JUNIJ 1961 ST. 2 GLASILO SZDL OB CINE LJUBLJANA- OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV Kritična ocena dosedanjega dela kažipot za delo v prihodnje Zveza komunistov je pred novimi nalogami, ki ji jih nalaga nadaljnji družbeni razvoj V torek, 27. junija 1961, ob 16.30 bo v sejni dvorani ObLO Ljubljana-Ši-ška. Celovška 121, razširjeni plenum Občinskega odbora SZDL z naslednjim dnevnim redom: 1. Naša komuna v novem sistemu 2. Razno % Komunisti naše občine so prejšnji mesec v svojih osnovnih orga-0 nizacijah kritično pregledali dosedanje delo Zveze komunistov ter 0 temeljito preštudirali poročilo Občinskega komiteja, kar je prišlo 0 do izraza tudi v razpravi na občinski konferenci ZKS, ki je bila % 30. maja v prostorih Doma Partizana v Zgornji Šiški. Delegati so 0 sproščeno razpravljali o dosedanjih napakah v delu komunistov, 0 o težavah, s katerimi se pri tem bore, kot o nalogah, ki čakajo # organizacije. V razpravi je sodeloval tudi sekretar Okrajnega ko-0 miteja ZKS Franc Popit, ki je ocenil delo konference kot zelo 0 plodno, prav zaradi odkrite izmenjave mnenj in enotnega hotenja 0 popraviti dosedanje napake, da bi v prihodnje imeli še večje 0 uspehe pri svojem delu. Nov gospodarski sistem, ki ga uvajamo, ne bo vplival le na večjo produktivnost in hitrejšo krepitev družbeno materialne osnove, temveč spreminja tudi sedanje odnose med ljudmi. Uvajanje ekonomskih enot, poglabljanje delavskega samoupravljanja ter postopno prenašanje samoupravnih nalog na vse člane delovnega kolektiva vzbuja v njih mnogo večjo zanimanje za dobro gospodarjenje podjetja, ker bodo poslej sami materialno prizadeti, če bodo slabo gospodarili. To pa pomeni, da bo poslej treba mnogo bolj razmišljati o tem, kako bomo delili dohodek, koliko na osebne dohodke in koliko na sklade, v kaj in koliko bomo investirali, kolikšna bodo obratna sredstva, kaj bomo proizvajali oziroma prodajali ter še o mnogočem. To pa zastavlja delovnim kolektivom mnoge nove zahtevne naloge. (Nadaljevanje na 4. strani) Priprave na jubilejno proslavo Starega velesejma ni več. Z vhoda v -našo občino- sc je odi vi po 'led na Tir olski park, kjer bo osrednja jubilejna proslava na večer pred dnevom vstaje j Po I delovnem ; razgovoru t € Pravimo, da je komunistom všeč odkrita beseda, pa čeprav je kaj malo laskava in rezka. To je prav gotovo res. Z ničemer drugim se ne moremo približati do potrebne mere resnični podobi stvari, drugače ne more priti do pravega pomenka in s tem do potrebnih odločitev in sklepov za delo v prihodnje. Zato smo si ob pripravah na gbčinsko konferenco želeli takšnega sestanka, ki bo sprostil misli in razvnel duha za odgovorno delo, takšnega pogovora, v katerem bomo komunisti zaradi nastale nujnosti in potrebe spregovorili o nekaterih slabostih, Še bolj pa o družbeni in politični dejavnosti, ki postaja temeljno merilo za vsakogar t> vrstah Zveze komunistov. Zavzetost, s kakršno so se osnovne organizacije lotile obravnavanja vprašanja, kako v sedanjih pogojih in še posebej ob uveljavljanju novega gospodarskega sistema pojmovati vodilno vlogo ZK in kako to vodilno vlogo zagotoviti v vsej naši dejavnosti, je potrdila, da so bila takšna pričakovanja docela upravičena. Konferenca je v svoji oceni izoblikovala naravni zaključek dveletnega dela naše Zveze, hkrati je z obilnimi napori osnovnih organizacij v zadnjih mesecih jasno in nedvoumno