četrtek, 29. februarja 1996 130 tolarjev ■ftiitnice, sonet, sn-\ff, vntelje. razigranost; J18 nnje šolarje, da se razpvijn. sprostijo in okrni. rsdoživegn žh.j^riju in ljubezni, ■ ■ ZHME^ap*. 'Tn;- r ■ Velenjski BTC pod drobnogledom pravnikov in ministrstva 1» • • S • » • • •••• • • • •«• • •••• • vrti Komisija za pripravo statuta in poslovnika Sveta Mestne občine Velenje naj bi do slednje seje Sveta, ta pa bo 12. marca, otovila, ali obstaja sum o nezakonitosti ostopka v zvezi z oddajo zemljišča za ilagovno-trgovski center. Ta je med >lenjčani in okoličani bolj znan kot umpar, čeprav glede na količino prodajnih površin, ki jih bo imel ta v centru, Ime ne ustreza povsem. Za gradnjo objekta je s pripravljalnimi deli Vegrad že pričel. Po tistem, ko so bili na zadnji seji Sveta podani nekateri dvomi o tem, ali je bilo spridobitvijo zemljišča za to gradnjo vse tako, kot bi moralo biti, zadeve zdaj proučuje komisija, f Ta je na seji, ki jo je imela v ponedeljek, 26. ISSN 0350-5561 Glavni ■iuta • 'urič Spt dCSj Vf/Vči Zakošek, i; ...iuš Jjsteršek. o to: vos) V četrtek, 22. februrja, je bila v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju slovesnost, na kateri je Naš čas d.o.o. skupaj z obiskovalci pospremil na pot čisto sveži, še topel, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1996. Še lepši, še bolj bogat kot prejšnja dva, so rekli tisti, ki so ga že imeli priložnost videti. Glavni urednik Almanaha je Boris Zakošek, uredili so ga: Peter Groznik - Peč, Aleš Ojsteršek, Matjaž Šalej, Barbara Pokorny (TRIM TEAM brez o.o. s sodelavko) in Mira Zakošek, pri pripravi gradiva pa so sodelovali tudi novinarji Našega časa. Oblikovala sta ga Peter Rihtarič - Pec in Janja Košuta - Špegel. Da se je Almanah "prijel", da je nekaj, kar se splača vzeti v roke, daje strnjena informativna podoba časa in okolja v katerem so živele tri občine v preteklem letu, pa kaže podatek, daje zanj veliko zanimanja, saj bo, kot se kaže, že v kratkem v celoti razprodan. To pa je največ, kar si avtotji lahko želijo. ■ mkp - koledar biološkega vrtnarjenja - preglednica dobrih, nevtralnih in slabih sosedov na vrtu • kaj bomo delali v marcu in še drugi nasveti - kmetijska in vrtičkarska ponudba NA ZELENIH straneh 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. JU L Javna tribuna v Nazarjah: februarja, menila, da bi morali ugotoviti, kateri zakoni oziroma predpisi so za oddajo zemljišča takrat veljali. Zato bodo, so sklenili, od Ministrstva za okolje in prostor pridobili mnenje, ali je sklenitev pogodbe (april 1995) o oddaji stavbnega zemljišča po 46. členu zakona o stavbnih zemljiščih v nasprotju z določbo četrtega odstavka 51. člena zakona o lokalni samoupravi; stavbno zemljišče je bilo namreč s pogodbo oddano investitorju, Svet Mestne občine Velenje o tem ni odločal. Pri tem je pomemben tudi podatek, ki so ga Ministrstvu prav tako sporočili, namreč daje bil rok za uskladitev aktov sklada z določbami statuta občine 17. januar 1996. Soglasje Sveta k pre^ramu in finančnemu načrtu sklada pa je Svet Mestne občine Velenje dal. ■ mkp PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 V torek zvečer so se ogorčeni prebivalci Zgornje Savinjske in Zadrečke doline še drugič v štirih dneh zbrali na javni tribuni o nameravani gradnji radarskih sistemov na Menini planini. Tokrat so jo sklicali odbori SDSS, SKD in SLS občine Nazarje ter Zeleni Slovenije, sicer prostorna dvorana pa je bila veliko premajhna za vse, ki so želeli izraziti svojo odločno voljo proti gradnji vojaškega in civilnega radarja. Stališča in zahteve so popolnoma nedvoumne, skupne in enotne: gradnja radarjev je nespre- jemljiva in jo odločno zavračajo, ker bi radar s svojim škodljivim elektromagnetnim valovanjem , trajno ogrožal zdravje ljudi, živali in rastlin; ker je Menina vir pitne vode za vsaj tri občine; ker ima status krajinskega parka; ker veljani prostorski plan takšnih posegov ne dovoljuje, TOREJ SO VSE AKTIVNOSTI NEZAKONITE. Dvomov po tej tribuni ni: ministrstva za obrambo, promet in zveze ter za okolje in prostor pozivajo, naj takoj ustavijo vse aktivnosti; župane in občinske svete Nazarij, Gornjega Grada in Kamnika pozivajo, da zastopajo interese prebivalcev in preprečijo postavitev rudarjev; in za konec - če ministrstva odločne zavrnitve ne bodo upoštevala, velja zahteva županoma in občinskima svetoma Nazarij in Gornjega Grada o razpisu referendumov v obeh občinah, do takrat pa morajo mirovati vse aktivnosti. mjp Po večini in znova n liko hladn Informacije za dohodnino: 090-4110 de ■ ' c \ u odstavili na >}ir odltev i ■ ■ ■■ '' nodvora-no v Topolšici v. tik obiskovalcev. 