa kmetijstvo in zgorevanje lesa. Najpomembnejše negativne učinke na zdravje ljudi od vseh onesnaževal v zraku povzročajo delci. Najbolj prepo- znani so bolezni pljuč, srca in ožilja (WHO, 2013; WHO, 2016; WHO, 2021). Ogljični del-ci (saje), ki nastanejo pri nepopolnem izgorevanju ogljičnih goriv, so običajno manjši od 1 µm, in tisti del, ki močno absorbira svetlobo, imenujemo črni ogljik (BC). Ti delci so močneje povezani z nezaželenimi vplivi na zdravje (Jannsen in sod., 2012). Ker BC nastane direktno z izpusti in je v zraku inerten, je dober pokazatelj virov izpustov. Delci PM10 pa so vsi delci, manjši od 10 µm, in predstavljajo mešanico primarnih (ne- posredno povezani z viri izpustov) in sekundarnih delcev (nastajajo v ozračju iz dru- gih onesnaževal). Zaradi močne absorpcije Sončeve svetlobe pomembno prispevajo tudi h globalnemu segrevanju ozračja (Bond in sod., 2013; IPCC, 2013). Poleg samih virov onesnaženja na kakovost zraka pomembno vplivajo tudi vremen- ske razmere in relief. Odraz tega so poseljene doline, kotline in kraška polja, kjer so zlasti v hladni polovici leta talne temperaturne inverzije pogost in izrazit pojav (Ogrin, 2003). Običajno se ponoči ob mirnem in jasnem vremenu hladnejši zrak z večjo gostoto steka po pobočjih navzdol in zapolni reliefne kotanje. Tam se ohlajen zrak zadrži in nadalje ohlaja. Spodaj v kotanji je tako najhladneje, zgoraj pa je topleje – pojav temperaturne inverzije oz. obrata. Inverzna plast doseže višino nekaj deset, lahko tudi nekaj 100 metrov, odvisno od reliefnih karakteristik kotanj (zlasti volumen in odprtost), vremenskih razmer in časa v dnevu. V času inverzije je ozračje pri tleh zelo stabilno in se ne meša z višje ležečimi plastmi, kar vpliva na kopičenje onesna- ževal in posledično povečano onesnaženje zraka pri tleh. V alpskih dolinah so v takih primerih koncentracije ogljičnih delcev do 6-krat višje kot na širšem območju in na ravninah (Herich in sod., 2014). 195 GeograFF 25_FINAL.indd 195 25. 01. 2022 13:39:04 Geografski oris občine Loški Potok Dosedanje raziskave onesnaženosti zraka so se osredotočale predvsem na onesna- ževanje zraka v večjih urbanih središčih, ki ga povzroča promet. Zaradi tehnoloških izboljšav in zakonodaje izpusti iz prometa upadajo, izpusti iz zgorevanja biomase pa v večini evropskih držav še vedno niso regulirani in predstavljajo najpomembnejši vir delcev v zraku (van der Werf in sod., 2010; Briggs, Long, 2016; Klimont in sod., 2017; European …, 2020). O kakovosti zraka na podeželju vemo malo, saj atmosfer- ski modeli zaradi premajhne prostorske ločljivosti podcenjujejo onesnaženost zraka v manjših poseljenih reliefnih kotanjah (Holmes in sod., 2015), meritev pa ni prav veliko (Chevrier, 2016). Za pridobitev informacij o dejanskem stanju kakovosti zraka na nekem območju so potrebne meritve na območjih, ki so z vidika geografske lege najbolj podvržena h kopičenju onesnaževal v ozračju. V ta namen smo na primeru retijske kotanje v letu 2017/18 izvedli meritve onesnaženosti zraka z delci, katerih pomembnejše ugotovitve predstavljamo tudi v tem prispevku. 9.1 Koncentracije delcev PM10 in črnega ogljika (BC) Za območje meritev smo izbrali kraško polje Retje, ki je širše poznano kot Retijska uvala, in pobočja, ki jo omejujejo. Razmeroma simetrična oblika kotanje, majhna ve- likost (pribl. 1,5 km2 in manj kot 150 m globine), gručasto poseljeno dno in z gozdom porasla širša okolica predstavljajo idealne razmere za preučevanje ozračja hribovitih podeželskih območij. Lega v kotanji vpliva na pogoste temperaturne inverzije, v gru- častem naselju na dnu kotanje pa se večina gospodinjstev ogreva na les, kar predsta- vlja glavni vir BC in ostalih delcev. Slika 9.1: Pogled na hrib Tabor in kraško polje Retje iz zraka z označenima lokacijama merilnih mest. (Foto: U. Stepišnik) 196 GeograFF 25_FINAL.indd 196 25. 01. 2022 13:39:05 GeograFF 25 V letih 2017 in 2018 sta bili na tem območju postavljeni dve stacionarni merilni postaji, ena v vasi Retje na dnu kotanje, druga pa na vrhu hriba Tabor (Slika 9.1). Na obeh postajah smo merili BC z Aethalometrom AE33 (Magee Scientific), v Retjah pa smo na filtre vzorčili tudi delce PM10 z namenom kemijske karakterizacije (meril- nik Digitel DHA-80). Meritve črnega ogljika smo opravljali od konca oktobra 2017 do konca maja 2018, referenčne meritve delcev PM10 pa v zimskih mesecih istega leta (december, januar, februar). Poleg onesnaževal so se na postajah spremljale tudi meteorološke spremenljivke, in sicer temperatura zraka, zračni tlak in relativna vlažnost. Poleg stalnih merilnih postaj, kjer so meritve potekale neprekinjeno, smo v zimskem času trikrat na dan (zjutraj, opoldne in zvečer) opravili tudi mobilne meritve preko celotne kotanje s t. i. nahrbtnikoma TROPOS. Gre za nahrbtnika, ki so jih razvili na Inštitutu za troposferske raziskave TROPOS in sta opremljena z majhnimi merilniki za kakovost zraka (MicroAethalometer AE51 za določanje BC in optični merilnik OPSS, s katerim smo določili koncentracije delcev PM2.5). Z namenom določitve prisotnosti temperaturne inverzije vzdolž retijske kotanje smo na nahrbtniku imeli pritrjen tudi temperaturni senzor. Mobilne meritve so potekale peš po vnaprej določeni krožni poti. Skupaj je bilo v 47 dneh opravljenih 107 obhodov (43 jutranjih, 24 opoldanskih in 40 večernih). Mobilne meritve je v 43 primerih opravila ena oseba, za zagotavlja- nje kakovosti meritev pa so v 64 primerih meritve potekale v paru z dvema merilni- koma. Za mobilne meritve je bilo prehojenih 642 km. Metode meritev so natančneje opisane v znanstveni literaturi, kot npr. Glojek in sod. (2018a, 2020) ter Alas in sod. (2019, 2020). Na Sliki 9.2 je prikazan časovni potek koncentracij BC in delcev PM10 (24-urno povprečje) na vrhu hriba Tabor in v vasi Retje. Z rdečo črto je označena dnevna mejna vrednost za delce PM10, ki znaša 50 µg/m3 in glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (2011) ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Povprečna letna vrednost pa ne sme presegati 40 µg/m3. Za BC mejne vrednosti niso določene, vendar pa je vsako povišanje koncentracij onesnaževal dokazano povezano s povečanim tveganjem tako za akutne kot kronične bolezni (Jannsen in sod., 2012). Od 88 zimskih dni v letu 2017/18 (1. 12. 2017–3. 3. 2018) jih je v Retjah 34 krepko preseglo mejno vrednost delcev PM10 50 µg/m3 in tako že skoraj doseglo dovoljenih 35 preseganj v celem letu. Povprečna vrednost za zimo 2017/18 je znašala 57,6 µg/ m3 s standardnim odklonom koncentracij 44,7 µg/m3, kar je več, kot je bilo v istem obdobju izmerjeno v Ljubljani (Gjerek in sod., 2018; Kozlovič in sod., 2019). Tudi zimske koncentracije BC (povprečje ± standardni odklon) v Retjah 5,2 ± 7,3 µg/m3 so primerljive z večjimi srednjevropskimi mesti (npr. Fuller in sod. 2014; Manigrasso in sod., 2017; Küpper in sod., 2018), hkrati pa so koncentracije višje, kot so bile v enakem obdobju v Ljubljani (Aerosol, d. o. o., 2018). Koncentracije na vrhu hriba Tabor so zaradi manjšega števila virov v neposredni bližini (gospodinjstva) in večje prevetrenosti precej nižje (3-krat) kot na dnu kotanje v vasi Retje. Povprečne dnevne vrednosti BC na Taboru so pozimi znašale 1,6 ± 2,3 µg/m3. Najvišje koncentracije delcev PM10 in BC so bile izmerjene v dveh daljših obdobjih stabilnega ozračja v decembru 2017, ki so ga spremljale izredno nizke temperature – temperatura na postaji v Retjah se je 197 GeograFF 25_FINAL.indd 197 25. 01. 2022 13:39:05 Geografski oris občine Loški Potok Slika 9.2: 24-urne koncentracije (od 6.00 do 6.00 naslednjega dne) delcev PM10 v Retjah (oran- žna črta) ter dnevno povprečje minutnih koncentracij BC v Retjah (črna črta) in na Taboru (siva črta) v zimi 2017/18. Z rdečo črto je označena zakonsko določena mejna dnevna vrednost za delce PM10, s sivo pa so obarvana daljša obdobja s temperaturno inverzijo. 30 5HWMH GQHYQD PHMQD YUHGQRVW 30 %&5HWMH %&7DERU P P �J �J 0 & 3 % spustila do −17,4 °C. Prvo obdobje je trajalo od 4. do 8. decembra, drugo pa od 17. do 25. decembra. V tem času so se povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 povzpe-le tudi do 200 µg/m3. Po indeksu kakovosti zraka (EEA, 2020), ki se računa kot 12-urno povprečje onesnaževal, se vrednosti PM10 nad 100 µg/m3 uvrščajo v najslabši razred kakovosti zraka. V času temperaturnih inverzij so bile zabeležene višje koncentracije onesnaževal tudi na hribu Tabor. V času premešanega ozračja, ko temperatura z višino pada, pa koncentracije onesna- ževal na območju znatno padejo, in sicer na raven t. i. regionalnega ozadja (postaja Iskrba; Gjerek in sod., 2018; Kozlovič in sod., 2019), za katerega je značilen zanemarljiv vpliv virov izpustov, ki so od območij oddaljeni več deset kilometrov. 9.2 Viri črnega ogljika (BC) in časovno spreminjanje koncentracij Na podlagi optičnih lastnosti delcev, ki absorbirajo svetlobo, lahko določimo pri- spevek virov h koncentracijam BC, pri čemer lahko ločimo prispevek prometa in zgorevanja biomase. Spreminjanje absorpcije delcev z valovno dolžino opisuje Ångströmov eksponent (Moosmüller in sod., 2011), ki je za popolnoma črne delce, kot so dizelski izpuhi, blizu 1, za dim, nastal pri zgorevanju biomase, pa je višji od 1,7 (npr. Sandradewi in sod., 2008; Zotter in sod., 2017). Za razločevanje med viroma je bil v Loškem Potoku določen par eksponentov, 1 za promet in 2 za zgorevanje biomase (Sandradewi in sod., 2008). Povprečne vrednosti s standardnim odklonom 198 GeograFF 25_FINAL.indd 198 25. 01. 2022 13:39:05 GeograFF 25 in mediane celokupnih koncentracij BC, BC, nastalega z zgorevanjem biomase, in BC iz prometa po letnih časih v Retjah so navedene v Preglednici 9.1. Prispevek zgorevanja biomase in prometa k BC je izražen v absolutnih vrednostih in kot delež celokupnih koncentracij BC. Preglednica 9.1: Aritmetična sredina s standardnim odklonom (AS ± SD) in mediana (MED) celokupnih koncentracij črnega ogljika (BC), črnega ogljika, nastalega z zgorevanjem biomase (BCzb), in črnega ogljika iz prometa (BCpr) v absolutnih vrednostih (µg/m3) in kot delež celokupnih koncentracij (%) od jeseni 2017 do pomladi 2018 na merilnem mestu Retje. BC BCzb BCzb/BC BCpr BCpr/BC Letni čas [µg/m3] [µg/m3] [%] [µg/m3] [%] AS ± SD MED AM MED AM MED AM MED AM MED Jesen 3,2 ± 5,2 1,5 1,9 ± 2,7 0,9 63 ± 26 63 1,3 ± 3,6 0,4 37 ± 26 37 2017 Zima 5,2 ± 7,3 2,4 4,0 ± 6,0 1,7 75 ± 23 79 1,1 ± 2,8 0,3 25 ± 23 21 2017/18 Pomlad 2,2 ± 4,3 1 1,2 ± 2,3 0,5 54 ± 26 51 1,0 ± 2,9 0,4 46 ± 26 49 2018 K onesnaženju z BC na območju največ prispeva ogrevanje gospodinjstev na lesno biomaso, in sicer pozimi v Retjah med 75 in 80 % oz. 4 µg/m3 od povprečno malo več kot 5 µg/m3 celokupnega BC. Z zmanjšanjem koncentracij BC, nastalega z zgoreva- njem biomase v ostalih mesecih opravljenih meritev (konec oktobra, november, ma- rec, april in maj), se zmanjšajo tudi celokupne BC, saj so koncentracije BC iz prometa v vseh letnih časih približno enake in znašajo v povprečju 1 µg/m3. V novembru tako celokupne koncentracije BC padejo na malo več kot 3 µg/m3, od tega zgorevanje biomase prispeva okoli 2 µg/m3. Pomladi je upad celokupnih koncentracij BC še večji kot proti koncu jeseni. Zaradi večje premešanosti ozračja, ki je posledica močnejšega Sončevega obsevanja, višjih temperatur in daljšega dneva, ter zaradi manjših potreb po ogrevanju (upad relativnega prispevka zgorevanja biomase k celokupnim kon- centracijam BC na malo več kot 50 %) v povprečju koncentracije padejo na nekaj več kot 2 µg/m3. Na Sliki 9.3 je prikazan dnevni potek koncentracij BC ločeno glede na prispevek zgorevanja lesne biomase in prometa za merilno mesto v Retjah v zimskih mesecih 2017/18. Celokupne koncentracije BC se zjutraj okrog 9. ure in zvečer med 16. in 20. uro v Retjah povzpnejo do 16 µg/m3 (tretji kvartil) s srednjo vrednostjo (mediana) 6,4 µg/m3. Koncentracije BC, nastalega z zgorevanjem biomase, dosežejo 11 µg/m3 (tretji kvartil) z vrednostjo mediane pribl. 4 µg/m3. Zjutraj k onesnaženosti z BC nekoliko več prispeva tudi promet, ko se ljudje odpravljajo na delo in v šolo. Prispevek prometa zjutraj doseže do 3 µg/m3. Najnižje koncentracije BC so med 3. in 4. uro zjutraj, ko koncentracije padejo pod 1 µg/m3. Padec koncentracij povezujemo z manjšo inten- zivnostjo virov v teku noči in redčenjem koncentracij čez dan. Na dnevnem poteku koncentracij je viden tudi upad koncentracij okrog 13. ure. Ta je posledica slabitve virov okrog poldneva in redčenja, h kateremu dodatno prispeva vsaj delni razkroj 199 GeograFF 25_FINAL.indd 199 25. 01. 2022 13:39:05 Geografski oris občine Loški Potok Slika 9.3: Potek srednjih dnevnih (mediana) koncentracij črnega ogljika (BC), ločeno glede na izvor za Retje v zimskih mesecih 2017/18. Črna črta označuje črni ogljik (BC), nastal s prometom, rdeča črta pa črni ogljik (BC), katerega izvor predstavlja zgorevanje biomase. Osenčeno območje predstavlja razpon izmerjenih koncentracij (prvi in tretji kvartil). BC biomasa BC promet 10.0 3 ) 7.5 5.0 BC(µgm 2.5 0.0 00:00 06:00 12:00 17:00 23:00 ali dvig inverzne plasti, vendar pa koncentracije vseeno ostanejo bistveno višje kot ponoči. Jutranji in večerni višek koncentracij BC se ujema z ogrevalnimi navadami gospo- dinjstev, ki v 95 % zakurijo zjutraj in/ali zvečer (Glojek in sod., 2018b), in razvojem temperaturne inverzije. V dneh s temperaturno inverzijo je večerni višek koncentracij kljub majhnemu prispevku prometa še izrazitejši (koncentracije BC dosežejo do 20 µg/m3, od tega pa zgorevanje biomase prispeva kar 96 %). Zgodaj zvečer je namreč inverzna plast tik nad tlemi in zelo plitka (v povprečju 55 m) (Glojek in sod., 2021), saj šele začne nastajati, kar povzroči, da se koncentracije onesnaževal pri tleh hitro dvignejo na zelo visoko raven. 9.4. Prostorsko spreminjanje koncentracij PM2.5 glede na stabilnost ozračja V času zimskih temperaturnih inverzij, ki so bile v zimi 2017/18 prisotne v več kot 70 % noči in juter (Glojek in sod., 2021), se koncentracije BC in delcev PM v retijski kotanji hitro dvignejo na zelo visoko raven. Raven onesnaženosti se poveča v celotni kotanji (Slika 9. 4 levo) in doseže v povprečju 4,5 ± 2,6 µg/m3 BC in 48,0 ± 27,7 µg/m3 delcev PM2.5. Tako visok nivo koncentracij se v času temperaturnih inverzij ohrani čez cel dan in presega priporočeno 24-urno mejno vrednost Svetovne zdravstvene or-ganizacije (WHO) 15 µg/m3 za več kot 3-krat. Vendar pa povečanje ni povsod enako. Najvišje koncentracije so bile izmerjene v vasi Retje blizu merilne postaje pri gasil- skem domu in na začetku prve pobočne ceste, ki povezuje vas Retje z naseljem Hrib. V času temperaturnih inverzij povprečne koncentracije delcev PM2.5 tukaj znašajo kar 140 µg/m3, kar po indeksu kakovosti zraka (EEA, 2020) sodi med zelo slabo kakovost 200 GeograFF 25_FINAL.indd 200 25. 01. 2022 13:39:06 GeograFF 25 zraka. Najnižje koncentracije PM2.5 so bile izmerjene na severozahodnem koncu kota- nje pri kapelici sv. Florjana, in sicer kar 9- do 13-krat nižje kot v vasi Retje, v povprečju 11 µg/m3 PM2.5. Prav tako so bile precej nižje koncentracije, izmerjene na vrhu hriba Tabor, in sicer v povprečju 17 µg/m3. Izven jezera hladnega zraka kotanje torej kon- centracije padejo na raven, ki po indeksu kakovosti zraka spada v razred dobre kako- vosti. Koncentracije delcev PM2.5 se ob cesti, ki pelje iz naselja Hrib, po dnu kotanje proti vasi Retje povečujejo, in sicer od 32 do 60 µg/m3. V času premešanega ozračja (Slika 9.4 desno) pa koncentracije delcev PM2.5 v celot ni kotanji v povprečju ne dosežejo 12 µg/m3 (tj. pribl. 