označila nadaljnjo pot in nove naloge. Novi gospodarski sistem, ki sprošča delovanje ekonomskih zakonitosti in deluje izredno spodbudno na naše gospodarstvo in druga področja, terja še večjo aktivnost zavestnih sil in nezmanjšano odgovornost za socialistično reševanje problemov tudi v prihodnje. Trenutne težave v našem gospodarstvu silijo komuniste k prav takšni in še večji aktivnosti, kakršno označuje že dosedanje delo v oblikovanju socialističnih odnosov v naši družbi in ustvarjanju boljše materialne osnove za življenje naših delovnih ljudi. Delegati na konferenci so govorili o nadaljnji čvrstitvi ZK in novih nalogah. Dodobra so se zavedali priznanja in odgovornosti, da so prav oni oblikovalci sklepov in napotil za naslednje delovno obdobje. Nič ni postalo važnejše od naloge, da ZK predvsem usmerja svoje člane v družbenem in političnem delu Jn jih usposablja, da se morejo na raznoterih področjih samostojno uveljaviti. To je bil dovolj poudarjen in jasno izoblikovan akcijski napotek komunistom naše občine. Zato pomeni -naša konferenca komunistom v občini veliko in koristno spodbudo za bodoče delo. Uredniški odbor sporoča, da Je časopis brezplačen, hkrati pa prepušča-krajevnim organizacijam možnost, da ga zaračunavajo maksimalno do pet dinarjev. Sredstva ostanejo krajevnim organizacijam, z delom teh sredstev pa lahko nagrajujejo razna-šalce časopisa. Prihodnja številka septembra. 2 OBČINSKI RAZGLEDI p Letos je v tretje mladinsko gradbišče v Vodicah OBISK PRI B R I G A D IR JH V VODICAH GLINAST HRIB SPREMINJAJO V OPEKO N A Š Goli hrbti se sklanjajo nad umazano-rjavo gmoto. Dež je na- tth,n|t0rfa2ngaovoriš inrobh,tekmova Tudi brigada je postala resnična .............. poslušanju šola mladih upravljavcev. Delo, Jedavanj, z branjem časopisov in proizvodnja’ zahtevata upravljanje, piskom kino predstav, ki jih upri- Brigada ni več »po vojaško orgam-Majo 2 lastnim kinoprojektorjem, zjrana delovna enota-, temveč - skupnost mladih proizvajalcev, ki je sprejela določeno delovno ob- feživljajo proste popoldneve in Ičere. Dan za dnem. Vse do zad- lega dne v juniju, ko jih bodo veznost ln je v celoti odgovorna za mo&l glino. Lopata se težko zajeda v surovino, ki jo bosta pefi in stroj spremenila v opeko. Srečo, Sorče, Miki, Janez, Ciril so naskočili nov vagonček. Deset minut Hrib je bil manjši za tri četrt kubika. Po industrijskem ozkem tiru so odpeljali šoferji z »bremzami« v rokah tri četrt ku- j^^ne^se bo preselila na jja„ja Brigadm svet, bika gline. Onkraj opekarne so Mojca, Marjan in Janez vozili svežo opeko v sušilnice. Opeko iz tiste gline, ki se je po dolgotrajnem dežju zaman upirala pridnim rokam brigadirjev. ijanja. Brigadni svet, ki je voljen, vodi delo brigade. Uprava brigade KJE IN KAKO bomo gradili garaže Hiter razmah motorizacije je stanovanjski izgradnji dodal sopotnika — gradnjo garaž. Povsem razumljiva je želja lastnikov avtomobilov, da svojo »veliko investicijo« čuvajo in ji zagotovijo čimdaljšo življenjsko dobo. Garaža postaja iz dneva v dan nepogrešljiv del »stanovanjskega standarda« naših državljanov. Zal pa se mi zdi, da pri gradnji garaž ni vedno dovolj načrtnosti in skrbi, da bi dragocen zazidalni prostor čim smotrneje izkoristili. Ce je divjih gradenj" brez načrtov in potrditev lokacij vse manj, pa se včasih ne moremo povsem strinjati z odobrenimi lokacijami, čeprav jih določa »zazidalni