9770350556014 .M! J, ' DOGODKI sil Izredne seje Sveta v Šoštanju v petek ni bilo! iimiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitii Vzrok: zahteva ni bila pisno utemeljena V petek, 23. februarja, popoldne naj bi bila v Šoštanju izredna seja Sveta občine Šoštanj, sklicana na pobudo štirih svetnikov: Milana Kopušarja (LDS), Rudija Satierja (DeSus), Branka Valiča (ZLSD) in Marjana Vrtačnika (nestrankarski kandidat), vendar seje nI bilo. Izredni sklic seje so predlaga- Sveta, saj naj bi bila ta sklicana li, ker so menili, da bi bilo potrebno točke, ki so jih na zadnjem rednem zasedanju umaknili z dnevnega reda, čim prej obravnavati. Predsednik Sveta v odstopu Franc Pečovnik (SDSS) pa je lahko v petek popoldne ugotovil le, da Svet ni sklepčen. Koalicija strank slovenske pomladi Šoštanj, podpisali so jo Peter Radoja in Štefan Plaskan, (oba SDSS), Silvo Mežnar (SKD), Maks Jelenko (SLS) in Edo Žlebnik (Zeleni) je predsedniku Sveta občine Šoštanj v odstopu poslala pisno obvestilo, da se ne nameravajo udeležiti izredne seje v nasprotju z 29. členom statuta občine, ker predlagatelji sklica zahteve niso pisno utemeljili. Menili pa so tudi, da vsebina predlaganih točk po zahtevi za izredni sklic seje Sveta ne sodi med takšne, ki bi lak sklic terjale, zato zahtevajo sklic redne seje Sveta. Prepričani so, da je občina Šoštanj s sprejetjem temeljnih aktov v letu 1995 med tistimi, ki je uspešno opravila prvo fazo konstituiranja, pred njimi pa je leto, v katerem bodo postopno normalizirali razmere in skušali ključne naloge za normalno fun- Brez kometarja Predsednik Sveta občine Šoštanj v odstopu, Franc Pečovnik, ki smo ga že po redni seji Sveta občine, tisti na kateri je odstopil kot predsednik, želeli povprašati po railogih, zaradi katerih je odstopil, tudi tokrat teh še ni želel komentirati. Rekel je le, da se mu zdi smiselno in prav, da z njimi najprej seznani Svet. To pa bo storil na prvi redni seji, ko bo ta sklicana. kcioniranje občine spraviti v tek tudi dolgoročno, so zapisali. Zato je nujno, da umetno ne ustvarjajo izrednih razmer, ampak skupaj opravijo nalogo, ki so jim jo volivci zaupali. Pred njimi je sprejem proračuna, ki je bistven za leto 1996, in pričetek pre-moženjsko-delitvenega postopka, ki bo dolgoročno pomemben za normalno delovanje občine Šoštanj, ki ji, po mnenju koa- licije strank slovenske pomladi, samo z besedami želijo dobro, v resnici pa, kot pišejo, želijo v korist nasprotnikov osamosvojitve občine Šoštanj ustvarjati neresnične izredne razmere. Zato zahtevajo reden sklic seje po statutu. Kdaj ta bo, v petek še nismo mogli zvedeti. m Milena Krstlč - Planine Žalski svetniki nadaljevali sejo • •■■•»•■■•»■■■»■•»■»■■•it« Odslej tudi taksa za obremenjevanje okolja Minuli četrtek so svetniki žalske občine nadaljevali teden prej prekinjeno 11. redno sejo. Seje tudi tokrat niso dokončali, so pa sprejeli proračun občine za letošnje leto. Sejo so pričeli z razpravo o predlogu odredbe o taksah za obremenjevanje okolja in jo kljub nekaterim pomislekom potrdili. Takso bodo plačevale mesečno vse fizične in pravne osebe v občini. Za gospodinjstva bo taksa 120 tolarjev na osebo, tisti, ki niso vključeni v organiziran odvoz odpadkov, pa to možnost imajo, bodo morali plačevati celo 360 tolarjev na osebo. 