4-krat nižje koncentracije v pri- merjavi z obdobji s temperaturno inverzijo). Vendar pa smo v Retjah v bližini virov izpustov vseeno zabeležili povišanje koncentracij, in sicer v povprečju 29 µg/m3 del- cev PM2.5, ter 15 µg/m3 PM2.5 v naselju Hrib. V Retjah so koncentracije delcev tudi v času dobro premešanega ozračja višje od koncentracij delcev v času temperaturnih inverzij na Taboru. Slika 9.4: Prostorska razporeditev koncentracij delcev PM2.5 v času zimskih temperaturnih inverzij (levo) in v času premešanega ozračja (desno) vzdolž retijske kotanje. Temperaturna inverzija Premešano ozračje Retje Retje PM2.5 (µg m-3) 7–10 35–50 10–15 50–80 Hrib Hrib 15–20 80–100 Tabor Tabor 20–35 100> 2 500m Kartografija: Kristina Glojek, 2020. Viri: GURS, 2012, 2014, 2020. 9.5 Loški Potok je pokazatelj kakovosti zraka dolin, kraških polj in drugih kotanj hribovitih območij Glavni vir onesnaženosti zraka z BC in delci PM na območju predstavlja ogrevanje go- spodinjstev na les, ki pozimi v Retjah prispeva okrog 80 % koncentracij BC. Meritve so potrdile ugodne razmere za nastanek talnih temperaturnih inverzij v retijski kotanji, ki so se v zimi 2017/18 pojavile v več kot 70 % noči. Te zelo stabilne razmere preprečujejo učinkovito mešanje in redčenje izpustov, kar povzroči močno povišanje koncentra- cij v kotanji. V času zimskih temperaturnih inverzij, ko so zaradi nizkih temperatur tudi izpusti virov večji, so koncentracije črnega ogljika, delcev PM2.5 in PM10 primerljive z izmerjenimi koncentracijami v večjih evropskih urbanih središčih in krepko presegajo 201 GeograFF 25_FINAL.indd 201 25. 01. 2022 13:39:06 Geografski oris občine Loški Potok mejne vrednosti, določene za delce PM. Onesnaženost zraka je največja ob večernih temperaturnih inverzijah, ko se ljudje vrnejo domov in zakurijo, ter zaradi plitke temperaturne inverzije, ki zvečer šele nastaja in v povprečju znaša le 55 m. Za razliko od obdobij s temperaturno inverzijo v času premešanega ozračja koncen- tracije BC in delcev PM padejo za 4-krat, in sicer na raven, ki ustreza merilnim po- stajam regionalnega ozadja in se po indeksu kakovosti zraka uvršča v razred dobre kakovosti zraka. V primerjavi z večjimi in globljimi poseljenimi kotlinami in dolinami je spreminjanje koncentracij onesnaževal v primeru manjše, plitvejše kraške kotanje veliko hitrejše in intenzivnejše. Zaradi manjše prostornine zraka v kotanji že manjše število virov, tj. 243 gospodinjstev, pozimi povzroči onesnaženost zraka z BC in delci PM, ki je pri- merljiva z večjimi mesti dolin in kotlin. Meritve tudi kažejo, da je lahko onesnaženost zraka z delci v manjših poseljenih kotanjah na podeželju precej večja, kot kažejo mo-delske napovedi onesnaženosti. V času temperaturnih inverzij so visokim koncentra- cijam BC in delcev PM na obravnavanem območju najbolj izpostavljeni prebivalci v vasi Retje. Med dopoldanskimi in opoldanskimi inverzijami pa zaradi razvoja šibkega termičnega gibanja zraka znotraj kotanje najbolj onesnažen zrak dihajo prebivalci ob prvi pobočni cesti južno usmerjenega pobočja retijske kotanje. Zgodaj zvečer, ko je inverzija omejena le na samo dno kotanje, pa najbolj onesnažen zrak dihajo na samem dnu, v vasi Retje. Izmerjene koncentracije obravnavanih onesnaževal v času zimskih temperaturnih in- verzij so zelo zaskrbljujoče, saj ob večerih dosežejo nivo najbolj onesnaženih območij na svetu, kot je npr. indijsko metropolitansko območje Delhi (Apte in sod., 2011; Goel in sod., 2015; WHO, 2016). Podobne razmere pa je pričakovati tudi v drugih kotanjah na podeželju, kjer se gospodinjstva ogrevajo na les. Pri sprejemanju ukrepov za iz- boljšanje kakovosti zraka je treba vključiti vsa gospodinjstva, saj k onesnaženosti zra-ka prispevajo vsi viri na območju. Poleg številnih možnih tehnoloških izboljšav razi- skave kažejo (npr. Klauser in sod., 2017), da je izpuste gospodinjstev mogoče znatno zmanjšati že s samimi ogrevalnimi navadami in optimalno uporabo kurilnih naprav. Pomembno je namreč, kdaj zakurimo (najbolje sredi dneva, ko je premešanost ozra- čja največja, pa tudi ljudje so večinoma v službi), pravilna priprava, izbira in uporaba ustreznega goriva (suh les) ter uporaba in vzdrževanje kotlov po navodilih proizvajal-ca. Uporaba skupnih kotlovnic za več stavb je prav tako ena izmed učinkovitih rešitev pri izboljšanju kakovosti zraka na nekem območju. Zagotovo pa veliko pripomore tudi visoka energetska učinkovitost stavb in ogrevalnih sistemov, zato moramo ome- niti tudi energetsko sanacijo objektov. Viri in literatura Aerosol, d. o. o., 2018. Podatki meritev črnega ogljika na Agenciji Republike Slove- nije v okviru projekta SBC-SL (Smart black carbon street light). Alas, H. D. C, Müller, T., Weinhold, K., Pfeifer, S., Glojek, K., Gregorič, A., Močnik, G., Drinovec, L., Costabile, F., Ristorini, M., Wiedensohler, A., 2020. Performance of 202 GeograFF 25_FINAL.indd 202 25. 01. 2022 13:39:07 GeograFF 25 microAethalometers: Real-world Field Intercomparisons from Multiple Mobile Measurement Campaigns in Different Atmospheric Environments. Aerosol and Air Quality Research, 20, 12, str. 2640–2653. Alas, H. D. C., Weinhold, K., Costabile, F., Di Ianni, A., Müller, T., Pfeifer, S., Di Liberto, L., Turner, J.R., Wiedensohler, A., 2019. Methodology for High Quality Mobile Measurement with Focus on Black Carbon and Particle Mass Concentrations. Atmospheric Measurement Techniques Discussions, April, str. 1–27. Apte, J. S., Kirchstetter, T. W., Reich, A. H., Deshpande, S. J., Kaushik, G., Chel, A., Mar-shall, J. D., Nazaroff, W. W., 2011. Concentrations of fine, ultrafine, and black car- bon particles in auto-rickshaws in New Delhi, India. Atmospheric Environment, 45, 26, str. 4470–4480. Bond, T. C., Doherty, S. J., Fahey, D. W., Forster, P. M., Berntsen, T., Deangelo, B. J., Flanner, M. G., Ghan, S., Kärcher, B., Koch, D., Kinne, S., Kondo, Y., Quinn, P. K., Sarofim, M. C., Schultz, M. G., Schulz, M., Venkataraman, C., Zhang, H., Zhang, S., Bellouin, N., Guttikunda, S. K., Hopke, P. K., Jacobson, M. Z., Kaiser, J. W., Klimont, Z., Lohmann, U., Schwarz, J. P., Shindell, D., Storelvmo, T., Warren, S. G. and Zender, C. S., 2013. Bounding the role of black carbon in the climate system. A scientific assessment. J. Geophys. Res. Atmos., 118, 11, str. 5380–5552. Briggs, N. L., Long, C. M., 2016. Critical review of black carbon and elemental carbon source apportionment in Europe and the United States. Atmospheric Environment,144, str. 409–427. Chevrier, F., 2016. Chauffage au bois et qualité de l ’ air en Vallée de l ’ Arve : défini-tion d ’ un système de surveillance et impact d ’ une politique de rénovation du parc des appareils anciens Chauffage au bois et qualité de. Grenoble: Universite Grenoble Alpes, 248 str. EEA [European Environmental agency], 2020. European Air Quality Index (EAQI), URL: https://www.eea.europa.eu/themes/air/air-quality-index/index (citirano 13. 10. 2020). European Air Quality Index. URL: https://www.eea.europa.eu/themes/air/air-qualie- ty-index (citirano 13. 10. 2020). European Environment Agency (EEA), 2020. Air quality in Europe — 2020 report. URL: https://www.eea.europa.eu//publications/air-quality-in-europe-2020-report (citirano 13. 10. 2020). Fuller, G. W., Tremper, A. H., Baker, T. D., Yttri, K. E., Butterfield, D., 2014. Contribution of wood burning to PM10 in London. Atmos. Environ., 87, str. 87–94. Fuller, G., 2019. The Invisible Killer. The Rising Global Threat of Air Pollution – and How We Can Fight Back. London: Melville House UK, 224 str. Gjerek, M., Koleša, T., Logar, M., Matevž, L., Murovec, M., Rus, M., Žabkar, R., 2018. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, Agencija Republike Slovenije za okolje, 151 str. 203 GeograFF 25_FINAL.indd 203 25. 01. 2022 13:39:07 Geografski oris občine Loški Potok Glojek, K., Gregorič, A., Močnik, G., Cuesta-Mosquera, A., Wiedensohler, A., Drinovec, L., Ogrin, M., 2020. Hidden black carbon air pollution in hilly rural areas – a case study of Dinaric depression. European Journal of Geography, 11, 2, str. 105–122. Glojek, K., Gregorič, A., Ogrin, M., 2018a. Onesnaženost zraka s črnim ogljikom – študija primera iz Loškega Potoka. Dela, 50, str. 5–25. Glojek, K., Močnik, G., Alas, H. D. C., Cuesta-Mosquera, A., Drinovec, L., Gregorič, A., Ogrin, M., Weinhold, K., Ježek, I., Müller, T., Rigler, M., Pinxteren, D. Van, Herrmann, H., Ristorini, M., Merkel, M., 2021. The impact of Temperature inversions on Black Carbon and Particle Mass Concentrations from Wood-burning in a Mountainous Area. Atmospheric Chemistry and Physicsstr, 34. Glojek, K., Ogrin, M., 2018b. Preliminarni rezultati anketiranja gospodinjstev v naseljih Retje in Hrib občine Loški Potok. Ljubljana, Oddelek za geografijo, Filo- zofska fakulteta. Goel, R., Gani, S., Guttikunda, S.K., Wilson, D., Tiwari, G., 2015. On-road PM2.5 pollution exposure in multiple transport microenvironments in Delhi. Atmospheric Environment, 123, str. 129–138. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2012. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, GJI. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2014. Digitalni model višin, DMV 5 x 5 m. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2020. Kataster stavb. Herich, H., Gianini, M. F. D., Piot, C., Močnik, G., Jaffrezo, J. L., Besombes, J. L., Prévôt, A. S. H. and Hueglin, C., 2014. Overview of the impact of wood burning emissions on carbonaceous aerosols and PM in large parts of the alpine region, At- mos. Environ., 89, str. 64–75. Holmes, H. A., Sriramasamudram, J. K., Pardyjak, E. R., Whiteman, C. D., 2015. Tur- bulent Fluxes and Pollutant Mixing during Wintertime Air Pollution Episodes in Complex Terrain. Environ. Sci. Technol., 49, 22, str. 13206–13214. IPCC [Intergovernmental Panel on Climate Change], 2013. Climate change 2013. The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Stocker, T. F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P. M. Midgley (ur.). Cambridge in New York, Cambridge University Press, 1535 str. URL: http://www.climatechange2013.org/images/report/WG1AR5_ALL_FINAL. pdf (citirano 7. 8. 2018). Janssen, N. A. H., Gerlofs-Nijland, M. E., Lanki, T., Salonen, R.O., Cassee, F., Hoek, G., Fischer, P., Brunekreef, B., Krzyzanowski, M., 2012. Health effects of Black Carbon. World Health Organization, 96 str. Klauser, F., Kelz, J., Sturmlechner, R., Stressler, H., Schwabl, M., Reichert, G., Weissing-er, A., Halsinger, W., Schmidl, C., 2017. The Model Region Vorau in Styria. Clean Air by biomass. 27th European Biomass Conference and Exhibition, Stockholm. 204 GeograFF 25_FINAL.indd 204 25. 01. 2022 13:39:07 GeograFF 25 Klimont, Z., Kupiainen, K., Heyes, C., Purohit, P., Cofala, J., Rafaj, P., Borken-Kleefeld, J., Schöpp, W., 2017. Global anthropogenic emissions of particulate matter including black carbon. Atmospheric Chemistry and Physics, 17, str. 8681–8723. Kozlovič, L., Gjerek, M., Koleša, T., Logar, M., Matavž, L., Murovec, M., Rus, M., Žabkar, R., 2019. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2018, 170 str. Küpper, M., Quass, U., John, A. C., Kaminski, H., Leinert, S., Breuer, L., Gladtke, D., Weber, S. and Kuhlbusch, T. A. J., 2018. Contributions of carbonaceous particles from fossil emissions and biomass burning to PM 10 in the Ruhr area, Germany. Atmos. Environ., 189, str. 174–186. Manigrasso, M., Gualtieri, M., Barnaba, F., Gilardoni, S., Ciampichetti, S., Weinhold, K., Lucarelli, F., Vecchi, R., Padoan, E., Conidi, A., Volpi, F., Argentini, S., Biondi, R., Nava, S., Cordelli, E., Zanini, G., Perrino, C., Ubertini, S., Malaguti, A., Valen-tini, S., Wiedensohler, A., Di Ianni, A., Costabile, F., Calzolai, G., Berico, M., Alas, H., Querol, X., Petralia, E., Grollino, M., Simonetti, G., Frasca, D., Petenko, I., Di Liberto, L., Amato, F., Casasanta, G., Bernardoni, V., Canepari, S., Montagnoli, M., Gobbi, G., Valli, G., Facchini, M., Avino, P., Aufderheide, M., Facci, A., Tranfo, G., 2017. First Results of the “Carbonaceous Aerosol in Rome and Environs (CARE)” Experiment. Beyond Current Standards for PM10. Atmosphere, 8, 12, str. 1–41. Moosmüller, H., Chakrabarty, R. K., Ehlers, K. M., Arnott, W. P., 2011. Absorption Ångström coefficient, brown carbon, and aerosols. Basic concepts, bulk matter, and spherical particles. Atmospheric Chemistry and Physics, 11, 1217–1225 str. URL: https://www.atmos-chem-phys.net/11/1217/2011/acp-11-1217-2011.pdf (citirano 17. 3. 2018). Ogrin, M., 2003. Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mezoklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik, 75, 1, str. 9–24. Sandradewi, J., Prévôt, A. S. H., Weingartner, E., Schmidhauser, R., Gysel, M., Bal- tensperger, U., 2008. A study of wood burning and traffic aerosols in an Alpine valley using a multi-wavelength Aethalometer. Atmospheric Environment, 42, 1, str. 101–112. Uredba o kakovosti zunanjega zraka. 2011. Uradni list RS. 9/11,8/15. Van Der Werf, G. R., Randerson, J. T., Giglio, L., Collatz, G. J., Mu, M., Kasibhatla, P. S., Morton, D. C., Defries, R. S., Jin, Y., Van Leeuwen, T. T., 2010. Global fire emissions and the contribution of deforestation, savanna, forest, agricultural, and peat fires (1997–2009). Atmos. Chem. Phys., 10, 23, str. 11707–11735. WHO [World Health Organization], 2013. Health Effects of Particulate Matter, World Health organization 2. URL: https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0006/189051/Health-effects-of-particulate-matter-final-Eng.pdf (citirano 19. 12. 2021) WHO [World Health Organization], 2016. Ambient Air Pollution: a global assesment of exposure and burden of disease. Geneva: WHO Document Production Ser- vices, 121 str. 205 GeograFF 25_FINAL.indd 205 25. 01. 2022 13:39:07 Geografski oris občine Loški Potok WHO [World Health Organization], 2021. WHO global air quality guidelines: par- ticulate matter ( PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and car- bon monoxide, World Health Organization. Geneva: World Health Organization. Zotter, P., Herich, H., Gysel, M., El-Haddad, I., Zhang, Y., Mocnik, G., Hüglin, C., Bal-tensperger, U., Szidat, S., Prévôt, A.S.H., Moˇ, G., 2017. Evaluation of the absorp- tion Ångström exponents for traffic and wood burning in the Aethalometer- based source apportionment using radiocarbon measurements of ambient aerosol. Atmospheric Chemistry and Physics, 17, 6, str. 4229–4249. 206 GeograFF 25_FINAL.indd 206 25. 01. 