načrt« za gradnjo garaž. Zanima me, kako namerava Občinski ljudski odbor zagotoviti večjo smotrnost in racionalnost pri gradnji garaž, tako da bo v celoti zadoščeno urbanistično-estetskim zahtevam in željam interesentov. M. F. Stanovanjska skupnost »Zgornja Šiška« * Gradnja garaž resnično postaja vse bolj aktualno vprašanje. Povsem se strinjamo z zgornjo ugotovitvijo, da je potrebno zagotovili . ’ smotrnost in racionalno izkoriščanje zazidalnih površin. Svet za urbanizem je sprejel naslednje stališče: lokacije za individualne napisal sem: upravnik brigade, (doslej Štab) z upravnikom (doslej £ gre za tiskarskega škrata. Nava- komandantom) vodi v skladu s skle-g11 smo na drugačno terminologijo, pi konference In brigadnega sveta * komandante, komandirje, dese- vsakdanje življenje v brigadi. Pe> na čete in desetine. V vodiškl Obisk v Vodicah je prijeten do-hgadt so dali slovo temu sposoje- življaj. Srečanje z mladimi ljudmi, ihi* lzra7'oslovju- Motili bi se, ki marljivo delajo, se vesele In po-Vsak vagonček daje dve Pohiteli so. Za razgovor Okrog poldneva zamre gradbl: h| mislili, da sprememba nazi- vsem samostojno razpolagajo in sto opek. Nagrada za delo: ni bilo več časa. Le od časa šče. Življenje se preseli v platnen^ izraža le formalen del brigad- odločajo o številnih drobnih pro-44 opek od vsakega vagona, do časa se izmakne šala, pri- vasico, ki so jo postavili na rofSa življenja. Ne. Življenje v bri- blemih, s katerimi se srečuje mlad ------,-----— j-,------- . . , j.- bližnjega gozdička. Ob glasbi lai je dobilo novo vsebino. J~’---! Nagrajevanje po delovnem tajena popevka, kratek dia-uspehu. Boljši delovni uspe- iog 0 fumu in športu. Kdo bi hi, več »brigadne opeke«, s jeial 0b popolnem molku, katero bodo razpolagali. pocj glinastim hribom v Kraj: Vodiška opekarna. Vodicah se kujejo nova pri-Fantje in dekleta v glinasti jateijstva. Mnogi med njimi delovni kolektiv. steni, ob vagončkih, za samokolnicami: brigadirji prve v roke Enl go za šišenske mladinske delovne . . so si na prvi delovni dan pr- brigade. »Dež nam nagaja,« pripoveduje starejši možakar, ki je strokovni sodelavec mladih opekarjev. »Dež, dež,« skem mu pritrdijo fantje in pustili šolske klopi, drugi so bili še včeraj pri stroju v tovarni. Danes jih združuje glina, pesem na popoldan-počitku, kramljanje sredi majhne platnene vasice dekleta, ki so se jim delovni nad gradbiščem, tekma v čevlji ugrezali v premočeni namiznem tenisu in šala ob glini. »Ob lepem vremenu tabornem ognju, bi vagončki kar švigali po Nekateri izmed brigadir-ozkem tiru. Peč je odvisna jev SQ že stari znanci Vodic. Hiša poihribom Zdi se, kot da je hiSa na cesti, ki nosi številko 27, še vedno v globoki ilegali. UrA1}*1 s ceste pod rob zelenega plašča Šišenskega hriba, da jo f/ najdeš, čuva v sebi nešteto niši - - pogovorov nekdanjih ilegalcev, so se zbirali, snovali in Upravnik brigade je že vo- od nas. Ce zaostanemo, ^I^speTso se sklonili nad di^ veteran. Tretje poletje umazano-rjavo gmoto. Iz to- se ^ vrača pod glinasti hrib. varne je nekdo poklical: Novinci se učijo ob izkus-♦Fantje, kje je vagonček?* njah starejših »glinarjev*. ODGOVORI NA VPRAŠANJA VOLIVCEV • Cesto od glavne ceste do Guncclj in naprej do Stanežič je treba posipati. Predlog volivcev je, da se cesta nekoliko razširi in popravi, tako da se po njej usmeri ves kolesarski promet, ker bi se s tem razbremenila republiška cesta. »Kolesarski promet na republiški cesti bomo uredili z ureditvijo kolesarske steze mimo Šentvida do Medvod. Steza bo predvidoma urejena že letos, saj so načrti pripravljeni in sredstva zagotovljena.