120 tolarjev takse bodo morali plačevati tudi vikendaši, taksa za gospodarske družbe in podjetnike pa znaša 1.200 tolarjev na kubični meter odpadkov oziroma 7 tolarjev na kvadratni meter uporabne površine. V enem letu se bo zbralo predvidoma 59 milijonov tolarjev, s tem pa se bo sofinanciral redni odvoz odpadkov, sanacija deponi je na Ložnici, sanacija divjih odlagališč, ločeno zbiranje odpadkov, ekološke rente pa tudi sofinanciranje regijske deponije. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zatem pa so se lotili predloga proračuna. V letošnji proračun se bo pred- Preizkušajo terensko vozilo Čim hitreje do ponesrečenih VELENJE - V drugi polovici februarja se je na ulicah Velenja in njeni okolici pojavljalo rumeno terensko vozilo Opel Fontera. Opremljeno je tako, kot so opremljeni reša valni avtomobili, renom-obili, vključno z vso opremo za ohranjanje življenja in nujno med-icijo pomoč. Vozilo je namenjeno čim hitrejšemu nudenju nujne medicinske pomoči. Vozilo ni locirano v reševalni postaji, ampak kroži okrog in se ustavlja na tistih mestih, od koder ima dostop do vseh predelov, ki jih reševalna postaja pokriva. Cilj je priti do ponesrečnih čim prej, za njim pa se pojavi uregentno reševalno vozilo, ki poškodovanca odpelje. Vozilo je dano v uporabo za obdobje enega leta Sekciji zdravstvenih tehnikov reševalcev Slovenije od sponzorja Avtotehnike, avtomobil pa so v celoti opremili še drugi sponzorji. V njem je najnovejša tehnologija UKV zvez, telefona in vseh drugih pripomočkov, ki jih v zdravstvu v nujni medicinski pomoči uporabljajo. V Velenju so avtomobil preizkušali 14 dni, do konca februarja, zdaj pa ga bodo dobili v uporabo v Kranju. "Avtomobil bo krožil po celi Sloveniji, po vseh reševalnih postajah. Projekt vodi sekcija z namenom, da ugotovi, kje bi tak avto bil potreben. Najverjetneje bo to v večjih mestih, na avtocestah, zelo obremenjenih točkah v Sloveniji. Želimo dokazati, daje tak avto, ki ga imajo povsod po Evropi, potreben tudi v Sloveniji," pravi Janez Kramar, zdravstveni tehnik - reševalec v Reševalni postaji Zdravstvenega doma Velenje. m Milena Krstlč - Planine vidoma nateklo 2,232 milijarde SIT, odhodki pa naj bi skupaj znašali 2,163 milijarde tolarjev. Predlog strokovnih služb pa so svetniki spremenili z večino od 24 dopolnil. Tako so na primer zmanjšali sredstva za plače občinski upravi in za vse materialne stroške, katerih indeks je višji od 108. Pri vseh teh se sredstva znižajo za en odstotek. Razlika se med drugim nameni tudi za reševanje komunalnih odpadkov. Najbolj presenetljivo pa je bilo dopolnilo svetnikov Nika Rožiča in Ivana Faleta. Kar 50 od 100 milijonov SIT, namenjenih za čistilno napravo v Kasazah, so namreč prenesli na druge postavke, 10 milijonov od tega za obnovo lokalnih cest po januarskem snegu in žledu, 5 milijonov za finančno službo krajevnih skupnosti, skoraj 35 milijonov pa za obnovo cest in javnih poti. Predlagatelj dopolnila je zatrjeval, da bo manjkajoča sredstva gotovo mogoče dobiti na republiškem razpisu, temu argumentu pa je verjelo 18 od 28 svetnikov. V četrtek so svetniki obravnavali in soglašali še s statutom sklada za razvoj kmetijstva. Prav tako so sprejeli sklep o izločitvi vse obračunane in neporabljene amor- tizacije iz odhodkov Javnega komunalnega podjetja Žalec, s čimer je to podjetje spremenilo svojo izgubo v minimalni presežek prihodkov. Sejo so svetniki zaključili z razpravo o pogodbi med občino in Darsom v zvezi z nerešenimi vprašanji pri gradnji avtoceste, obravnavali predvidoma naslednji četrtek. Mrox Solčava Lastni občini se niso odrekli V nedeljo dopoldne so v Solčavi Izvedli zbor krajanov /n| na njem sprejeli nekaj pomembnih odločitev. V dvoran zadružnega doma se Je zbralo preko 70 krajanov, ki i vnovič soglasno potrdili svojo trdno odločenost, da\ nadaljujejo prizadevanja za lastno občino. Posebej so poudarili dobro saj krajani menijo, da so pri številu telefonskih priključkov in plačilu zanje deležni pravega izsiljevanja. Prav tako pereča zadeva je odvoz smeti in odpadkov, saj v Solčavi in njeni okolici s storitvami mo-zirskega javnega komunalnega podjetja v nobenem primeru niso zadovoljni.. Prav zanimivo in skoraj nerazumljivo je, da v krajevni skupnosti nimajo urejene zimske službe in tudi v zvezi