2022 13:39:07 GeograFF 25 10 Študija ranljivosti okolja Nina Krašovec, Klara Čevka, Tadeja Babič, Matej Ogrin, Kristina Glojek 10.1 Ranljivost okolja Kraške pokrajine veljajo za ranljivejša območja, saj imajo nižje regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti in tako lahko že manjši pritiski človekovih dejavno- sti negativno vplivajo na kakovost okoljskih sestavin. Okoljska nosilna zmogljivost predstavlja sposobnost prenašanja obremenjevanja, ki ga povzroča človek s svojim ravnanjem, do te meje, da ne poruši naravnega ravnovesja oz. povzroči spremembe kakovosti v naravi (Plut, 2010). Stopnja obremenitve okolja predstavlja velikost pri- tiska človeka na okolje, ranljivost pa je lastnost okolja, ki pove, kako se bo to odzva-lo na načrtovane posege. Ocena stopnje ranljivosti okolja izhaja iz regeneracijskih in nevtralizacijskih sposobnosti okolja ter dosedanjih antropogenih obremenitev (Špes in sod., 2002). Človekove obremenitve so lahko manjše, ampak še vedno do- volj velike, da so nad nosilnimi sposobnostmi okolja, kar privede do ekosistemske degradacije, lahko pa so večje, a pod nosilnimi sposobnostmi. Pri študiji ranljivosti okolja gre za pripravo podlage preventivnega varovanja okolja. Namen študije za občino Loški Potok je bil oceniti ranljivost okolja in njegovih sestavin (prst, relief, voda in zrak) po deloma prilagojeni metodologiji Študije ranljivosti okolja (Špes in sod., 2002) za potrebe načrtovanja prihodnjega razvoja občine, ki upošteva narav- ne sposobnosti okolja. V prvi fazi smo izvedli pokrajinskoekološko členitev občine na pokrajinskoekolo- ške tipe (PET) in enote (PEE). Bistvena razlika je v tem, da pokrajinskoekološki tip označujejo enotne naravnogeografske lastnosti prostora, pri čemer to zlasti velja za ključne pokrajinotvorne elemente (npr. relief, geološka podlaga), torej se pokra- jinskoekološki tip lahko pojavlja na več območjih. Pokrajinskoekološka enota pa je sestavina pokrajinskoekološkega tipa in je ena sama, neponovljiva. Največkrat dobi ime po toponimu tega območja oziroma po enem od toponimov, za katerega me- nimo, da z njim lahko upravičeno poimenujemo celo pokrajinskoekološko enoto. V drugi fazi smo izbrali kazalce in kriterije, ki so za vsak pokrajinskoekološki tip in enoto omogočili količinsko in kakovostno analizo okolja. Temu je sledila ocena regeneracijskih in nevtralizacijskih oz. nosilnih sposobnosti okolja, kjer smo za posa- mezni pokrajinskoekološki tip in pokrajinskoekološko enoto funkcijsko ovrednotili naravnogeografske kazalce po posameznih pokrajinotvornih sestavinah. V praksi nam ta faza pove, kolikšne obremenitve lahko območje glede na naravnogeograf- sko sestavo prenese. Sledila je faza ocene dosežene stopnje obremenitve okolja, ki jo določimo z analizo in vrednotenjem posameznih družbenogeografskih kazalcev. V tej fazi smo ugotavljali dejanske obremenitve človeka v tem okolju. Končni rezul- tat je kombinacija nosilnih sposobnosti in dosežene stopnje obremenitve okolja in 207 GeograFF 25_FINAL.indd 207 25. 01. 2022 13:39:07 Geografski oris občine Loški Potok jo imenujemo ocena ranljivosti posameznih pokrajinskoekoloških tipov in enot ter posameznih pokrajinotvornih sestavin. Gre za kompleksno vrednotenje razmerja med nosilno zmogljivostjo okolja, samočistilnimi in regeneracijskimi sposobnostmi pokrajinotvornih sestavin ter splošno onesnaženostjo (Auber in sod., 2018; Špes in sod., 2002). 10.2 Pokrajinskoekološka členitev in tipizacija Določanje tipov in enot v pokrajini temelji na dominantnih pokrajinoekoloških dejav- nikih. Določimo jih s predhodno analizo geografskih značilnosti območja. Problem se pojavi pri postavljanju meja kategorij, saj v naravi ni jasnih mej, ampak naravne enote Slika 10.1: Karta pokrajinskoekoloških tipov (PET) občine Loški Potok, izdelana z nenadzorovano klasifi kacijo. 208 GeograFF 25_FINAL.indd 208 25. 01. 2022 13:39:08 GeograFF 25 običajno postopoma prehajajo druga v drugo. Določanje ostrih mej je tako vedno stvar dogovora oziroma kompromisa, ki pa mora temeljiti na vnaprej določenih ja- snih in sledljivih kriterijih. Tipizacija temelji na načelu podobnosti, regionalizacija pa na načelu posamičnosti in posebnosti (Špes in sod., 2002). Pri tipizaciji skušamo ustvariti približek naravnemu stanju, je pa končni rezultati razdelitve območja odvisen predvsem od vhodnih podatkov analize. Za razdelitev občine Loški Potok smo najprej izvedli nenadzorovano klasifikacijo v programskem okolju ArcGIS s pomočjo orodja Iso Cluster Unsupervised Classification (Slika 10.1). Pri tem smo uporabili prostorske sloje, ki so zapisani v Preglednici 10.1. Metoda ne- nadzorovane klasifikacije je hitra, saj gre za povsem avtomatizirano metodo. Potek postopka izbora kriterijev na nivoju rastrskih celic, na podlagi katerih se deli območja na pokrajinskoekološke tipe, je naključen, zato uporabnik nima nadzora nad samo metodo, je pa rezultat močno odvisen od vhodnih podatkov. Nekateri dejavniki ima- jo lahko velik vpliv na rezultat klasifikacije, zato je bil postopek večkrat ponovljen, in sicer z vključevanjem različnih dejavnikov. Nenadzorovana klasifikacija vsako rastr-sko celico uvrsti v svojo kategorijo, v našem primeru pokrajinskoekološki tip (PET). S pomočjo programskega orodja so bili v občini Loški Potok ugotovljeni oz. določeni naslednji pokrajinskoekološki tipi (PET): rečna dolina, kraško podolje, kraško polje in kopasti kras. Kot prevladujoč dejavnik členitve se je v Loškem Potoku izkazal relief, predvsem nakloni, nadmorske višine in reliefne oblike. 10.3 Pokrajinskoekološka regionalizacija Pokrajinskoekološke enote (PEE) so izhajale iz tipizacije, pri čemer smo tipe razčlenili na manjše enote s pomočjo izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov. Dominantni dejavnik za naše območje je, tako kot pri določanju PET, geološka podlaga in z njo povezane reliefne značilnosti. Tudi v drugih študijah ran- ljivosti okolja po Sloveniji (npr. Bobovnik, Ogrin, 2017; Ferreira, 2006) se je relief izkazal za zelo pomemben dejavnik. Po izboru dejavnikov oz. kazalcev smo opredelili končne razrede in mejne vrednosti za nekatere kriterije in s tem enote. Najprej smo na podlagi naklona ločili ravninske dele, torej kraška polja in podolja. Naklone smo ločili v razrede po klasifikaciji, ki jo je izdelal Natek (1983), in določili zgornjo mejo na 20 °, saj lahko pri večjih naklonih pride do večje erozije prsti ali celo usadov, poleg tega pa nakloni, višji od 20 °, niso več primerni za delovanje človeka. Od ostalih enot smo na ta način ločili kraški polji Travnik in Retje ter kraški podolji Sodol in Dragarsko podolje. Zaradi izrazito večjega naklona, nižje nadmorske višine, drugačne smeri ekspozicij, površinskega vodnega omrežja in drugačne geološke sestave smo od dru- gih enot ločili dolino Čabranke in jo glede na lego poimenovali Levi breg Čabranke. Nato smo na podlagi naklona (večjega od 20 °) in nadmorske višine (večje od 800 m) izločili hribovja od vmesnih uravnav. Tako smo dobili območja višje ležečih hribovij: Zahodno višje hribovje, Travljanska gora, Mošnevec, Goteniška gora in Velika gora, ter vmesnih uravnanih kraških površij: Kraške uravnave pri Glažuti in Kraško planota- sto površje Jelenov Žleb. Ostala vmesna območja, ki so imela naklon, manjši od 20 °, smo od ostalih ločili na podlagi rabe tal, prsti in vegetacije. Rabo tal smo upoštevali 209 GeograFF 25_FINAL.indd 209 25. 01. 2022 13:39:08 Geografski oris občine Loški Potok tam, kjer so večja območja sklenjenih kmetijskih površin (enota Območje Lazov in Lapušje). Lapušje se od kotanj pri Malem Logu loči zaradi nekoliko višje nadmorske višine, ki sega nad 850 m, in je ločena z vmesnim pobočjem z bolj strmim naklonom (nad 20 °). Tako sta nastali dve različni enoti, Kraške kotanje Malega Loga in Lapušje. Na jugozahodu občine je območje na uravnavi, ki se od ostalih loči ne le po rabi tal, temveč tudi po pedološki sestavi (rjave pokarbonatne prsti), zato smo ločili poseb- no enoto Kraška uravnava Novi Kot. Zadnja enota, Retijski gozd, je bila ločena od ostalih glede na tip rastlinstva, saj tam prevladuje gozd bukve in navadnega tevja (Hacquetio-Fagetum). Preglednica 10.1: Prostorski podatkovni sloji, uporabljeni pri pokrajinskoekološki členitvi. Členitev Ime sloja Vir PET, PEE Digitalni model višin (12,5 x 12,5 m) Geodetska uprava RS PET, PEE Karta naklonov Izračun iz digitalnega modela višin PET, PEE Raba tal 2018 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PET, PEE Pedološka karta 1 : 25.000 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PET Karta reliefnih oblik Orodje v SAGA programu – TPI Based Landform Classification PEE Geološka podlaga 1 : 100.000 Geološki zavod Slovenije PEE Vodotoki Agencija RS za okolje in prostor PEE Vegetacija 1 : 400.000 Znanstvenoraziskovalni center SAZU Določili smo 17 različnih pokrajinskoekoloških enot (PEE): Levi breg Čabranke, Sodol, Kraške kotanje Malega Loga, Dragarsko podolje, Kraška uravnava Novi Kot, Območje lazov, Lapušje, Kraške uravnave pri Glažuti, Travnik, Retje, Travljanska gora, Mošnevec, Velika gora, Retijski gozd, Zahodno višje hribovje, Kraško planotasto površje Jelenov žleb in Goteniška gora (Slika 10.2). 10.4 Ocena nosilnih sposobnosti okolja Izbrani naravnogeografski kazalci, ki vplivajo na nosilne sposobnosti pokrajinsko- ekoloških enot (PEE) in tipov (PET) v občini Loški Potok, so bili ovrednoteni s pomoč- jo matrike (Preglednica 10.2). Dodeljene so jim bile ocene od 1 do 4, pri čemer se proti oceni 4 pomembnost vpliva na nosilne zmogljivosti povečuje. Ločeno so bile ocenjene štiri glavne sestavine okolja, in sicer relief, prst, voda in zrak. Pri reliefu so bili upoštevani: delež karbonatnih kamnin, naklon površja, ocena vertikalne in hori-zontalne razčlenjenosti, splošna ocena naravne ogroženosti z vidika reliefa in ocena intenzivnosti erozijsko-denudacijskih procesov. Na večjem delu površja je prisotno menjavanje apnencev in dolomitov. V nekaterih enotah kopastega krasa je to menjavanje zelo pogosto, drugje pa izrazito prevladu- jejo apnenci. Na slednjih so kraške oblike pogostejše in značilnejše. Nekarbonatne 210 GeograFF 25_FINAL.indd 210 25. 01. 2022 13:39:08 GeograFF 25 Slika 10.2: Karta pokrajinskoekoloških tipov (PET), ločenih po barvi, in enot (PEE), označenih s številkami. kamnine prevladujejo le na območju rečne doline. Večji del naklonov v občini spada v razred med 12,1 in 20° (34 % površja), katerim sledijo nakloni med 5,1 in 12° (31 % površja). Za območja z večjimi nakloni je značilna večja reliefna energija, kar ima večji vpliv na nosilne sposobnosti okolja (Auber in sod., 2018). Tip rečne doline je bil tako uvrščen v četrti razred zelo majhnih nosilnih sposobnosti, ostali tipi pa v prvi in drugi razred zmernih do velikih nosilnih sposobnosti. Pri splošni oceni naravne ogroženosti je bila upoštevana le plazovitost, saj se ostali geomorfni procesi (skalni podori, erozija, denudacija) pojavljajo v omejenem obsegu. Plazovitost je prisotna pri PET rečna dolina, kjer se stikata karbonatna in nekarbonatna matična podlaga, vendar pa plaze- nje, kljub svoji intenzivnosti, ne ogroža človekovega življenja in njegovih dejavnosti. Na ostalih območjih v občini so destruktivni geomorfni procesi redki ali se pojavljajo le v manjšem obsegu. 211 GeograFF 25_FINAL.indd 211 25. 01. 2022 13:39:09 Geografski oris občine Loški Potok Na območju občine prevladujejo rendzine, prisotne pa so tudi rjave pokarbonatne in evtrične rjave prsti. Rendzine so plitve prsti, ki so globoke do 30 cm, rjave pokarbo- natne, evtrične in dristrične prsti pa so globoke med 30 cm in 1 m ali še več (MKGP, 2006). Vsi tipi in enote imajo zmerno samočistilno sposobnost (ocena 2), nekoliko manjše samočistilne sposobnosti pa imajo prsti v PET rečna dolina, saj gre za kisle in zelo plitve prsti (ocena 3). Pri vrednotenju nosilnih sposobnosti vodovja smo ločeno obravnavali površinske in podzemne vode. Zaradi pomanjkanja podatkov so bili nekateri kazalci izpuščeni. Poleg tega na obravnavanem območju prevladuje kraški relief, zato je površinskih vodotokov le nekaj. Tako smo pri površinskih vodah ocenjevali samo tri pokrajinsko- ekološke enote, to so Travnik, Retje in Levi breg Čabranke, kjer so prisotni vodotoki: Mežnarjev potok in Malenski potok ter Čabranka. Retje sicer nima površinskega vodotoka, a je bilo vključeno zaradi vsakoletnih kraških poplav. Kraško polje in rečna dolina imata majhne do zelo majhne nosilne sposobnosti (ocena 1). Podtalnica je na teh območjih zelo blizu površja, kar poleg plitvih prsti še dodatno povečuje ogrože- nost podzemne vode. Preglednica 10.2: Nosilne sposobnosti okolja po pokrajinotvornih sestavinah. PEE/PET Relief Prst Voda Zrak 1 Rečna dolina 3 3 3 2 1.1 Levi breg Čabranke 3 3 3 2 2 Kraško podolje 2 2 1 3 2.1 Sodol 2 2 1 3 2.2 Dragarsko podolje 2 2 1 3 3 Kraško polje 1 2 3 4 3.1 Travnik 1 2 4 4 3.2 Retje 1 2 2 4 4 Kopasti kras 2 2 1 2 4.1 Kraška uravnava Novi Kot 2 2 1 2 4.2 Območje Lazov 2 2 1 2 4.3 Lapušje 2 2 1 1 4.4 Travljanska gora 2 2 1 1 4.5 Mošnevec 3 2 1 1 4.6 Velika gora 2 2 1 1 4.7 Retjiški gozd 2 2 1 2 4.8 Zahodno višje hribovje 2 2 1 1 4.9 Kraško planotasto površje Jelenov žleb 2 2 1 1 4.1 Goteniška gora 2 2 1 1 4.11 Kraške kotanje Malega Loga 2 2 1 2 4.12 Kraške uravnave pri Glažuti 2 2 1 3 Občina Loški Potok 2 2 2 2 212 GeograFF 25_FINAL.indd 212 25. 01. 2022 13:39:09 GeograFF 25 Za ocenjevanje nosilnih sposobnosti zraka smo upoštevali talno temperaturno in- verzijo in reliefno odprtost. Pri temperaturni inverziji je bila upoštevana pogostost nastanka jezer hladnega zraka, ki negativno vplivajo na samočistilne sposobnosti zraka pri tleh. Ob pojavu temperaturne inverzije se v konkavnih legah ustvarijo jeze- ra gostega, hladnega zraka. Ta zrak je težji od zraka v višjih plasteh, zato med njima ne prihaja do mešanja. Izpusti onesnaževal se zato v teh legah kopičijo in zadržujejo dlje časa, zlasti v hladni polovici leta. Pojav je najbolj izrazit v zaprtih kraških kotanjah. Izstopata predvsem PET kraško polje, kraško podolje, ki sta bili uvrščeni v razred nizkih samočistilnih sposobnosti zraka (ocena 4), le malo bolje je v PET kraška podolja (ocena 3). Na preostalih območjih ima pojav temperaturne inverzije majhen vpliv na nosilne sposobnosti zraka. Omenjeni kazalec je neposredno povezan s ka- zalcem reliefne odprtosti, saj večja odprtost pomeni tudi večjo prevetrenost in tako večji prenos in redčenje izpustov onesnaževal. Največje nosilne sposobnosti z vidika zraka ima na preučevanem območju kopasti kras (ocena 1−3). Gledano v celoti ima občina predvsem na račun prevetrenih, zlasti vršnih delov površja ugodne nosilne sposobnosti zraka. Celoten PET kopasti kras ima zmerne nosilne sposobnosti, predvsem na račun višjih in odprtih leg in manjše razčlenjenosti površja. Nekoliko slabše nosilne sposobno- sti okolja so v PET kraško podolje, vendar še vedno višje kot pri PET kraško polje. Na kraškem polju so prisotne vsakoletne kraške poplave, zaradi reliefne zaprtosti in majhne prostornine kotanje pa so zelo omejene tudi samočistilne sposobnosti zraka. V skupnem ima najslabše nosilne sposobnosti PET rečna dolina in s tem PEE Levi breg Čabranke, saj ima znižane nosilne sposobnosti pri vseh pokrajinotvornih sestavinah razen pri zraku. Za območje so značilni veliki nakloni z intenzivnim plazenjem, neko- liko slabša prevetrenost ter plitve in kisle prsti. 10.5 Ocena dosežene stopnje obremenitve okolja Na enak način kot stopnjo nosilnih zmogljivosti smo vrednotili obremenjenost oko- lja, ki ocenjuje človeški poseg v pokrajini (Preglednica 10.3). Z vidika reliefa je bil vrednoten obseg ogroženih in degradiranih območij in podana je bila ocena stopnje obremenjenosti reliefa z vidika obstoječih človekovih dejavnosti. Kot degradi- rana so opredeljena tista območja, kjer imajo destruktivni geomorfni procesi ali človekovo delovanje tolikšen obseg ali jakost, da je raba prostora bistveno omeje- na. Vsi PET in PEE imajo neznaten ali majhen obseg degradiranih območij (ocena 1), le PET rečna dolina in s tem tudi PEE Levi breg Čabranke malenkost odstopata, saj je obseg ogroženih in degradiranih območij nekoliko večji kot drugje (ocena 2). Stop- nja obremenjenosti reliefa z vidika obstoječih človekovih dejavnosti je na celot nem območju občine nizka (ocena 1). Poselitev je na splošno zelo redka (v povprečju 16 preb./km2, SURS, 2018) in večino območja pokriva gozd (okrog 80 %, MKGP, 2018). Najgosteje je poseljena PEE Travnik, kjer pozidane površine predstavljajo 10,8 % površja, vendar je vpliv na relief, kljub večjemu deležu pozidanih površin, še vedno neznaten. 213 GeograFF 25_FINAL.indd 213 25. 01. 