« • Ali bo odpravljen velik ovinek na Vodnikovi cesti pri stiku s Sojerjevo ulico? »Idejni projekt za ureditev je žc pripravljen. Po oceni vseh potreb v občini pa najbrž v bližnji prihodnosti ne bo sredstev za realizacijo.« • Volivci se ne strinjajo z lokacijo »Emba-lirke« v Jezerski ulici! »Lokacija .Embalirke* v Jezerski ulici še ni aktualna oziroma vprašanje lokacije še ni rešeno. Občinski ljudski odbor išče skupaj z vodstvom podjetja najboljšo, predvsem pa nojcenejšo re- ostalo še okrog 10 milijonov šitev. Definitiven predlog bo od teh dveh blokov zbra-predmet ponovne razprave, nega komunalnega prispevka. V letošnjem letu je dal _ „ , . ... .. Občinski ljudski odbor Sta- . aj je z ure 1 v,'i‘ novanjski skupnosti .šercer-cest .n Površin okrog £ milijonov, ki jih mo- mestnih blokov? Jrn uporabiti samo za urc. »Nove bloke smo gladili ditev okolice naselij. V na-v času, ko investitor še ni slednjih letih bo Občinski plačeval komunalnega pri- ljudski odbor s podobnimi spevka. Bloki so bili zgra- namenskimi dotacijami sta-jeni, nihče pa ni skrbel za novanjski skupnosti pomagal ureditev okolice. Devetnajsti reševati to vprašanje. Seve-in dvajseti blok, pri katerih da pa izdelanih načrtov za je okolica najmanj urejena, ureditev tega naselja,' kate-sta plačevala komunalni pri- rih realizacija bi veljala prispevek. Od zbranih sredstev bližno 60 milijonov, ne bo je bilo porabljenih približno moč uresničiti v tako krat-14 milijonov, tako da je kem času. delali prenekateri člani tedanjef^ KpS, ko so se skrivali pred okupatorjevimi zasledovalci. P°]rj.0l!:s Kidrič in Tone Tomšič, Edvard Kardelj, Miha Marinko-. Kraigher, Franc Leskošek, Aleš Bebler, Boris Ziherl in dft *e. redno sestajali. V tej hiši so razpravljali o konkretni za organiziranje par- tizanske vojske ter o pripravah a(:etek splošnega upora slovenskega naroda. i 22. junij enainštiridesetega s ,a Za vedno zapisan na pročelju hiše na Vodnikovi cesti ko se je v njej osnovalo Glavno poveljstvo slovenskih ^et. Ta dan pred dvaj- setimi leti je bil poln razburljiv g akov. Hitlerjevska Nemčija je s svojimi hordami vkorakaj, pJets^o zatem, ko so člani Centralnega^,3*1 zvedeli za napad na Sovjetsko zvezo, so se zbrali v v,'r ' Kardelj, Tomšič, Marinko, Kidrič, Leskošek, Bebler in Kr^A Ootovili so, da so z napadom na SZ nastopili pogoji za tl'.no vstajo, ki jo je vodstvo KPJ predvidevalo in pripravijo,^.1}.!6 organiziranje oboroženega upora glavna naloga vsehL31*}^ organizacij. Sprejeli so številne sklepe — politične in Vzn - e narave- Najpomembnejši je bil sklep, naj se vse 'riSLacije nemudoma lolijo zbiranja prostovoljcev za prve pa', ® cele. Na tej seji so usta* novili tudi njihovo vojaško voL^ lavno poveljstvo partizanskih čet«. Izdan je bil poziv na L ? vstajo in izdelan osnutek partizanskega zakona ter partizf,odj.seOe' Kmalu za tem je bil izdelan tudi vojaški načrt za ‘ lev določenih predelov na Gorenjskem. I Takratno Glavno poveljstipetSest**vljali Franc Leskošek-Luka kot komandant, Boris ot Politkomisar (kasneje ga je zamenjal Miha Marinko),. Ier-Primož kot namestnik komandanta, člani štaba pa so^- Žagar, Oskar Kovačič, Dušan Podgornik ter Marjan ) ' 'jt