s tem so sprejeli nekaj konkretnih sklepov. Med vroče stvari sodi tudi znamenita solčavska cerkev, ki je nujno potrebna temeljite obnove, glede tega pa so bile dobrodošle besede župana občine Luče Mirka Zamemika, kije povedal, daje cerkev spomenik prvega reda in bo torej na pomoč gotovo priskočila I država, občina bo pri tem tudi pomagala, seveda pa morajo skupno pripraviti program in vso potrebno dokumentacijo. ■IP sodelovanje z občino Luče ob Savinji in se občinskemu svetu ter županu Mirku Zamerniku zahvalili za razumevanje in pomoč; Solčava namreč zaradi bojkota volitev v občinskem svetu in drugih organih nima svojih predstavnikov. Prav tako Solčava ohranja status krajevne skupnosti, zato bodo 28. aprila izvedli volitve. Tudi o tem so se v nedeljo temeljito pogovorili, odločili so se za sedemčlanski svet krajevne skupnosti in s pomočjo občinske volilne komisije opredelili vse potrebne naloge. Seveda so na zboru obravnavali še številne druge pomembne in celo kočljive zadeve. Temeljito so se pogovorili o lanskem delu krajevne skupnosti, pri čemer so največ govorili o denarnih zadevah v lanskem letu in o finančnem načrtu za letos. Med kočljive zadeve gotovo sodi velik problem telefonije, Polzela Možnosti za občin« Minuli konec tedna je bil na Polzeli minister za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačlč. Srečanje je na pobudo KS Polzela organiziral Grega Vovk, predsednik LDS Žalec, udeležil pa se ga je tudi Marjan Turičnik, podpredsednik LDS Žalec, ter gostitelji Slavko Resnlk, Dana Antloga In dr. Janez Cukjatl. V sproščenem pogovoru je mag. Boštjan Ko-vačič povedal, da je približno 70 odstotkov novih občin zaživelo in beležijo že ugodne rezultate. Nekaj več problemov pa imajo v tistih občinah, ki so delno ostale v starih mejah, kajti miselnost teh struktur se le počasi prilagaja. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo ima zbranih 28 predlogov za nove občine, med katerimi je tudi Polzela, ki ima vse pogoje za samostojno občino. V mesecu maju naj bi bil sprejet zakon o postopku za ustanovitev občin ter o določitvi njihovih območij. Nato pa bo parlament razpisal referendum in s tem praktično odprl pot vsem nadaljnjim aktivnostim. "Na Polzeli se zavedamo, da bodo z ustanovitvijo občine nastale določene začetne težave," je poudaril Slavko Resnik, predsednik sveta KS. "Prepričani pa smo tudi, da jih bomo hitreje in uspešno reševali. Tudi skupne probleme, kot so vodoosk-rba, kanalizacija in odpadki bomo morali še naprej skupno reševati v dolini, vendar enaki med enakimi. Vemo pa tudi, da se bo del sredstev naših davkoplačevalcev brez posrednikov vrnil na to področje in bo s tem omogočena obnova in hitrejši razvoj komunalne infrastrukture." Čim hitrejše nudenje medicinske pomoči - terensko vozilo Opel Fontera, zankrat le polzkusno. Med načelnostjo in "trgovino" Na območju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline le dolgo februar ni bil tako razgiban, kot je letošnji. Ne zaradi različnih pustovanj, ki so tudi tu v nekaterih krajih na svoj način pokazale na napake in pomanjkljivosti, bolj zaradi teme, kije tako resna, da se nekateri z njo še šaliti ne pustijo. Saj veste, gre za načrtovano gradnjo kar dveh radarjev na območju Menine planine. Mnenja o teh napravah, ki so sicer potrebne, če želimo zavarovati naše nebo, so zelo različna. Eni postavitvi radarjev odločno nasprotujejo, drugi so bolj praktični. Ker se bojijo, da kjer država nekaj sklene, tega še tako močan revolt ljudi ne odklene, bi želeli iz tega vsaj čim več iztržiti. Pri nas so različne rente ali odškodnine že kar v modi in če te hudimanske naprave res niso tako škodljive, v kar jih prepričujejo tudi nekateri strokovnjaki, potem je treba iti v boj, da se bo taka postavitev tudi na prizadetem območju kaj poznala. Pa ne v negativnem smislu. Ampak zdaj je stanje tako, da slednji tega raje ne govorijo na glas, ker so že tako padli očitki o "prodanih dušah", bonbončkih in podobnem. Taki očitki pa so za nekatere na položajih lahko tudi zelo nevarni. Še posebej, ker domačine pri