2022 13:39:10 Geografski oris občine Loški Potok Prst smo ocenjevali z vidika onesnaženosti, ocene intenzivnosti kmetijstva na podla- gi rabe tal, deleža melioriranih in deleža pozidanih površin, vključena pa je bila tudi onesnaženost zraka in prometna obremenjenost. Pri onesnaženosti prsti je bila koli- čina imisij posameznih nevarnih snovi zgolj ocenjena. Kmetijstvo in promet nimata pomembnejšega vpliva na samo stopnjo obremenjenosti prsti na območju. V vseh PET in PEE je delež njivskih površin manjši od 10 %, zato je tudi ocena intenzivno- sti kmetijstva nizka. Podobno je tudi z melioracijami površja, ki jih na tem območju praktično ni. Na onesnaženje prsti posredno vpliva tudi onesnaženost zraka, saj one- snažila z odlaganjem prehajajo v prst, kar lahko bistveno zmanjša njeno kakovost. Kot navedeno, je občina prometno in kmetijsko malo obremenjena, odsotna pa je tudi industrija. Edini pomembnejši vir onesnažil v zraku na območju predstavljajo individualna kurišča v času kurilne sezone, ko se koncentracije onesnaževal znatno povečajo in lahko vplivajo tudi na kemične lastnosti prsti. Zaradi ostrejših podnebnih razmer ter zaradi za obdelovanje večinoma neugodnih geoloških in pedoloških razmer kmetijstvo ne predstavlja večjih obremenitev na prsti. Skupna ocena obremenje- nosti prsti je bila nizka (ocena 1). Stopnja obremenjenosti voda je bila ocenjena s pomočjo kazalcev: gostota pose- litve, priključenost prebivalcev na kanalizacijsko omrežje, mesečna količina pora- bljene vode na prebivalca, živinorejska gostota in učinkovitost čistilnih naprav. Za ostale kazalce podatki niso bili dostopni. Gostota poselitve je še največja na obro- bjih kraških polj in podolij ter na kraških uravnavah. Kanalizacijski sistem po celotni občini še ni urejen, pač pa obratuje mala čistilna naprava v Malem Logu (350 PE), na katero so priključena vsa gospodinjstva v kraju in tudi industrijska cona Mali Log. Na Hribu pa deluje mala čistilna naprava z zmogljivostjo 100 PE, nanjo sta priključe- na Dom starejših občanov in KTC. Mesečna količina porabljene vode na prebivalca pa znaša približno 3 m3/prebivalca (Gašparac, 2014). Kot je bilo že omenjeno, se s kmetijstvom na območju ukvarjajo le v manjši meri, pri tem pa je živinorejska go- stota 7 GVŽ/km2 in 13 glav rejenih živali/km2. Obstoječe čistilne naprave so slabše učinkovite in premajhne, zato se že načrtuje izgradnjo nove čistilne naprave (Sterle, 2014). Zaradi zgostitve poselitve in kmetijske dejavnosti na bolj uravnanih območjih v nižjem delu površja imajo veliko stopnjo obremenitve okolja z vidika voda (oce- na 3) PEE Retje, Travnik, Kraške kotanje Malega Loga, Dragarsko podolje in Kraška uravnava Novi kot. Obremenjenost zraka smo ocenili s posrednimi kazalniki – gostoto poselitve, lokacije oz. število proizvodnih in predelovalnih obratov ter z oceno izpustov in izmerjenih koncentracij onesnažil. Prvi kazalec, ki smo ga upoštevali pri oceni obremenjenosti območja, je gostota poselitve, ki spada med skupne kazalce, saj kaže vpliv na več pokrajinotvornih sestavin. Z vidika obremenjevanja zraka je gostota poselitve v ob- čini eden najpomembnejših dejavnikov, saj individualna gospodinjstva predstavljajo največji vir izpustov onesnažil. Območja z najgostejšo poselitvijo tako predstavljajo lokacije največjih virov onesnaženja zraka, ne pa nujno tudi največjih izmerjenih kon- centracij, saj na te zelo pomembno vplivajo tudi vremenske razmere in izoblikovanost površja. Med PET po gostoti poselitve izstopa le kraško polje, sledi mu kraško podolje. V rečni dolini in kopastem krasu je poselitev redka. Proizvodni in predelovalni obrati se na območju občine Loški Potok pojavljajo le v manjšem številu v PEE: Dragarsko podolje, Travnik in Kraške kotanje Malega Loga, vendar pa je njihov vpliv na kakovost 214 GeograFF 25_FINAL.indd 214 25. 01. 2022 13:39:10 GeograFF 25 zraka zanemarljiv. PET kraško polje in kraško podolje sta najbolj obremenjeni, vendar zaradi sezonske pogojenosti izpustov individualnih gospodinjstev ocenjujemo obre- menjenost zraka kot zmerno, pri čemer so razmere slabše v PET kraško polje. Izmed vseh PEE je najvišja koncentracija delcev PM10 v enotah Dragarsko podolje, Travnik in Retje. Velika obremenjenost zraka zaradi imisij je na območju PET kraško polje; na PET rečna dolina in kraško podolje je obremenjenost zraka zaradi imisij zmerna, najmanj pa je obremenjen PET kopasti kras. Ocene imisij so bile podane na podlagi meritev, ki so bile opravljene v letu 2017 in 2018 (glej prispevek Onesnaženost zraka z delci in črnim ogljikom), in sicer v kotanji Retje in na vrhu hriba Tabor. Zaradi podobnih razmer v ostalih kraških kotanjah (manjša prevetrenost, pojav temperaturne inverzije, gostejša poselitev, kurjenje na lesno biomaso) ocenjujemo, da je situacija tudi v ostalih primerih podobna. Preglednica 10.3: Dosežena stopnja obremenitve okolja po pokrajinotvornih sestavinah. PEE/PET Relief Prst Voda Zrak 1 Rrečna dolina 2 1 2 2 1.1 Levi breg Čabranke 2 1 2 2 2 Kraško podolje 1 1 2 2 2.1 Sodol 1 1 1 1 2.2 Dragarsko podolje 1 1 3 2 3 Kraško polje 1 1 3 2 3.1 Travnik 1 1 3 2 3.2 Retje 1 1 3 2 4 Kopasti kras 1 1 1 1 4.1 Kraška uravnava Novi Kot 1 1 3 1 4.2 Območje Lazov 1 1 1 1 4.3 Lapušje 1 1 1 1 4.4 Travljanska gora 1 1 1 1 4.5 Mošnevec 1 1 1 1 4.6 Velika gora 1 1 1 1 4.7 Retjiški gozd 1 1 1 1 4.8 Zahodno višje hribovje 1 1 1 1 4.9 Kraško planotasto površje Jelenov žleb 1 1 1 1 4.1 Goteniška gora 1 1 1 1 4.11 Kraške kotanje Malega Loga 1 1 3 2 4.12 Kraške uravnave pri Glažuti 1 1 1 1 Občina Loški Potok 1 1 2 1 Ocena obremenjenosti je v večini PEE zelo nizka, do nekaj odstopanj pa prihaja predvsem v gosteje poseljenih kraških kotanjah. Zaradi prevlade kraškega površja in zgostitve poselitve na robovih polj in podolij so tam prisotni največji pritiski, od 215 GeograFF 25_FINAL.indd 215 25. 01. 2022 13:39:10 Geografski oris občine Loški Potok onesnaževanja zraka gospodnijstev v času kurilne sezone do malo večjih zgostitev kmetijske dejavnosti. Voda izstopa kot najbolj obremenjen pokrajinotvorni element. Večji del občine z vidika pokrajinotvornih elementov ni obremenjen oz. je stopnja obremenjenosti majhna do zmerna. 10.6 Ocena ranljivosti okolja Loškega Potoka Preglednica 10.4: Skupna ocena ranljivosti po pokrajinotvornih sestavinah. PEE/PET Relief Prst Voda Zrak 1 Rečna dolina 2 2 2 2 1.1 Levi breg Čabranke 2 2 2 2 2 Kraško podolje 2 2 2 3 2.1 Sodol 2 2 1 2 2.2 Dragarsko podolje 2 2 2 3 3 Kraško polje 1 2 4 3 3.1 Travnik 1 2 4 3 3.2 Retje 1 2 3 3 4 Kopasti kras 2 2 1 1 4.1 Kraška uravnava Novi Kot 2 2 2 2 4.2 Območje Lazov 2 2 1 2 4.3 Lapušje 2 2 1 1 4.4 Travljanska gora 2 2 1 1 4.5 Mošnevec 2 2 1 1 4.6 Velika gora 2 2 1 1 4.7 Retjiški gozd 2 2 1 2 4.8 Zahodno višje hribovje 2 2 1 1 4.9 Kraško planotasto površje Jelenov žleb 2 2 1 1 4.1 Goteniška gora 2 2 1 1 4.11 Kraške kotanje Malega Loga 2 2 2 2 4.12 Kraške uravnave pri Glažuti 2 2 1 2 Občina Loški Potok 2 2 2 2 Skupna ocena ranljivosti občine Loški Potok izhaja iz vrednotenja nosilnih sposob- nosti okolja in dosežene stopnje obremenitve okolja (Preglednica 10.4, Slika 10.3). Z vidika reliefa na preučevanem območju ne prihaja do velikih razlik med posame- znimi PET in PEE. Ranljivost je ocenjena kot zmerna (ocena 2), pri čemer je največja na območju PET rečna dolina, kjer je pri prostorskem načrtovanju treba upoštevati povečano intenziteto plazenja. Tudi PET kraško podolje in kopasti kras imata zmer- no ranljivost okolja z vidika reliefa, medtem ko ima PET kraško polje majhno ran- ljivost (ocena 1), saj so nakloni in razčlenjenost zelo majhni, posledično pa je tudi 216 GeograFF 25_FINAL.indd 216 25. 01. 2022 13:39:11 GeograFF 25 intenzivnost pobočnih procesov majhna. Človekovi pritiski na relief na območju PET kraško polje niso znatni, zato ima skupno majhno ranljivost okolja z vidika reliefa. Kljub majhni stopnji obremenjenosti okolja ima preučevano območje zaradi slabših nevtralizacijskih sposobnost prsti zmerno stopnjo ranljivosti. Vsi PET in PEE imajo zmerno stopnjo ranljivosti (ocena 2), vendar pa je treba nekaj več pozornosti zago- tovo namenjati konkavnim legam zaradi večje kmetijske dejavnosti in onesnaženosti zraka, ki posredno prav tako vpliva na lastnosti prsti. Površinske vode so v občini Loški Potok zaradi kraškega površja redke, vendar pa so te toliko bolj občutljive. Vsako leto prihaja do kraških poplav, podtalnica pa je na območjih kraških polij in podolij zelo blizu površja, kar povečuje možnosti za njeno onesnaženje v primeru neustreznega človekovega ravnanja in intenzivnejše kme- tijske dejavnosti. Samočistilne sposobnosti voda na krasu s plitko vadozno cono so Slika 10.3: Karta skupne ocene ranljivosti okolja in ranljivosti po posameznih pokrajinotvornih sestavinah. 217 GeograFF 25_FINAL.indd 217 25. 01. 2022 13:39:11 Geografski oris občine Loški Potok bistveno manjše v primerjavi z nekraškimi vodotoki, kjer se voda pretaka v medzrn- skih vodonosnikih in se tako hitreje očisti. Tudi zgostitev poselitve in kmetijske dejavnosti je prisotna ravno na kraškem površju, kar pomeni, da je možnost za onesnaže- nje kraških voda še toliko večja. Vseeno pa moramo upoštevati dejstvo, da je občina Loški Potok v splošnem redko poseljena občina, kmetijstvo pa ni tako intenzivno, da bi znatno ogrožalo vodotoke v občini, zato je ranljivost zmerna. Zrak je na območju občine Loški Potok najbolj ranljiv v reliefno zaprtih legah s po- gostejšim pojavom temperaturne inverzije. Visoko stopnjo ranljivosti imajo tako PEE Travnik in Retje. Poleg tega so to tudi območja zgostitve prebivalstva, tu pa se naha- jajo tudi nekateri industrijski ter predelovalni obrati, zaradi česar so ta območja glavni vir izpustov onesnažil v ozračju v občini. Tudi na območjih PEE Sodol, Kraška urav- nava Novi Kot, Območje Lazov, Retijski gozd, Kraške kotanje Malega Loga in Kraške uravnave pri Glažuti se pojavljajo konkavne lege v obliki manjših kraških kotanj, a je na teh lokacijah poselitev že redkejša, poleg tega pa večja reliefna odprtost pomeni večje mešanje in redčenje onesnaženega zraka. Najmanj ranljive so PEE, kjer je relief dvignjen in odprt (planote in hribovja), poselitev je zelo redka ali pa je sploh ni, od-sotni pa so tudi drugi viri izpustov onesnažil v bližnji okolici. Sklenemo lahko, da ima celotno območje v splošnem dobro kakovost zraka, z izjemo poseljenih kraških kotanj, kjer v hladni polovici leta v obdobjih z večjimi izpusti (izgorevanje lesne biomase individualnih kurišč) ali v obdobjih stabilnejšega vremena (zlasti pojav temperaturne inverzije) prihaja do večjega onesnaženja zraka. Skupna ocena ranljivosti občine: Loški Potok ima zmerno stopnjo ranljivosti, pri če- mer so se za najbolj ranljive izkazali PEE Levi breg Čabranke, Travnik in Retje. Gre za območja, ki so v primerjavi z ostalimi enotami najgosteje poseljena, zato bo v prihodnosti treba upoštevati predvsem okoljske nosilne sposobnosti teh območij in temu primerno prilagajati posege v prostor, ki morajo upoštevati načela trajnostnega ra- zvoja in zagotavljajo dobro stanje okolja tudi za prihodnje generacije. 10.7 Razvoj in skrb za občutljivo kraško pokrajino Na podlagi študije ranljivosti za občino Loški Potok vidimo, da gre za zmerno obre- menjen prostor, kjer v večini pokraijinskoekoloških enot za zrak in vode ocene dose- gajo celo stanje majhne obremenjenosti, kar je posledica neposeljenosti in oddalje- nosti od večjih mest ali gosteje naseljenih območij. Na tem mestu pa se postavi tudi vprašanje, kako naj se to območje razvija v prihodnje. Čeprav gre za občutljivo kraško območje, kjer se številni posegi hitro pokažejo kot slabšanje ekosistemskih storitev območja, sta za ohranjanje tradicionalne kulturne pokrajine, njene funkcije in struk- ture ravno tako kot okoljska degradacija problematični tudi depopulacija območja in staranje prebivalstva. K temu moramo nujno dodati še okoljske spremembe zaradi podnebnih sprememb, ki bodo v prihodnjih desetletjih še bolj zaznamovale tudi di- narske pokrajine, med katere Loški Potok spada. Gozdnata pokrajina v vzpetem svetu bo zlasti poleti zelo verjetno vse bolj privabljala obiskovalce, ki bodo iz mnogo pre- gretih nižin (npr. Ljubljanske kotline ali obalnih območij) iskali sveže zavetje potočanskih gozdov, kar je gotovo priložnost za lokalno gospodarstvo. Veliki izziv pretežno 218 GeograFF 25_FINAL.indd 218 25. 01. 2022 13:39:11 GeograFF 25 gozdnim pokrajinam bo predstavljal vročinski stres in njegov negativen vpliv na gozdni ekosistem, kar bo tudi v Loškem Potoku zahtevalo spremljanje stanja goz- da in upoštevanje ukrepov prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v negi in rabi gozda in življenju z gozdom nasploh. Tradicionalna in širše prepoznana kulturna pokrajina Loškega Potoka mora najti mesto v razvojnih načrtih občine za prihodnja desetletja, občina pa naj nadaljuje z razvojnimi idejami prehoda na obnovljive vire energije (kotlovnica na biomaso, vetrna energija), spodbuja kakovostno pridelavo in predelavo lesa, krepi lokalno podjetniško pobudo vključno z oblikami podeželskega turizma ter s pospeškom digitalizaciji omili posledice prometne odmaknjenosti. Viri in literatura Auber, S., Babič, T., Čevka, K., Krašovec, N., Lapajne, S., Mejak, E., Mestek, M., Peterca, S., Svetlin, D., Tomšič, R., Žnidaršič, P., 2018. Študija ranljivosti okolja občine Loški Potok. Poročilo pri predmetu pokrajinska ekologija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 69 str. ARSO, 2018. Seznam vodomernih postaj z nad pet letnim delovanjem. URL: http:// www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/bilanca6190_4_ PREGLEDNICE.pdf (citirano 30. 5. 2018). Bobovnik, N., Ogrin, M., 2017. Študija ranljivosti okolja doline Kamniške Bistrice. V: Ogrin, D. (ur.). Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline: GeograFF 22. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 97−113. Ferreira, A., 2006. Pokrajinskoekološka členitev Zgornje Gorenjske. Ljubljana, Dela, 26, str. 61–74. URL: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCJ6EXIC (citirano: 24. 2. 2018). Gašparac, A., 2014. Celovita ureditev oskrbe s pitno vodo na območju Občine Loški Potok. Projektna naloga. URL: http://www.lex-localis.info/files/82d012db-906d- 42bf-a025-421397ec9d88/635312412720000000_Projektna%20naloga.pdf (citirano 30. 5. 2018). Horvat, I., 1938. Združba bukve in spomladanske torilnice. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb v Slovenije v merilu 1:400 000. ZRC Sazu. URL: http://gis. zrc-sazu.si/zrcgis/doc/veg/VegSloAng38.htm (citirano: 15. 4. 2018). Marinček, L., Čarni, A., 1993. Združba bukve in spomladanske torilnice. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb v Slovenije v merilu 1:400 000. ZRC Sazu. URL: http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/doc/veg/VegSloAng23.htm (citirano: 15. 4. 2018). Marinček, L., Župančič, M., 1995. Združba bukve in spomladanske torilnice. Ko- mentar k vegetacijski karti gozdnih združb v Slovenije v merilu 1:400 000. ZRC Sazu. URL: http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/doc/veg/VegSloAng33.htm (citirano: 15. 4. 2018). MKGP, 2006. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pedološka karta Slovenije v merilu 1 : 25.000. 219 GeograFF 25_FINAL.indd 219 25. 01. 2022 13:39:12 Geografski oris občine Loški Potok MKGP, 2018. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. URL: http://rkg.gov.si/GERK/documents/RABA_2018_04_30. RAR (citirano 11. 5. 2018). Natek, K., 1983. Metoda izdelave in uporabnost splošne geomorfološke karte. Mag- istrska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 195 str. Osnovna geološka karta SFRJ. List 33−78, Ribnica. 1969. 1:100.000. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta SFRJ. List 33−90, Delnice. 1985. 1:100.000. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije. Plut, D., 2010. Geografija sonaravnega razvoja. 1. izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 255 str. Sterle, N., 2014. Sonaravna geografska zasnova čiščenja odpadnih voda v občini Loški Potok. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 75 str. URL: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_nina_sterle.pdf (citirano 6. 5. 2018). SURS, 2018. Geostatistični portal STAGE. Gostota prebivalstva. Statistični urad Re- publike Slovenije. URL: http://gis.stat.si/index.php# (citirano 11. 5. 2018). Špes, M., Cigale, D., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A., 2002. Študija ranljivosti okolja: metodologija in aplikacija. Geographica Slovenica 35, 1−2. Ljubljana, Založba ZRC, 150 str. Tregubov, V., 1962. Združba bukve in spomladanske torilnice. Komentar k vegetaci- jski karti gozdnih združb v Slovenije v merilu 1:400 000. ZRC Sazu. URL: http:// gis.zrc-sazu.si/zrcgis/doc/veg/VegSloAng50.htm (citirano: 15. 4. 2018). 220 GeograFF 25_FINAL.indd 220 25. 01. 2022 13:39:12 GeograFF 25 11 Sklepne misli Arheološka podoba Loškega Potoka, čeprav fragmentarna, nakazuje poselitev tega območja v prvih stoletjih prvega tisočletja pr. n. št., pri čemer stroka dopušča mo- žnost še starejše prisotnosti človeka na tem območju. Kdaj točno je zaživelo naselje Loški Potok, ne vemo, omembe pa nakazujejo poselitev že konec 15. stoletja. Strate- ška lokacija hriba Tabor je izkazana že stoletja, saj naj bi Potočani že okoli leta 1500 to lokacijo uporabili za prvo utrdbo, kjer so pred razbojniki branili sebe in živež, kasneje pa je tam zrasel protiturški tabor. Kaj je gnalo ljudi v gozdnato pokrajino kopastega krasa, daleč od prostranih ravnin in blagih gričevij? So bili to gozdovi ali agrarna pre-naseljenost drugje? Ostre naravne razmere in nevarna lokacija zaradi izpostavljenosti turškim vpadom in drugim razbojnikom so ovirale nemoten razvoj potočanske po- krajine in danes si kar ne moremo predstavljati, da tradicionalna kulturna pokrajina, ki jo morda najbolj tipično odraža pogled s Tabora proti Retjam, odraža stoleten boj Potočanov ne le z naravo, pač pa tudi z različnimi osvajalci tega območja. Kontinuira- na prisotnost človeka v potočansko-dragarski pokrajini je oblikovala posebne govor- ne značilnosti, ki za območje današnje občine niso enotne. V vaseh Mali Log, Retje, Hrib, Šegova vas, Srednja vas in Travnik se govori eden od krajevnih govorov tonem- skega dolenjskega narečja (jugo)zahodnega tipa, v vaseh Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas pri Dragi, Stari in Novi Kot ter Trava pa se že govori netonemsko kostelsko narečje, obe pa spadata v dolenjsko narečno skupino. Površje potočansko-dragarske pokrajine danes interpretiramo kot tipično kraško po- vršje s kopastimi vrhovi in vmesnimi uvalami, preoblikovano tudi z oblikami fluvial- nega premeščanja materiala. V podolju, ki poteka preko zahodnega dela območja, se nahajata dve značilni kraški polji: Retijsko in Travniško. Kljub temu, da jih predhodna literatura obravnava kot tipični uvali, jih po geomorfoloških in hidroloških značilnostih lahko opredeljujemo kot kraški polji. Po morfodinamičnih značilnostih Retijsko polje opredeljujemo kot občasno ojezerjeno polje, Travniško polje pa kot prelivno kraško polje. Prav občasna ojezeritev narekuje tudi rabo tal in omejuje poselitev nad območji občasnih poplav. Obe polji pa sta tudi izraziti mrazišči in naselji Retje ter Travnik sodita med najhladnejša naselja v Sloveniji, povsem ob bok Babnemu Po- lju, Raktini in naseljem na Bloški planoti. Čeprav Potočani od nekdaj tudi kmetujejo, jim podnebje ni posebej naklonjeno. Včasih jim je bilo še manj. Kratka rastna doba s pogostimi prekinitvami zaradi ohladitev, ki lahko prinesejo pozebo od avgusta do junija, je v ljudskem izročilu oblikovala rek, da je v Loškem Potoku zima devet mese- cev, tri mesece pa je mraz. Loški Potok in Dragarska dolina spadata med razmeroma dobro namočena območja Slovenije, zlasti to velja za vzpeti del. K namočenosti pri- spevajo tudi nižje temperature in manjše izhlapevanje, dejansko dostopnost vode pa močno zmanjša pretežno kraško površje. Površinski odtok območja je zmanjšan zaradi velike gozdnatosti, ki je zaščitni znak območja. Vseeno pa ima območje nad- povprečni odtočni količnik, ki dosega vrednosti med 60 in 70 % padavin, kar presega slovensko povprečje (Frantar, 2008). Tako je ob razmeroma veliki namočenosti vode sicer veliko, a je zaradi kraške geološke zgradbe ta težje dostopna, okrnjene pa so 221 GeograFF 25_FINAL.indd 221 25. 01. 2022 13:39:12 Geografski oris občine Loški Potok tudi njene samočistilne sposobnosti. Iz tega okvira izstopa skrajni jugovzhodni del občine Loški Potok, ki sicer ne sodi v potočansko-dragarsko pokrajino. Gre za povirje reke Čabranke, praktično edini del občine Loški Potok s fluvialnim reliefom in najbolj vodnatim vodotokom. Izvir Čabranke je sicer kraški, a vododržna geološka podlaga permskih glinavcev in meljevcev omogoča njen površinski tok proti Osilnici, kjer se zlije v Kolpo. Poleg geomorfoloških in hidroloških potez geološka podlaga pogojuje tudi pedoge- netske procese, od katerih v Loškem Potoku in Dragarski dolini prevladujejo nasle- dnji: kopičenje humusa, počasno preperevanje trde karbonatne matične podlage in dokaj skromen nastanek drobnih delcev prsti. Posledično prevladujejo mlade razvoj- ne stopnje prsti, ki so plitve, z manj glinaste frakcije in visoko reakcijo (pH vrednost variira okoli nevtralne). Zaradi karbonatne matične podlage je zasičenost z bazami visoka. Omenjene dejavnike, procese in splošne značilnosti smo potrdili tudi s teren- skim proučevanjem na 48 lokacijah. V občini Loški Potok tako izrazito prevladujejo rendzine, ki se pojavljajo kar na 64 % površja, sledijo jim rjave pokarbonatne prsti s 33 %. Skromen delež distričnih rjavih prsti se pojavlja na skrajnem jugu, mestoma se na dnu osrednje doline pojavljajo evtrične rjave prsti. Agrarna poselitev Loškega Potoka in Dragarske doline se odraža tudi v prav posebni kulturni pokrajini, ki je zavzela posebno mesto med slovenskimi krajinami. Krajin- ske značilnosti oblikujejo naravne ali kulturno pogojene krajinske prvine in vzorci. V nekaterih primerih naravna morfologija nosi grajene poudarke, kot so cerkve in kapelice, npr. osamelec Tabor z dvema cerkvama in pokopališčem ter cerkev v Dragi z lipovimi drevesi, ki stoji na vzpetini pred vasjo na mestu, ki je vidno tako iz Podpreske kot iz Srednje vasi pri Dragi. Druge krajinske prvine so posamezna drevesa ali skupine dreves na kmetijskih površinah, običajno gre za lipova drevesa, ki pogosto obeležujejo tudi razpela, kapelice in cerkve, vrste sadnih ali gozdnih dreves ob ce- stah, sadovnjake oz. sadna drevesa, obrežno grmovno vegetacijo, gozdne zaplate na strmejših delih vrtač, večje ali manjše površine različne stopnje zaraščenosti, živice na parcelnih mejah, suhozide ob nekaterih poljskih poteh, luže ali kale, še žive ali presušene, izvire, skale na površju kmetijskih površin, kraške udornine na travnikih, struge stalnih in občasnih potokov, grumble ipd. Študija ranljivosti za občino Loški Potok je pokazala, da gre za zmerno obremenjen prostor, kjer v večini pokrajinsko- ekoloških enot za zrak in vode ocene dosegajo stanje majhne obremenjenosti, kar je posledica neposeljenosti in oddaljenosti od večjih mest ali gosteje naseljenih ob- močij. Drugačne so razmere v naseljih v retijski in travniški kotanji. Zaradi manjše prostornine zraka v kotanjah že manjše število gospodinjstev pozimi povzroči one- snaženost zraka s črnim ogljikom (BC) in delci PM, ki je primerljiva z večjimi mesti dolin in kotlin. Meritve tudi kažejo, da je lahko onesnaženost zraka z delci v manjših poseljenih kotanjah na podeželju precej večja, kot velja splošno mnenje. V času temperaturnih inverzij so visokim koncentracijam BC in delcev PM na obravnavanem območju najbolj izpostavljeni prebivalci na dnu obeh kraških polj. Izmerjene kon- centracije obravnavanih onesnaževal v času zimskih temperaturnih inverzij so zelo skrb zbujajoče, saj ob večerih dosežejo nivo najbolj onesnaženih območij na svetu, kot je npr. indijsko metropolitansko območje Delhi (Apte in sod., 2011; Goel in sod., 2015; WHO, 2016). 222 GeograFF 25_FINAL.indd 222 25. 01. 2022 13:39:12 GeograFF 25 Kako naj se to območje razvija v prihodnje? Čeprav gre za občutljivo kraško območje, kjer se številni posegi hitro pokažejo kot slabšanje ekosistemskih storitev območja, sta za ohranjanje tradicionalne kulturne pokrajine, njene funkcije in strukture ravno tako kot okoljska degradacija problematična tudi depopulacija območja in staranje prebivalstva. K temu moramo nujno dodati še okoljske spremembe zaradi podneb- nih sprememb, ki bodo v prihodnjih desetletjih še bolj zaznamovale tudi dinarske pokrajine, med katere Loški Potok in Dragarska dolina spadata. Tradicionalna in širše prepoznana potočansko-dragarska kulturna pokrajina mora najti mesto v razvojnih načrtih občine za prihodnja desetletja, občina pa naj nadaljuje z razvojnimi idejami prehoda na obnovljive vire energije (kotlovnica na biomaso, vetrna energija), spod- buja kakovostno nego gozda in predelavo lesa, krepi lokalno podjetniško pobudo, vključno z oblikami podeželskega turizma ter s pospeškom digitalizaciji omili posle- dice prometne odmaknjenosti. 223 GeograFF 25_FINAL.indd 223 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25_FINAL.indd 224 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Summary The archaeological picture of Loški Potok, even if fragmentary, points to the settle- ment of this area in the first centuries of the first millennium BC. However, researchers allow for the possibility of an even older human presence in this area. We do not know exactly when today’s settlement of Loški Potok was established, but mentions indicate as early as the end of the 15th century AD . The strategic location of Tabor Hill has been proven for centuries, as the inhabitants of Loški Potok used this place around 1500 as their first fortress, where they defended themselves and their liveli- hood from bandits, and later an anti-Turkish camp was established there. What drove people to the forested karst landscape, far from the wide plains and rolling hills? Was it the forests or the agrarian overpopulation elsewhere? Difficult natural conditions and a dangerous location due to exposure to Turkish invasions and other bandits hin- dered the smooth development of the Loški Potok and Draga Valley. Today we can- not imagine that the traditional cultural landscape, perhaps most typically reflected in the view from Tabor to Retje, reflects the centuries-long struggle of the people of Loški Potok and Draga Valley not only with nature, but also with various conquerors of the region. The long, continuous presence of people on the territory of Loški Potok and Draga Valley has led to the development of special linguistic features, which are not uni- form. In the villages of Mali Log, Retje, Hrib, Šegova vas, Srednja vas and Travnik, one of the local dialects of the tonemic Dolenjska dialect (southern) of western type is spoken, while in the villages of Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas pri Dragi, Stari and Novi Kot and Trava, the non-tonemic Kostel dialect is already spoken, and both belong to the Dolenjska dialect group. The surface of the Loški Potok and Draga Valley landscape is now interpreted as a typical karst surface, which is also reshaped by forms of fluvial material transfer. In the elongated lowland that runs through the western part of the area, there are two typical karst fields: Retje and Travnik. According to the morphodynamic characteristics, the Retje field is defined as an occasional lake field and the Travnik field as an over-flowing karst field. Occasional flooding also indicates land use and limits settlement of areas with regular flooding. Both fields are also distinct frost hollows and the settlements of Retje and Travnik are among the coldest settlements in Slovenia, along- side Babno Polje, Rakitna or the settlements on the plateau of Bloke. Although the inhabitants of Loški Potok have always been farmers, the climate is not particularly favourable for them, and in the past was even more unfavourable. The short grow- ing season with frequent cold spells, which can bring frost from August to June, has given rise in folk tradition to the saying that winter in Loški Potok lasts nine months and then it is cold for three months. Loški Potok and Draga Valley are relatively humid areas of Slovenia, especially in the higher parts of the region. Lower temperatures and reduced evaporation also con-tribute to humidification, but the actual availability of water on the predominantly 225 GeograFF 25_FINAL.indd 225 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok karstified surface is severely limited. Surface runoff is reduced due to the large forest cover that is a hallmark of the area. Nevertheless, the area has a higher than average runoff coefficient, reaching values between 60 and 70% of precipitation, which is above the Slovenian average (Frantar, 2008). With a relatively high level of precipitation the region is thus wet, but due to the geological karst structure the water is more difficult to access, and the self-purify- ing power of the water is also limited. The extreme south-eastern part of the mu- nicipality of Loški Potok, which does not belong to the Loški Potok - Draga Valley region, stands out from this framework. Here is the headwaters of the Čabranka river, practically the only part of the Loški Potok municipality with fluvial relief and the most water-rich river course. The source of the Čabranka is a karst spring, but the water-resistant geological base enables its surface drainage towards Osilnica, where it flows into the Kolpa River. In addition to geomorphological and hydrological features, the geological struc- ture also determines the pedogenetic processes, of which the following are pre- dominant in Loški Potok and Draga Valley : Humus accumulation, slow weathering of the hard carbonate parent rock and rather modest formation of fine soil parti- cles. As a result, young soil stages are predominant, which are shallow, have a low clay content and high reaction (the pH fluctuates around the neutral value). Due to the carbonate parent rock, the saturation with bases is high. These factors, pro- cesses and general characteristics were also confirmed by field research at 48 sites. Accordingly, in the Loški Potok municipality Rendzina is predominant, appearing on up to 64% of the area, followed by brown Chromic Cambisolsoils with 33%. A modest proportion of Dystric Brown soils occur in the extreme south, and in some places Eutric Brown soils occur in the bottom of the elongated lowland. The agrar- ian settlement of Loški Potok and the Draga Valley is also reflected in a very special cultural landscape, which occupies a special place among Slovenian landscapes. The landscape features in the municipality of Loški Potok are shaped by natural or culturally determined landscape elements and patterns. In some cases, the natu- ral morphology carries built accents such as churches and chapels, such as Tabor hill with two churches and a cemetery, and the church in Draga with linden trees, which stands on a hill in front of the village in a place visible from both Podpreska and Srednja vas near Draga. Other landscape elements are individual trees or groups of trees on farmland, usually lime trees, which often mark crosses, chapels, and churches, or other types of fruit or forest trees along roads; orchards; shrub vegetation; patches of forest on steeper parts of depressions; stone walls along some field paths, puddles or ponds; springs; rocks on farmland; streambeds of permanent and occasional streams, etc. A study of the vulnerability of the municipality of Loški Potok showed a moderate impact of human activities. In most geo-ecological units air and water quality as- sessments reach a state of low pollution, due to the low density of settlements and population. The situation is different in the settlements in the karst fields of Retje and Travnik. Due to the lower self-cleaning capacity of the atmosphere in the two depressions, even a small number of households in winter causes air pollution with black carbon (BC) and particulate matter comparable to that of larger cities in valleys and 226 GeograFF 25_FINAL.indd 226 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 basins. The measurements also show that particulate air pollution in smaller popu- lated hollows in rural areas can be much higher than is generally assumed. At the time of the temperature inversions, the inhabitants of the bottom of both karst fields are most exposed to high concentrations of BC and PM particles. The measured concentrations of the pollutants in question during the winter temperature inver- sions are of great concern, as in the evenings they reach the level of the most pol- luted areas in the world, such as the city of Delhi in India (Apte et al., 2011; Goel et al., 2015; WHO, 2016). How should this area develop in the future? Although it is a sensitive karst area with limited carrying capacity, for the preservation of the traditional cultural landscape, its functions and structure, depopulation of the area and aging are also problematic processes. In addition, environmental changes due to climate change will shape the Dinaric regions, which include Loški Potok and Dragarska dolina, in the coming dec- ades. The traditional and recognized cultural landscape of Loški Potok and Dragarska dolina must find a place in the municipal development plans for the coming decades. The municipality should continue the transition to renewable energy sources (bio- mass, wind energy), support the maintenance of quality forests and wood process- ing, strengthen local entrepreneurship, including forms of rural tourism, and mitigate the effects of transport-related remoteness by accelerating digitalization. 227 GeograFF 25_FINAL.indd 227 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25_FINAL.indd 228 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Seznam slik Slika 1.1: Lokacija območja Loškega Potoka (GURS, 2021). ..........................................................14 Slika 1.2: Geološka karta območja (Buser, 1974). .............................................................................15 Slika 1.3: Geomorfološka karta Loškega Potoka. .............................................................................17 Slika 1.4: Kopasti kras Loškega Potoka z uvalo Andrejevi lazi. (Foto: U. Stepišnik) ..............18 Slika 1.5: Kraško polje Retje s kopasto vzpetino Tabor. (Foto: U. Stepišnik) ............................19 Slika 1.6: Kraško polje Travnik. (Foto: U. Stepišnik) ..........................................................................20 Slika 2.1: Kopasta oblačnost nad Retjami. (Foto: D. Ogrin) ...........................................................24 Slika 2.2: Osojni del Retijskega polja ima zaradi krajšega Sončevega obsevanja dlje trajajočo snežno odejo. (Foto: D. Ogrin) .....................................................................................25 Slika 2.3: Tradicionalna prilagoditev na vlažno podnebje Loškega Potoka so ostrnice. (Foto: D. Ogrin) ...........................................................................................................................28 Slika 2.4: Primerjava povprečnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). ..................29 Slika 2.5: Primerjava povprečnih minimalnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .........................................................................................................................30 Slika 2.6: Primerjava povprečnih maksimalnih mesečnih temperatur (v °C) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .........................................................................................................................31 Slika 2.7: Snemanje Travniškega polja s termalno kamero. (Foto: D. Ogrin) ..........................34 Slika 2.8: Trajanje Sončevega obsevanja ob enakonočju, poletnem in zimskem obratu v Travniku (a), Dragi (b), Čednikovem žlebu (c) in vrtači v Grdih lazih (d). Sonce je nad obzorjem, ko poteka njegova pot izven obarvanega dela grafikona. ............................35 Slika 2.9: Termalna slika površja v Retjah ob radiacijskem vremenu podnevi (levo) in ponoči (desno) po izbranih tipih pokrovnosti (zgoraj) in za celotno območje (spodaj) (termalni posnetki: M. Vysoudil). ..........................................................................................................37 Slika 2.10: Primerjava toplotnih značilnosti izbranih tipov pokrovnosti v Retjah podnevi ob advekcijskem (AW; maj 2016) in radiacijskem (RW) vremenu (september 2017 (a: Povprečna temperatura, b: Standardni odklon, c: Temperaturna amplituda). .....38 Slika 2.11: Povezava dolžine vršnih poganjkov smreke in bukve z nadmorsko višino na profilu od doline Čabranke do Jelenovega Žleba (16. do 18. 5. 2017). ....................................41 Slika 2.12: Sevalna zaščita z digitalnim merilnikom temperature zraka na stebru električne napeljave na občasno poplavljenem Travniškem polju. (Foto: D. Ogrin) ...........42 Slika 2.13: Kotanja Poden pri Podpreski decembra 2015. Smrekov gozd ob dnu kotanje nakazuje vegetacijski obrat kot posledico pogostih in izrazitih temperaturnih obratov, ki pa je lahko tudi antropogeno pogojen. (Foto: D. Ogrin) ........................................45 229 GeograFF 25_FINAL.indd 229 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok Slika 2.14: Če je zrak dovolj vlažen in se ponoči ohladi pod temperaturo rosišča, nastane talna megla, ki nakazuje višino inverzne plasti zraka. Na sliki je inverzijska megla v kotanji Poden pri Podpreski tik pred Sončevim vzhodom maja 2017. (Foto: D. Ogrin) .............................................................................................................................................47 Slika 2.15: Temperaturni obrat v Retijskem in Travniškem polju 26. 5. 2016 od 4:49 do 5:52. ..................................................................................................................................................48 Slika 2.16: Topoklimatska karta Loškega Potoka. .............................................................................49 Slika 3.1: Čabranka – najbolj vodnat vodotok v občini Loški Potok. (Foto: T. Trobec).........58 Slika 3.2: Podzemne povezave in razvodja na širšem območju Loškega Potoka (vir: Petrič in sod., 2020, Habič, 1989, Novak, 1992). .......................................................................60 Slika 3.3: Povprečni mesečni pretoki in mesečni pretočni količniki vodotokov v občini Loški Potok (vir: ARSO, 2021a). ...............................................................................................63 Slika 3.4: Poplave v Retijski uvali leta 2014. (Foto: N. Sterle) ........................................................67 Slika 3.5: Podleščev studenec v Novem Kotu. (Foto: T. Trobec) ...................................................68 Slika 3.6: Danski studenec, ki napaja manjši kal. (Foto: T. Trobec)..............................................69 Slika 3.7: Izvir pod Sovjo steno. (Foto: T. Trobec) ..............................................................................69 Slika 3.8: Zbiranje kapnice v Malem Logu. (Foto: A. Pirc) ..............................................................70 Slika 3.9: Kal Pr' štal z istoimenskim izvirom in zajetjem v ozadju. (Foto: T. Trobec) ............70 Slika 3.10: Kal Podleščeva luža. (Foto: T. Trobec)...............................................................................71 Slika 3.11: Obnovljen Vedkov studenec v Novem Kotu. (Foto: T. Trobec)................................71 Slika 3.12: Obnova kala pri naselju Lazec. (Foto: T. Trobec) ..........................................................72 Slika 3.13: Izvir Malenščice, ki je zajet za vodooskrbo. (Foto: T. Trobec) ..................................72 Slika 3.14: Anžetov studenec (Foto: T. Trobec) ..................................................................................77 Slika 3.15: Iztok meteorne vode v Retjah. (Foto: E. Škrjanec).......................................................77 Slika 3.16: Vzorčeni vodni viri v občini Loški Potok (vir: Terensko delo 2016–2018). ..........80 Slika 4.1: Mesta preučevanja prsti in rastlinstva z označenim območjem podrobnega preučevanja. ........................................................................................................................86 Slika 4.3: Primer izpolnjenih opisnih listov prsti in rastlinstva. ...................................................87 Slika 4.2: Terensko delo preučevanja prsti in rastlinstva v Loškem Potoku leta 2018. (Foto: B. Repe) ..........................................................................................................................87 Slika 4.4: Deleži zastopanosti gozdnih združb na podlagi fitocenološke karte v merilu 1 : 100.000. ....................................................................................................................................89 Slika 4.5: Pogled na izbrano preučevano območje. (Foto: B. Repe)...........................................92 Slika 4.6: Lokacija 1 – N 45°35'50.08«; E 14°40'38.01; najvišji deli pobočij; trd jurski dolomit; naklon 21°; 639 m n. v.; svetel pionirski gozd: rdeči bor, bukev, spomladanska resa, črni teloh … (Foto: B. Repe) .............................................................................94 Slika 4.7: Profil 1 – Eutric Dolomitic Rendzic Skeletic Leptosol. (Humic, Loamic) (Foto: B. Repe) ...............................................................................................................................................94 230 GeograFF 25_FINAL.indd 230 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Slika 4.8: Lokacija 2 – N 45°35'45.66«; E 14°39'56.61«; zelo strm zgornji del pobočja; vidni znaki erozije; naklon 45°; 671 m n. v.; kisel permski peščenjak; kisel pionirski gozd: navadna breza, rdeči bor, orlova praprot, jesenska vresa. (Foto: B. Repe) ..................95 Slika 4.9: Profil 2 – Dystric Skeletic Leptosol (Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) ......................95 Slika 4.10: Lokacija 3 – N 45°35'56.58«; E 14°39'33.02«; srednje pobočje; naklon 25°; 742 m n. v.; kisel permski peščenjak; kisel sekundarni smrekov gozd z zelo skromno podrastjo (nekaj orlove praproti). (Foto: B. Repe) ............................................................................96 Slika 4.11: Profil 3 – Dystric Skeletic Leptic Cambisol (Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) .....96 Slika 4.12: Lokacija 4 – N 45°35'48.40«; E 14°39'42.84«; blago srednje pobočje, naklon 10°; 646 m n. v.; kisel permski peščenjak; tipičen kisloljubni bukov gozd: bukev, pravi kostanj, bukev, orlova praprot, jesenska vresa, dlakava bekica. (Foto: B. Repe) .. 97 Slika 4.13: Profil 4 – Leptic Skeletic Alisol (Cutanic, Humic, Loamic). (Foto: B. Repe) ..........97 Slika 4.14: Lokacija 5 – N 45°35'57.65«; E 14°39'33.63«; uravnava sredi pobočja, neposredno pod manjšim izvirom; naklon 0°; 747 m n. v.; kisel permski skrilavi glinovec; vodo- in vlagoljubno rastlinstvo: kalužnica, orlova praprot, preslice, šotni mahovi. (Foto: B. Repe) ..98 Slika 4.15: Profil 5 – Eutric Histic Gleysol (Loamic, Skeletic). (Foto: B. Repe) ...........................98 Slika 4.16: Odnos med globino prsti in naklonom pobočja. ........................................................99 Slika 4.17: Teoretična razporeditev globine prsti glede na topofunkcijo naklona pobočja. ...100 Slika 4.18: Pedosekvence na nekarbonatnih kamninah (zveza: ranker – podzol – luvisol) (zveza: ranker – kisle rjave prsti – opodzoljene izprane prsti) (Stritar, 1990). ...... 103 Slika 4.19: Pedosekvenca pobočij doline reke Čabranke. (Foto: B. Repe) ............................ 104 Slika 4.20: Izjemna debelina nanosa v osrednjem delu doline v vasi Draga, na katerem so se razvile evtrične rjave prsti. (Foto: B. Repe) .................................................... 105 Slika 4.21: Razpoložljivo ravno površje v osrednjem delu občine Loški Potok, primerno za kmetijstvo (levo zgoraj). Ozki pasovi obdelovalne zemlje ob vasi Retje (levo spodaj). Globoki in za kmetijstvo primernejši evtrični kambisoli na uravnanem površju (desno). (Foto: B. Repe) ........................................................................................................... 106 Slika 4.22: Preučevanje prsti v občini Loški Potok: opuščena, zatravljena polja (levo zgoraj). Še vedno aktivni vrtički in razpadajoče stavbe v vasi Podpreska (levo spodaj). Ostanki nekdanje lesne tovarne v Podpreski, ki je sedaj povsem opuščena (desno). (Foto: B. Repe) ...................................................................................................... 107 Slika 4.23: Objekt bivše žage v Podpreski aprila 2020. (Foto: S. Košmrlj) ............................. 107 Slika 4.24: Okrasni octovec ob stanovanjski hiši v občini Loški Potok. (Foto: B. Repe) .... 108 Slika 4.25: Podivjan octovec ob gospodarskem poslopju v naselju Travnik. (Foto: B. Repe) ............................................................................................................................................ 109 Slika 4.26: Območje razraščanja japonskega dresnika od glavni cesti blizu naselja Travnik. (Foto: B. Repe) ........................................................................................................................... 110 Slika 5.1: Arheološka najdišča Potoka s širšo okolico. ................................................................. 114 Slika 5.2: Potencialno arheološko zanimivi lokaciji, prepoznani na podlagi analize lidarskega posnetka (A – Srednja vas; B – Levičnik) (Vir: Register kulturne dediščine ..., 2021). ................................................................................................................................... 115 231 GeograFF 25_FINAL.indd 231 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok Slika 5.3: Hrib Tabor, panorama iz jugozahodne smeri. (Foto: M. Pajnič, 2020) ................. 117 Slika 5.4: Odlomki prazgodovinske keramike s hriba Tabor. (Foto: U. Pajnič, 2020) ......... 118 Slika 5.5: Železna sulična ost iz Glažute. (Foto: M. Pergar; ZVKDS, OE Ljubljana) .............. 121 Slika 6.1: Vas Retje je iz prvotnih nekaj hiš na dvignjenem mestu v Retijski uvali z večanjem števila prebivalcev stalno rastla. Ko je zmanjkalo pred poplavami varnega prostora v okolici prvotnih hiš, so si ljudje začeli postavljati svoja bivališča višje v breg. Fotografija je nastala okrog leta 1930. (Avtor je neznan, lastnik fotografije je Vlado Mohar.) ............................................................................................................................................. 128 Slika 6.2: Vas Travnik je skozi stoletja nastala na ozemlju, ki so ga na začetku poimenovali Laaßerbach. Travnik je z večanjem prebivalstva s prvotnih 4 gospodarstev z večanjem števila stalnih naseljencev začel rasti v breg proti Beli Vodi. Fotografija je najverjetneje nastala v času velike poplave leta 1933 (Avtor je neznan, lastnik skenirane kopije fotografije je Vlado Mohar.) ................................ 