teh očitkih spodbujajo tudi predstavniki nekaterih vsedr-Žavnih in lokalnih strank. Seveda tudi ob tem slišimo očitke, da se spet dogaja, da se v "stroko" vmešava "politika ", ampak tega smo že tako navajeni. Taki očitki padajo običajno vedno, pa četudi se kaka stranka resnično zavzema za razrešitev kakega problema, ali opozarja na to, da bi se zgodila laika (lahko ludi nepopravljiva) škoda. Težava je le v tem, da včasih niti ne vemo, ali se predstavniki strank res zavzemajo za ljudi in njihove probleme ali pa jim gre le za ljudi kot potencialne volivce. Nekateri so se ob teh razpravah tudi spomnili zagotovil slovenskega premiera, kije med zadnjim "pasjim " obiskom Logarske doline navdušeno pripovedoval o lepotah tega območja in obljubil tudi pomoč, da se to območje še bolj uveljavi. S tem pa tudi privabi več turistov. Ampak na petkovi javni tribuni v Nazarjah so nekateri bentili na njega, ker je Menino planino že pred dvema letoma zakonsko "spremenil" v posebno območje. In zdaj se ve, zakaj. Sredi območja, kjer naj bi še močneje razvijali turizem, naj bi zrasel vojaški objekt. Taki objekti pa običajno privabljajo le "turiste" posebne vrste. In ti gotovo ne pri- hajajo množično. Zdaj je seveda največ vprašanj o tem, kaj lahko ljudje sploh storijo, da bi tega vsiljivca pregnali z Menine. Seveda lahko protestirajo, lahko se tudi na referendumu odločijo proti, ampak že kar večkrat se je izkazalo pri nas, da tudi referendumi niso obvezujoči in tudi volja vedno ne odločujoča. No, morda bo pri slednjem zdaj le malo bolje, saj na srečo ne živimo v navadnem času, ampak v predvolilnem. V takem času pa se včasih le zgodi čudež in stranke volilvcem le malo prisluhnejo. Toda potem bi ljudje s tega območja morali iztržiti to, kar želijo, v času do volitev. Po volitvah namreč domala vsi na predvolilne obljube hitro pozabijo. 2Mebruarj^996 AKTUALNO MS VAS 3 Termoelektrarna Šoštanj sredi uresničevanja ekoloških zahtev Se v tem tisočletju čista elektrika Termoelektrarna Šoštanj je največji slovenski termoenerget-H objekt, zagotavlja pa ji tretjino celotne potrebne energije. te lobro desetletje so razpeti med zahtevami po potrebnih blilinah elektrike in razrešitvijo ekoloških vprašanj. Lahko rtlemo, da oboje kar dobro uresničujejo. Še leta 1983 so spuščali v ozračje dobrih 120 tisoč ton žveplovega dioksida, ta i, ko je sredi leta začela obratovati razžveplalna naprava na četrtem bloku, le še dobrih 50 tisoč ton. Lansko leto je bilo za delavce Termoelektrarne Šoštanj tspešno. Tako po proizvodnih načrtih kot ekoloških dosežkih. Delovni načrt so nekoliko presegli in predali namenu ■ativeplalno napravo na četrtem bloku, stekle pa so tudi že mprave na gradnjo podobne naprave na petem bloku. Lansko načrtovano proizvodnjo so presegli V omrežje so lani poslali 1909 GWh električne energije, ar je pet odstotkov več kot je lilo predvideno z elektroenergetsko bilanco. To pa zato, ker « proizvodnjo nenehno prilagali hidrometeorološkim azmeram in seveda sloven-kim potrebam po energiji. Za akšno proizvodnjo so lani, kot e povedal tehnični direktor loris Dejanovič, pokurili 3,5 nilijona ton premoga. Poleg ega pa so lani proizvedli še •70 GWh toplotne energije za igrevanje Šaleške doline. Za to o pokurili še dodatnih 160 isoč ton premoga. Ob koncu :ta so imeli na deponiji okoli ■35 ton premoga, zaloge pa so evteh zimskih mesecih še manjšale. V letošnjem planu je zas-avljena nekoliko višja roizvodnja kot lani. 