129 Slika 7.1: Hrib-Loški Potok in raziskovalna skupina projekta ŠIPK na prvem obisku 3. 3. 2018. (Foto: V. Smole) ..................................................................................................................... 147 Slika 7.2: Na terenu v Retjah. (Foto: V. Smole) ................................................................................ 152 Slika 7.3: Pogled na Retje s Tabora 3. 3. 2018. (Foto: V. Smole) ................................................. 152 Slika 7.4: Na terenu pri Zofiji in Jožetu Anzeljcu, p. d. Štalarjeva, v Malem Logu, 23. 3. 2018. (Foto: V. Smole) .................................................................................................................. 166 Slika 7.5: Antonija Buček, p. d. Bučkova Tuončka iz Retij, prikazuje predenje volne 6. 7. 2018. (Foto: V. Smole) ..................................................................................................................... 167 Slika 8.1: Območje Loškega Potoka na Jožefinski vojaški karti iz druge polovice 18. stoletja. Izsek iz karte iz Sekcije 224 – območje Loškega Potoka in Retij (D. Retie). Slovenija, 1995. ..................................................................................................................... 179 Slika 8.2: Kulturna krajina Retje na katastrski karti iz prve polovice 19. stoletja, sestavljena iz posameznih listov, lastna obdelava. Strnjene njive (rjavo) v dolini, travniki in pašniki nad njimi (svetlo zeleno) in gozd (temno zeleno) (Franciscejski …, 1823−1869). ............................................................................................................................................... 181 Slika 8.3: Krajinske značilnosti: zgoraj levo: osamelec Tabor; zgoraj desno: krajinske prvine na uravnanem vrtačastem reliefu v zaledju vasi Hrib; v sredini levo: grumble pod »Vrhvrat«; v sredini desno : posamezni vegetacijski členi na travnikih in pašnikih; spodaj: vrsta dreves ter drevesa ob sakralni dediščini. (Foto: B. Bartol) ............................... 182 Slika 8.4: Levo: Živičen krajinski vzorec ob parcelnih mejah po padnici na koncu retijske doline (LIDAR ARSO, 2020). Desno: Primer živice ob parcelnih mejah na vzhodnem pobočju nasproti sv. Florjana in skrajno desno odstranjene živice. (Foto: B. Bartol) .......................................................................................................................................... 184 Slika 8.5: Levo: Terase z živicami na grumblah, lidarski posnetek. Desno ortofoto istega območja (Lidar ARSO, 2020). ................................................................................................... 185 232 GeograFF 25_FINAL.indd 232 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Slika 8.6: Levo: Travniško polje pod vodo. (Foto: J. Bertok) Desno: poplavljeno Retijsko polje. (Foto: B. Bartol) ............................................................................................................. 185 Slika 8.7: Levo: Retijsko polje s Tabora. Desno: Retijsko polje iznad sv. Florjana, ki zajame vas in Tabor. (Foto: B. Bartol) ............................................................................................ 186 Slika 8.8: Enote nepremične kulturne dediščine na območju kraškega polja Retje v Loškem Potoku (Register kulturne dediščine, 2021). ............................................................... 187 Slika 8.9: Rast centralnega naselja Hrib. Levo: Začetek 20. stoletja (vir: elektronski arhiv V. Mohar). Desno: Okrog 120 let kasneje. (Foto: B. Bartol) ............................................. 189 Slika 8.10: Pozidava vzdolž cest na pobočjih (Travnik) in zlivanje naselij (Hrib in Travnik). (Foto: B. Bartol) ........................................................................................................................ 189 Slika 8.11: Pogled s Tabora. Levo: Slika z začetka 20. stoletja – vas Retje v dolini, zadaj levo Blošček, pobočja le proti vrhu porasla z gozdom in malo pozidana, pobočja pod Lipnim vrhom v ozadju nad Malim Logom (v ozadju desno) so še travnata. (Foto: B. Bartol) Desno: Pobočja precej bolj zarasla in pozidana, Lipni vrh v ozadju porasel z gozdom, obcestna pozidava se je povečala, februar 2020. (Vir: elektronski arhiv B. Bartol) .......................................................................................................... 190 Slika 9.1: Pogled na hrib Tabor in kraško polje Retje iz zraka z označenima lokacijama merilnih mest. (Foto: U. Stepišnik) ............................................................................... 196 Slika 9.2: 24-urne koncentracije (od 6.00 do 6.00 naslednjega dne) delcev PM10 v Retjah (oranžna črta) ter dnevno povprečje minutnih koncentracij BC v Retjah (črna črta) in na Taboru (siva črta) v zimi 2017/18. Z rdečo črto je označena zakonsko določena mejna dnevna vrednost za delce PM10, s sivo pa so obarvana daljša obdobja s temperaturno inverzijo. ................................................................................................... 198 Slika 9.3: Potek srednjih dnevnih (mediana) koncentracij črnega ogljika (BC), ločeno glede na izvor za Retje v zimskih mesecih 2017/18. Črna črta označuje črni ogljik (BC), nastal s prometom, rdeča črta pa črni ogljik (BC), katerega izvor predstavlja zgorevanje biomase. Osenčeno območje predstavlja razpon izmerjenih koncentracij (prvi in tretji kvartil). ................................................................................................................................ 200 Slika 9.4: Prostorska razporeditev koncentracij delcev PM2.5 v času zimskih temperaturnih inverzij (levo) in v času premešanega ozračja (desno) vzdolž retijske kotanje. ......................................................................................................................................... 201 Slika 10.1: Karta pokrajinskoekoloških tipov (PET) občine Loški Potok, izdelana z nenadzorovano klasifikacijo.. ............................................................................................................ 208 Slika 10.2: Karta pokrajinskoekoloških tipov (PET), ločenih po barvi, in enot (PEE), označenih s številkami............................................................................................................................ 211 Slika 10.3: Karta skupne ocene ranljivosti okolja in ranljivosti po posameznih pokrajinotvornih sestavinah. ............................................................................................................... 217 233 GeograFF 25_FINAL.indd 233 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok Seznam preglednic Preglednica 2.1: Padavinska povprečja za Hrib-Loški Potok (n. v. 827 m) in Travo (n. v. 765 m) v obdobju 1981−2010 (Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, 2020). ............26 Preglednica 2.2: Povprečne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020. ....29 Preglednica 2.3: Povprečne minimalne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje minimalnih mesečnih temperatur (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .........................................................................................................................30 Preglednica 2.4: Povprečne maksimalne mesečne temperature (v °C) in letno povprečje maksimalnih mesečnih temperatur (brez mesecev januar in maj) za postaje Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .........................................................................................................................31 Preglednica 2.5: Število vročih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). ..................................................................32 Preglednica 2.6: Povprečno število hladnih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .................................32 Preglednica 2.7: Povprečno število mrzlih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .................................32 Preglednica 2.8: Povprečno število ledenih dni na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). .................................33 Preglednica 2.9: Absolutno najnižje temperature po mesecih na postajah Hrib, Babno Polje in Nova vas v letih 2019 in 2020 (vir podatkov: ARSO, 2021, DRPV, 2021). ....33 Preglednica 2.10: Toplotne značilnosti (v °C) izbranih tipov pokrovnosti (TP) v Retjah ob radiacijskem tipu vremena podnevi in ponoči. ........................................................................37 Preglednica 2.11: Toplotne značilnosti (v °C) izbranih tipov pokrovnosti v Retjah podnevi ob advekcijskem tipu vremena. ...........................................................................................38 Preglednica 2.12: Dolžina vršnih poganjkov bukve in rdečega bora (v cm) 24. 5. 2016 na Retijskem polju (n. v. 710−740 m) in Malem Logu (n. v. 780−800 m). .........40 Preglednica 2.13: Dolžina vršnih poganjkov bukve in smreke (v cm) med 16. in 18. 5. 2017 na profilu od doline Čabranke do Jelenovega Žleba. .........................................................41 Preglednica 2.14: Zimske temperature (v oC) v mraziščih Loškega Potoka v obdobju 2015−2019: Čednikov žleb (n. v. 810 m), Poden pri Podpreski (n. v. 740 m), Retijsko polje (n. v. 705 m), Travniško polje (n. v. 700 m), Tabor (n. v. 815 m) in Podplanina (n. v. 520 m) v dolini Čabranke. ...............................................................................................................44 Preglednica 2.15: Poletne temperature (v oC) v mraziščih Loškega Potoka v obdobju 2016−2018: Čednikov žleb (n. v. 810 m), Poden pri Podpreski (n. v. 740 m), Retijsko polje (n. v. 705 m), Travniško polje (n. v. 700 m), Tabor (n. v. 815 m) in Podplanina (n. v. 520 m) v dolini Čabranke. ...............................................................................................................46 234 GeograFF 25_FINAL.indd 234 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Preglednica 2.16: Nekatere podnebne razlike med gozdom in odprtim po meritvah v maju v obdobju 2016−2018 na območju naselja Hrib-Loški Potok. ....................................51 Preglednica 3.1: Odtočne značilnosti na vodomernih postajah vodotokov občine Loški Potok (vir: ARSO, 2021a; ARSO, 2021b). ....................................................................................61 Preglednica 3.2: Povprečni mesečni pretoki (Q [m3/s]) in mesečni pretočni količniki (M) vodotokov v občini Loški Potok (vir: ARSO, 2021a). ..............................................62 Preglednica 3.3: Odtočne značilnosti izbranih vodomernih postaj na vodotokih zunaj občine Loški Potok, proti katerim se dokazano ali domnevno podzemno stekajo tudi vode iz Loškega Potoka (vir: ARSO, 2021a; ARSO, 2021b). ...................................65 Preglednica 3.4: Vrednosti izbranih fizikalno-kemijskih parametrov na vzorčenih vodnih virih v občini Loški Potok (vir: Terensko delo 2016–2018). ............................................78 Preglednica 4.1: Splošne značilnosti prevladujočih tipov prsti na podlagi terenskega preučevanja............................................................................................................................89 Preglednica 4.2: Gozdne oblike in združbe na podlagi terenskih popisov. ............................90 Preglednica 4.3: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 1, profil 1). ...............................94 Preglednica 4.4: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 2, profil 2). ...............................95 Preglednica 4.5: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 3, profil 3). ...............................96 Preglednica 4.6: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 4, profil 4). ...............................97 Preglednica 4.7: Fizikalne in kemične lastnosti prsti (lokacija 5, profil 5). ...............................98 Preglednica 6.1: Območje, imenovano Lasserbach, je obsegalo 4 cele hube, glede na podatke iz kasnejših urbarjev najverjetneje na območju današnjega Travniškega polja in delno Srednje ter Šegove vasi in Kaple (Urbar ribniškega …, 1573). .................... 134 Preglednica 6.2: K območju, imenovanemu Zu Rettiach, pa so pripisali 7 celih in ¾ hube, ki so obsegale takrat kultivirane površine v Retjah in tudi oddaljene površine na območju današnje Šegove vasi in Malega Loga. Na to kaže tudi vpis »Zu Rettiach«, kar bi lahko prevedli kot »K Retjam« (Urbar ribniškega …, 1573). ............. 135 Preglednica 6.3: Imetniki zemlje – prvotni naseljenci in dajatve v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribniškega …, 1621). ....................................................................................................... 138 Preglednica 6.4: Imetniki zemlje – novi naseljenci in dajatve v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribniškega …, 1621). .................................................................................................................. 139 Preglednica 6.5: Podružniki ali kajžarji in dajatve v urbarju iz leta 1621 (Urbar ribniškega …, 1621). ............................................................................................................................... 140 Preglednica 9.1: Aritmetična sredina s standardnim odklonom (AS ± SD) in mediana (MED) celokupnih koncentracij črnega ogljika (BC), črnega ogljika, nastalega z zgorevanjem biomase (BCzb), in črnega ogljika iz prometa (BCpr) v absolutnih vrednostih (µg/m3) in kot delež celokupnih koncentracij (%) od jeseni 2017 do pomladi 2018 na merilnem mestu Retje.......................................................................................... 199 235 GeograFF 25_FINAL.indd 235 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok Preglednica 10.1: Prostorski podatkovni sloji, uporabljeni pri pokrajinskoekološki členitvi. ......................................................................................................................................................... 210 Preglednica 10.2: Nosilne sposobnosti okolja po pokrajinotvornih sestavinah. ............... 212 Preglednica 10.3: Dosežena stopnja obremenitve okolja po pokrajinotvornih sestavinah. .................................................................................................................................................. 215 Preglednica 10.4: Skupna ocena ranljivosti po pokrajinotvornih sestavinah. .................... 216 236 GeograFF 25_FINAL.indd 236 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 Stvarno kazalo A delci PM 195–198, 200–202, 215, 222 advekcijski (alohtoni) tip vremena 34, depopulacija 218, 223 36, 38, 40 destruktivni geomorfni procesi 211, 213 Alisol 97, 99 dinarska pregrada 24 amonij 75–76, 78 dinarski jelovo bukovi gozdovi 88 analiza lidarskih posnetkov 113, 115, distrične rjave prsti 88, 91, 99–100, 103, 120, 185 222 Ångströmov eksponent 198 dolek 67 Anton Skubic 126–127, 132 dolenjska narečna skupina 147, 221, arheološka topografija 113, 115, 121, 225 178 dolenjsko narečje 147–149, 153, 175, 221, 225 B dolomit 14–18, 21, 75, 85, 91–92, 94, 99, Blate 64–65, 74 104, 210 Blošček 19, 70, 177–178, 190 Dragarsko podolje 13–14, 19–20, bukovi gozdovi 88–91, 93, 97 209–210, 212, 214–216 drevesa 40, 51, 128, 133, 181–182, 222 CCAI 113, 115, 118–120 E Cambisol 96, 104, 226 ekološko stanje 74 cerkev 9, 115, 117, 120, 126–127, 145, ekosistemske storitve 218, 223 169, 178, 180–182, 184, 186–188, energija Sončevega obsevanja 34–35, 191, 222 39, 48 Claustra Alpinum Iuliarium 113, 121, enoletna suholetnica 109 125 erozijski jarek 14, 16–18, 21, 92 Claustra Alpium Iuliarum 113, 121, 125 estavela 20 Č F Čabranka 14, 23, 36, 39–47, 50, 52, fizikalne lastnosti prsti 94–98 57–65, 67, 74–77, 79, 85, 90–92, fizikalno–kemijski parametri 78 100–102, 104, 113, 116, 120, 126, fluviokras 13–14, 16–18, 21, 66 180, 209–210, 212–213, 215–216, fluviokraški relief 14, 21 218, 222, 226 fluviokrašo površje 13, 16 čistilna naprava 59, 73, 76, 214 fonološki opis govora 150 črni ogljik (BC) 11, 195–201, 215, 222 fosfati 75–76, 78 Frančišek Kramer 126 D dediščina 12, 70–71, 114, 146, 182, 187, G 192 GIS študije 120 delci 9, 11, 88, 90, 99, 101–103, 195– Glažuta 12, 14, 68, 79, 114, 120–121, 198, 201–202, 215, 222 180, 209–210, 212, 215–216, 218 237 GeograFF 25_FINAL.indd 237 25. 01. 2022 13:39:13 Geografski oris občine Loški Potok Glažutarsko podolje 13–14, 20 Jernej Pečnik 114, 117, 125, 178 Gleysol 98, 105 jezera hladnega zraka 50, 52, 201, glinovec 92, 98 213 globina prsti 85, 87, 89, 94–101, 103 jezikovna dediščina 146 Goteniška gora 13–14, 20, 23, 36, 39, 50, 57, 60, 68, 74–75, 209–210, 212, 215, K 216 kakovost vode 73–75 gozdna združba bukve in spomladanske kakovost zraka 11–12, 28, 42, 195–198, torilnice 88 200–202, 214–215, 218 gozdne združbe 87–91, 93 kal 68–72, 75, 78–79, 182, 222 gozdni ekosistem 219 kambične prsti, kambisoli 91, 96–97, Gradišče 115, 117, 119, 125, 187 99–100, 102–103, 106 greznica 73, 76 kamnita orodja 116 grumbla 182–183, 185, 190, 222 kanalizacija 73–74, 76, 214 kapnica 68, 70, 73 H karbonatna matična podlaga 57–58, horizont 25, 36, 85, 88–89, 94–99, 75–76, 85, 88, 100, 103–104, 211, 101–102, 118 222 hranila 76, 103, 106 kemične lastnosti prsti 94–99, 101–102, Hrib 9, 11–13, 25–33, 36, 51–52, 57, 59, 214 72–73, 76, 79, 93, 103, 109, 114–115, kemijsko stanje 74–75 117, 136–137, 145, 147, 167, 178– keramika 114–118, 120, 125 180, 182–184, 186–189, 200–201, kloridi 75–76, 78 214, 221, 225 Kolačnik 117 hrvatarstvo 137, 140 kopasta vzpetina 13, 16, 19 huba 130–131, 134–139, 141 kopasti hrbet 14, 16 hudourniški potok 57, 67, 93 kopasti kras 13, 18–20, 209–210, 212–216, 221 I krajevni govor 147–149, 175, 221 identiteta 70, 148, 178, 191–192 krajina 12, 177–178, 180–192, 222 indeks kakovosti zraka 198, 200–202 kraško polje 13, 15–16, 19–21, 28–29, individualna kurišča 214, 218 52, 93, 183–188, 190–191, 196, 201, interaktivni spletni slovar 146 209, 212–217, 221–222 Iso Cluster Unsupervised Classification kraško polje Travnik 13, 15–16, 20 209 kulturna pokrajina Loškega Potoka izhlapevanje 36, 57, 66, 221 218–219, 221, 223 izprane prsti, luvisol 91, 99–100, 102–103 kurilne naprave 202 izvir 16, 20, 58–60, 64, 67–70, 72, 74–76, 78–79, 91, 98, 11¸3, 128, 182, 184, L 222 Laßerbach 128, 134 izvor naglasa 151, 153, 175 Lenart Sigesdorf 126 izvor samoglasnikov 153 Leptosol 91, 94–95, 99–102, 104 izvor soglasnikov 163 ljudsko izročilo 146, 221 lokalna identiteta 148 J lokalno podnebje 33–34, 42 Janez Andrej Turjaški 127 loškopotoški govor 145–146 japonski dresnik, dresniki 108–110 loškopotoški slovar 146 238 GeograFF 25_FINAL.indd 238 25. 01. 2022 13:39:13 GeograFF 25 M ogrevanje gospodinjstev na les 106, mala hidroelektrarna 58–59 196, 199, 201–202, 215 Malenščica 57–59, 61–64, 72, 75, 78, 180 okoljska nosilna zmogljivost 207, 218 Marjan Slabe 114, 117, 125 onesnažen zrak 9, 42, 195–196, 201– Martolozi 131 202, 214–218, 222 meljevec 57, 59, 222 osamelec 177, 181–182, 184, 222 meritve onesnaženosti zraka 196 osončenost 25, 35–36, 50 mesečni pretočni režim 61–62, 64, 66, 55 P Mežnarjev potok 20, 43, 58, 68, 75–76, padavine 24–27, 51–52, 57, 59, 66–67, 78, 179–180, 212 73, 75, 91–93, 100, 221 minimalne (najnižje) temperature parcela 115, 141, 180, 183–184, 186, 29–30, 33, 37–39, 42–47, 50–51, 93 190–191 mlin 58–59, 137–139 pedosekvenca 90–91, 99–101, 103–106 morfologija 181, 185, 222 pelinolistna žvrklja, ambrozija 108–109 morfološke značilnosti prsti 94–99, 101 pH vode 76 mrazišče 23, 29, 43–44, 46–47, 188, 221 plitvi kras 19–20 podeželje 196, 202, 222 N podnebje nižjega gorskega sveta 23 nadmorska višina 16, 20, 23, 25, 28, 31, podzemna bifurkacija 59, 65, 75 33, 39–41, 43, 45, 57, 59, 68, 75, 85, podzemna voda 16, 19–20, 57, 59–60, 87, 89, 91–92, 101–102, 145, 177, 64–66, 74–75, 212 209–210 podzemne povezave 16, 59–60, 74 najmanjši pretok 61–62, 64–65 pogled 31, 92, 105, 121, 152, 186, 188, največji pretok 61–62, 64–65 190–191, 196, 221 naklon pobočja 17, 99, 100–101 pokrajinotvorna sestavina 207–208, narečna besedila 147, 149–150 212–217 narečni govor 145–146 pokrajinskoekološka enota 207, nasičenost s kisikom 76 209–210, 212, 222 nenadzorovana klasifikacija 208–209 pokrajinskoekološka regionalizacija 209 nepopolno zgorevanje ogljičnih goriv pokrajinskoekološka tipizacija 208 195 pokrajinskoekološki tip 207–209, 211 nitriti 75–76, 78 pokrajinskoekološko členitev 207–208, 210 O pokriti kras 16–17 občasno ojezerjeno polje 20–21, 27, polovnik 135 184–185, 221 ponikalnica 58, 64, 67 ocena dosežene stopnje obremenitve ponikva 18 okolja 213–216 popis rastlinstva 86–87 ocena nosilnih sposobnosti okolja poplave 60–61, 66–67, 128–129, 186, 210–213 188, 212–213, 217, 221 ocena regeneracijskih in nevtralizaci- porečje 16, 59–60, 64 jskih sposobnosti 207 posamična najdba 113, 116, 119, 121 octovec 108–109 poselitev 21, 67–68, 71, 73–74, 115–117, Od volkodlaka do Klepca 126 120–121, 125, 177–178, 184–186, odtočni količnik 57, 221 188, 191, 213–215, 218, 221–222 odtok 57, 61–62, 64–66, 102, 221 Potočanska dolina 11, 13 239 GeograFF 25_FINAL.indd 239 25. 01. 2022 13:39:14 Geografski oris občine Loški Potok povesmo 135–136 S povodje 59 samočistilna sposobnost 74–75, 77, 208, povprečni pretok 61–62, 64 212–213 pozna antika 119–121 samočistilne sposobnosti voda 75, 77, pozna bronasta doba 116–117 217, 222 prelivno kraško polje 20–21, 221 samočistilne sposobnosti zraka 213 prevodnost vode 75–78 silikatne kamnine 88, 90–93, 100, 103 profil 39–41, 47, 87–88, 94–98, 101–102 simbol 177, 186 prostor 113, 115, 117, 119, 121, 125– skupine govorov v dolenjskem narečju 128, 133, 177–178, 183–185,188– 149 189, 191–192, 207, 213, 218, 222 skupna ocena obremenjenosti prsti 214 protiturški tabor 126, 145, 221 skupna ocena ranljivosti 216, 218 Pungert 79, 91, 115, 120–121, 180 snežna odeja 25–27, 39, 43, 66, 93 snovna kulturna dediščina 146 R sondiranje 85, 87 raba 13, 21, 33–35, 48, 58, 73, 85, 88–89, specifični odtok 61–62, 64–66 93, 102–105, 145, 156, 177, 180, 183, srednji vek 113, 120–121, 178, 186 185–186, 188, 191, 209–210, 213– starejša železna doba 117 214, 219, 221 stopnja obremenitve okolja 207, Racna gora 13–15, 18–20, 23, 50, 113, 213–216 117, 119–120, 184 stopnja obremenjenosti reliefa 213 radiacijski (avtohtoni) tip vremena 33, stopnja obremenjenosti voda 214, 218 36–40, 42–43, 45, 47, 50, 52 sulična ost 118, 120–121 Rakitnica 16, 59–60, 64–65, 74–75 Svetovna zdravstvena organizacija 200 ranker 91, 99, 103 ranljivost 208, 216, 218, 222 Š ranljivost okolja 207, 209, 216–218 Šenik 120, 136 rastlinstvo, rastlinski pokrov 85–88, Študentski inovativni projekti za 90–91, 93, 98, 104–105, 210 družbeno korist (ŠIPK) 146–147, razvodje 59–60 149–150, 166 razvodnica 59, 63, 66 rečna mreža 58, 51, 74, 93, 100 T rečni pretočni količnik 62–64 Tabor 9, 12–13, 19, 28, 42–44, 46–47, regionalno ozadje 198, 202 114–115, 117–118, 121, 125–126, rendzine 88–89, 91, 99, 212, 222, 226 145, 152, 177–182, 184, 186–188, Retje 9, 12–14, 16, 19–21, 23–25, 27, 190, 196–198, 201, 215, 221–222, 29, 36–38, 43, 52, 66, 73, 76–77, 79, 225–226 103, 106, 109, 115–117, 125–126, temperatura vode 75 128, 130, 135–137, 145, 147, 152, temperaturna inverzija 31, 93, 195–198, 167, 178, 180–181, 183–184–185, 200–202, 213, 215, 218 187–188, 190, 196–202, 209–210, temperaturni obrat 23, 39, 42–43, 45, 212, 214–216, 218, 221, 225–226 47–48, 50 Rettiach 134–136 terensko proučevanje 222 rimska cesta 125 termalno snemanje 34–37, 52 Rinža 16, 59–60, 64–65, 74–75 tonemski naglas 147–148, 175 rjave pokarbonatne prsti 88–89, 91, 210, topoklima 33–34, 38, 52 212, 222 topoklimatska karta 48–49 240 GeograFF 25_FINAL.indd 240 25. 01. 2022 13:39:14 GeograFF 25 trajanje Sončevega obsevanja 34–35, zgodovina dolenjskega narečja 147– 42, 52 149 transkripcija posnetkov 166 zgorevanje biomase 196, 198–200, 218 Travnik 13–16, 19–21, 28–29, 35–36, zlata rozga 109 58–64, 66, 73, 103, 109–110, 115, Zörrer 119 120, 126, 129, 136–137, 145, 147, 167, 178–180, 184, 189, 209–210, Ž 212–216, 218, 221, 225–226 žaga 58–59, 106–107, 137, 140, 180 trdota vode 75–77 živica 182–186, 190, 222 tujerodne invazivne rastlinske vrste 108–109 U urbar 129–141, 178 uvala 13–14, 16, 18–21, 42, 59, 66–67, 73, 76, 128, 196, 221 uvala Retje 19–20, 59, 66–67, 73, 76, 128, 196 V Veliki Obrh 16, 59, 64–65, 74–75 vertikalni temperaturni gradient 39 višina (količina) padavin 26–27, 51, 57, 66, 91–92, 100 višina snežne odeje 25–27 vodna bilanca 57 vododržna podlaga 69, 222 vodomerna postaja 60–66 vodostaj 20, 61 vodovarstveno območje 73–74, 76 vodovod 68, 72–74 vodozbirno zaledje 60–66 Votla stena 119, 121 vročinski stres 219 vršaj 14, 18, 21 vršni (terminalni) poganjki 40–41 vrtača 16, 18, 20, 35–36, 42, 57, 182, 186, 191, 222 vsebnost kisika 75–76 vzorec 26, 67, 73, 75–76, 100, 177–178, 181, 183–184, 186–187, 189–190, 222 WRB 86, 104–105 Zzbirka starih fotografij 146 zbirke starih predmetov 146 241 GeograFF 25_FINAL.indd 241 25. 01. 2022 13:39:14 GeograFF 25_FINAL.indd 242 25. 01. 2022 13:39:14 GeograFF 25 Avtorji Dr. Darko Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.si Dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: matej.ogrin@ff.uni-lj.si Dr. Blaž Repe, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ašker- čeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si Dr. Tajan Trobec, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta, e-pošta: tajan.trobec@ff.uni-lj.si Dr. Uroš Stepišnik, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: uros.stepisnik@ff.uni-lj.si Dr. Miroslav Vysoudil, Department of Geography, Faculty of Science, Palacky Univer sitý Olomouc, 17. listopadu 12, CZ-77146 Olomouc, Czech Republic, e-pošta: miroslav.vysoudil@upol.cz Blanka Bartol, u.d.i.k.a., blanka.bartol@gmail.com Vlado Mohar, vlado.mohar@telemach.net Dr. Vera Smole, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: vera.smole@ff.uni-lj.si Dr. Andrej Gaspari, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, e-pošta: andrej.gaspari@ff.uni-lj.si Urška Pajnič, mag. arheol., e-pošta: urska.pajnic@gmail.com Nina Krašovec, mag. geog., e-pošta: nina.krasovec2@gmail.com Tadeja Babič, dipl. geog. in dipl. jpn., e-pošta: babic-t@hotmail.com Klara Čevka, dipl. geog. in dipl. zgod. Flycom Technologies Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj, e-pošta: klara.cevka@flycom.si Kristina Glojek, mag. geog., e-pošta: k.glojek@gmail.com Dr. Asta Gregorič, Aerosol d.o.o. Kamniška 39, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: asta.gregoric@aerosol.eu Dr. Griša Močnik, Center za raziskave atmosfere, Univerza v Novi Gorici, Vipavska 11 c, SI-5270 Ajdovščina Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, SI-1000 Ljubljana Haze Instruments d.o.o., Dermotova 6, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: grisa.mocnik@ung.si 243 GeograFF 25_FINAL.indd 243 25. 01. 2022 13:39:14 Geografski oris občine Loški Potok Dr. Luka Drinovec, Haze Instruments d.o.o., Dermotova 6, SI-1000 Ljubljana Center za raziskave atmosfere, Univerza v Novi Gorici, Vipavska 11 c, SI-5270 Ajdovščina Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: luka.drinovec@haze-instruments.com Honey Dawn C. Alas, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Ger- many, e-pošta: alas@tropos.de Kay Weinhold, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: weinhold@tropos.de Maik Merkel, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: merkel@tropos.de Dr. Thomas Müller, T., Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: muellert@tropos.de Andrea Cuesta-Mosquera, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: cuesta@tropos.de Martina Ristorini, Department of Bioscience and Territory, University of Molise, Pesche, 86090, Italy, e-pošta: martinaristorini@virgilio.it Dr. Dominik van Pinxteren, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: dominik@tropos.de Dr. Hartmut Herrmann, Leibniz Institute for Tropospheric Research, Leipzig, 04318, Germany, e-pošta: hartmut.herrmann@tropos.de Dr. Alfred Wiedensohler, Experimental Aerosol and Cloud Microphysics Leibniz Insti- tute for Tropospheric Research, e – pošta: ali@tropos.de 244 GeograFF 25_FINAL.indd 244 25. 01. 2022 13:39:14 Doslej izdane publikacije iz zbirke GeograFF GeograFF 1 – 2008 Matej Ogrin: Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani GeograFF 2 – 2008 Barbara Lampič: Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial GeograFF 3 – 2008 Marijan M. Klemenčič, Barbara Lampič, Irma Potočnik Slavič: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji GeograFF 4 – 2009 Katja Vintar Mally: Države v razvoju – med okoljevarstvom in razvojnimi težavami GeograFF 5 – 2009 Več avtorjev: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji GeograFF 6 – 2010 Andrej Černe, Simon Kušar: The System of Indicators for Regional Development, Structure and Potentials GeograFF 7 – 2010 Irma Potočnik Slavič: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja GeograFF 8 – 2010 Marko Krevs, Dejan Djordjević, Nataša Pichler-Milanović (ur.): Challenges of spatial development of Ljubljana and Belgrade GeograFF 9 – 2010 Barbara Lampič, Dejan Rebernik (ur.): Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja GeograFF 10 – 2011 Karel Natek (ur.): Mali vodni tokovi in njihovo poplavno ogrožanje Ljubljane GeograFF 11 – 2011 Irena Mrak: High Mountain Areas and Their Resilience to Tourism Development GeograFF 12 – 2012 Darko Ogrin (ur.): Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva GeograFF 25_FINAL.indd 245 25. 01. 2022 13:39:14 GeograFF 13 – 2014 Dušan Plut: Sonaravni razvoj Slovenije – priložnosti in pasti GeograFF 14 – 2014 Matej Ogrin, Katja Vintar Mally, Anton Planinšek, Griša Močnik, Luka Drinovec, Asta Gregorič, Ivan Iskra: Onesnaženost zraka v Ljubljani GeograFF 15 – 2014 Dejan Cigale, Barbara Lampič, Irma Potočnik Slavič, Blaž Repe (ur.): Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji GeograFF 16 – 2015 Renata Slabe Erker, Barbara Lampič, Tomaž Cunder, Matej Bedrač: Opredelitev in merjenje trajnosti v kmetijstvu GeograFF 17 – 2015 Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Mojca Ilc Klun: Trajnostna mobilnost v procesu izobraževanja GeograFF 18 – 2016 Matej Ogrin, Katja Vintar Mally, Anton Planinšek, Asta Gregorič, Luka Drinovec and Griša Močnik: Nitrogen Dioxide and Black Carbon Concentrations in Ljubljana GeograFF 19 – 2016 Irma Potočnik Slavič, Dejan Cigale, Barbara Lampič, Anton Perpar, Andrej Udovč: (Ne) raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji GeograFF 20 – 2016 Barbara Lampič, Matej Bedrač, Tomaž Cunder, Maja Klun, Irena Mrak, Renata Slabe Erker: Trajnostna naravnanost kmetijstva v slovenskih regijah GeograFF 21 – 2017 Barbara Lampič, Darko Ogrin (ur.): Ljudje in okoljske spremembe skozi čas GeograFF 22 – 2017 Darko Ogrin (ur.): Kamniška Bistrica – geografska podoba gorske doline GeograFF 23 – 2017 Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Mojca Ilc Klun, Kristina Glojek: Implementation of Sustainable Mobility in Education GeograFF 24 – 2019 Blaž Repe (ur.): Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre GeograFF 25_FINAL.indd 246 25. 01. 2022 13:39:14