'roizvedli naj bi okoli 2850 )Wh električne energije za kar odo potrebovali tako kot lani ribližno 3,5 milijona ton pre-loga in še 160 tisoč ton za jplotno ogrevanje. Obsežna vzdrževalna dela Zagotavljanje redne proizvodnje električne in toplotne energije pa je seveda tesno povezano z nenehnim vzdrževanjem strojev in naprav. Poleg rednega vzdrževanja, vsako leto začrtajo tudi večja obnovitvena dela. Na ta način zagotavljajo nenehno proizvodnjo in podaljšujejo življenjsko dobo. Lani so izdelali temeljito analizo stanja vseh naprav in predvideli tudi celovita obnovitvena dela. Ta so na prvih treh blokih že tudi uresničili in tako povečali njihovo življenjsko dobo na 55 let, kar pomeni, da bodo ti trije bloki lahko normalno in redno obratovali do leta 2011. Blok štiri ima zaenkrat ciljno podaljšano dobo 44 let in bo lahko ekološko saniran obratoval do leta 2017, blok pet pa prav tako ekološko neobremenjujoč za okolje do leta 2023. Lani so opravili celovita obnovitvena dela na blokih tri in pet poleg tega pa so opravili še celovita vzdrževalna dela na Jaro Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj transportu premoga, redno pa so seveda vzdrževali tudi vse ostale naprave. Za obnovitvena dela 3,5 milijarde tolarjev Poleg rednih vzdrževalnih del se bodo v letošnjem letu lotili obsežne obnove četrtega bloka, ki ga bodo v poletnih mesecih ustavili. Med drugim je predvidena kompletna zamenjava statorja generatorja Boris Dejanovič, tehnični direktor Termoelektrarne Šoštanj (dela so vredna več kot deset milijonov mark). Za celotna obnovitvena dela bodo v največjem slovenskem termoenergetskem gigantu letos porabili tri milijarde in pol tolaijev. Največja pridobitev -čistilna naprava četrtega bloka Med največje pridobitve šoštanjske termoelektrarne v preteklem letu vsekakor sodi izgradnja čistilne naprave na četrtem bloku, ki je že pomembno vplivala na izboljšanje zraka v Šaleški dolini in njeni okolici. Izgradnja je bila zahtevna, obsežna in draga. Veljala je 142 milijonov nemških mark, napravo pa so gradili poldrugo leto. * ' - ■ *. .m*.*! Iz grafa je razvidno, kako velik vpliv ima obratovanje te naprave na količine iveplovega dioksida iz dimnikov šoštanjske termoelektrarne. Tu so zajete celotne količine, če pa bi prikazali zgolj tiste, ki prihajajo iz četrtega bloka, pa bi bila razlika še bolj očitna. Čistilna naprava izloči žveplov dioksid iz dimnih plinov kar za 95 odstotka v. Dimni plini, ki imajo temperaturo okoli 160 stopinj vstopajo v regenerativni prenosnik toplote, tu se ohladijo na 120 stopinj, nato pa jih usmerijo v pralnik dimnih plinov. Tam alkalno absorpcijsko sredstvo ob intenzivni toploti veže škodljive kisle primesi in dimne pline očisti. Zgornja Savinjska dolina i r« • • • • •, ••••••••••••• Je to konec gasilske zveze? Gasilsko organizacijo že »kaj časa pretresajo novosti, i gasilstvu vsaj trenutno niso »sebej v prid. Zlasti so se tvari zaostrile v Zgornji iavinjski dolini. Največji roblem ni v društvih, pač pa Gasilski z.szi Zgornje livinjske doline, ki je v velikih kripcih predvsem zaradi lejstva, da dve občini ne irispevata sredstev za njeno lelovanje. Stvari so se lostrile do te mere, da je u^jprej nepreklicno odstopil ijen poveljnik Jože Zlatinšek, eden dni kasneje pa še mdsednik Franc Terbovšek. Jože Zlatinšek svoj odstop temeljuje takole: "Ob prevzeti! poveljniške funkcije sem se tkko zavedal odgovornosti in i sem ničesar prepustil ufljučju. Pripravil sem temeljit rogram izobraževanja opera-•mega članstva, izboljšanja ubne zaščitne opreme in mdobit\'e opreme enot z gasil- sko in reševalno tehniko, kar je poglavitno za uspešno nudenje pomoči. Vedno sem se zavzemal fo, da mora biti dobro opremljenih vseh 15 društev, kar je optimalno število za pokrivanje celotne doline in za pomoč izven nje, posebej ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Po uveljavitvi nove lokalne samouprave so se pojavila očitna nasprotovanja naši gasilski zvezi, zlasti iz občin Luče in Gornji Grad, ki so pripeljala do nerešljivih težav pri uspešnem vodenju operative po vsej dolini. Izjave gornjegrajskega župana jeseni v Savinjskih novicah in pred kratkim še župana občine Luče v Našem času pa presegajo meje razuma. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline glede na to ni nič drugega kot škodljiv zapuščinski sindrom bivšega režima, ki škoduje gasilcem v občinah Luče in Gornji Grad. Zato jo je treba blatiti v sredstvih javnega obveščanja in ji onemogočiti delovanje z neplačevanjem finančnih sredstev, ki so bila usklajena na vseh ravneh. Tudi posredovanje predsednika zveze ni zaleglo, saj oba župana vztrajata na tem, da plačata le znesek, ki ga je planirala zveza, ta pa je temeljil na začasnih merilih javne porabe in se je spremenil s sprejetjem državnega proračuna. Ostale občine so brez omahovanja sprejele rebalanse občinskih proračunov in redno nakazovala sredstva, s tem pa zvezi omogočila redno delovanje do konca,leta. Vse to je navadno sprenevedanje omenjenih občin. Trdno sem prepričan, da smo le skupno povezani gasilci lahko uspešni pri našem humanem poslanstvu, ki se vse bolj prepleta tudi s sitemom reševanja. Poveljstvo in predsedstvo zveze sta se tega vseskozi zavedala, saj je to edina možnost, da lahko uspešno nudimo pomoč po vsej dolini. Odgovorno trdim, da bo vsako zapiranje znotraj posameznih občin in ustanavljanje novih zvez nujno pomenilo neučinkovito skupno izvajanje gasilsnih in reševalnih akcij ob večjih nesrečah, obenem pa bo to velik korak nazaj na področju preventive in izobraževanja," trdi Jože Zlatinšek. Ob vsem tem gre le za znesek 300.000 tolarjev, zveza nima sredstev niti za sprotno delo, še manj za popravilo vozila, najbolj žalostno pa je, da zdravstvu ne more prispevati svojega deleža za popravilo repetitorja, katerega souporab-nik je, koliko pa dobre zveze pomenijo, se je lepo pokazalo pri nedavni snežni in ledeni ujmi. ■IP ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje STUDENTSKI TEKOČI RAČUN ??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. V LB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje: vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno. Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke! 160000 120000 80000 40000 0 ZMANJŠEVANJE S02 in PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE I 4467065 I ts«; 3611079 j 79988 _ I H 1983 1986 1989 1992 1995 1999 2004 0 1000000 2000000 3000000 4000000 5000000 emisija SP2____ proizvodnja To pa seveda ni edina prednost te naprave. Pred vstopom v dimnik se v razžveplalni napravi namreč izločijo še preostali trdi delci, tako da je v očiščenih dimnih plinih manj kot 50 mg na kubični meter. Priprave na gradno čistilne naprave na petem bloku so že stekle Delavce šoštanjske Termoelektrarne čaka še ena, še nekoliko obsežnejša naložba - izgradnja čistilne naprave na največjem, petem bloku. S pripravami na to obsežno naložbo so že pričeli. Kot je povedal direktor Jaro Vrtačnik, so v postopku pred-kvalifikacije izbrali šest ponudnikov, ki bi lahko gradili to napravo. Nato so objavili razpis za dobave in storitve za paket Tehnološki sistemi. Ta čas strokovno pregledujejo ponudbe (postopek je v sklepni fazi). Računajo, da bodo še v tem mesecu podpisani in usklajeni protokoli, potem pa jih čaka še vrsta dogovorov in usklajevanj za zagotavitev potrebnih finančnih sredstev in objava finančno komercialnega dela razpisa ter seveda dokončen izbor izvajalca. Upamo, da bodo vse te aktivnosti opravljene do konca leta, ko naj bi tudi podpisali pismo o nameri. V tem primeru bi lahko začela čistilna naprava poskusno obratovati na petem bloku v drugi polovici 1999. To pa bi pomenilo tudi celovito ekološko sanacijo. ■ Mira Zahošek Poslovne novice od Republiške carinske uprave smo prejeli obširno pojasnilo (št. 1/96) o izvajanju carinskega postopka uvoza zaradi izvoza. Podjetje Kompas Kontinental Slovenj Gradec ponuja organizacijo obiska obrtnega sejma v Muenchnu za ceno 145 DEM. Slovaško podjetje Inteco išče zastopnika za prodajo plastičnih oken. Firma Doramat, ki je organizator sejmov v Kopru, nam je posredovala program prireditev za leto 1996. Prav tako imamo na voljo program prireditev oziroma sejmov, ki jih organizira podjetje Sejmar Maribor. Območna zbornica Maribor prireja 7. in 8. marca poslovno srečanje s podjetji iz Dalmacije. Gospodarska zbornica Slovenije - tnfolink zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vas, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo. Evropski patentni urad in Urad R Slovenije za intelektualno lastnino organizirata v mesecu marcu 1996 enodnevne seminarje na lokacijah: Ljubljana, Maribor in Portorož. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. . n , K s OP TU iN TAM 29. februarja 19S V Šmartnem ob Paki pred pomembno odločitvijo a * • • • Samostojen zavod ali. V prihodnjih dneh bodo v občini Šmartno ob Paki še pred eno dokaj zahtevno odločitvijo. V začetku tega meseca so namreč z Urada za »«•-gospodarske javne službe Mestne občine Velenje na naslov občine paškega kota poslali zahtevo po opredelitvi do bodoče organiziranosti zdravstvene dejavnosti v šmarški enoti, ki za zdaj deluje pod okriljem Javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Možnosti sta dve: bodisi izločitev enote in pripojitev drugemu zavodu ali pa organiziranje samostojnega tovrstnega zavoda. Pri obravnavi le zahleve so na zadnji seji šmarški svetniki menili, da gre za pomembno zadevo za občino in njene občane, zato so županu Ivanu Rakunu naložili, da v čim krajšem času skliče sesianek / vsemi, ki so s tem problemom povezani tako ali drugače. Na osnovi mnenj tega sestanka sc bodo nato odločali na seji sveta. Pobuda za ustanovitev samostojne športne zveze Že pred časom jc Svet občine Šmartno ob Paki pozval društva in klube v občini, da sc opredelijo do članstva v zvezah in podobnih združenjih. Na to zahtevo so se ti že odzvali. Tako so se člani šmar-škega kulturnega društva odločili, da bodo ostali pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje, TVD Partizan pa je "sodelovanje" s Športno zvezo Velenje prekinil. Sedaj v občini razmišljajo, da bi ustanovili lastno športno zvezo. Pogoje za to imajo. Tako bi bili upravičeni v zahtevi za pridobitev republiških sredstev iz tega naslova, denar pa naj bi namenili za obnovo telovadnice pri šmarški osnovni šoli. Šmarški svetniki so že pozvali društva in klube v občini, da o tej pobudi razmislijo in se na sestanku z županom do nje tudi opredelijo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi v Rečici ob Paki, Paski vasi ter Gorenju? Na zadnji seji v letu 1995 so člani Sveta občine Šmartno ob Paki sprejeli za 10 odstotkov višjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Od 1. januarja letos jo po novi vrednosti že obračunavajo. Za zdaj le za vaški odbor Šmartno ob Paki. S tako povišano točko naj bi se v tem letu nateklo v občinski proračun 10.912. 000 tolarjev. Glede na to, da v občini pripravljajo spremembo odloka na tem področju in glede na podano pobudo, bodo najbrž že na naslednji seji šmarški svetniki sklepali o tem, ali bodo položnice za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča morali poleg krajanov vaškega odbora Šmartno ob Paki plačati tudi gospodarstvo, gospodinjstva in še nekateri drugi v vaških odborih Gorenje, Paška vas in Rečica ob Paki. Za leto 1995 vsi svojih tovrstnih obveznosti v občini paškega kota še niso poravnali. Po seznamu na dan 25. januar 1996 za več kot 2 milijona 354 tisoč tolarjev dolgujejo samo pravne osebe. Največ Gradiš Celje, Gostinstvo Paka Velenje, Trgovsko podjetje Dolina Velenje, Lamos d.o.o. Šmartno ob Paki ter GIP Vegrad, poslovna enota Vemont Velenje. Šmarške svetnike je za slednjega zanimala tudi odmera, določena za kamnolom v Gorenju. (tp) 20 let žalskega obrtniškega združenja Močan pečat slovenskemu obrtništvu Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec letos praznil je dve desetletji delovanja. Osrednjo prireditev ob jubileju so pripravili minulo sredo v dvorani Doma ll.slovensl. ga tabora v Žalcu. Slavnostna govornica je bila državna sekretarka za malo gospodarstvo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Slaša Baloh - Plahutnik. Leta 1976 so torej na pobudo takratnih obrtnikov in ob podpori SZDL ustanovili združenje, v katerega se je včlanilo 350 obrtnikov. Čeprav tedanje politične razmere tej dejavnosti niso bile naklonjene, so ti s svojo organiziranostjo prispevali k razvoju obrtništva v ob-čiiii in s svojim združenjem dali pečat tudi obrtništvu v Sloveniji. Med drugim so kot prvi v Sloveniji organizirali razstave malega gospodarstva, iz katere je nastal pozneje celjski obrtni sejem. Ne po naključju je prav v Žalcu bil podpisan prvi družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva v Sloveniji. Pred 5 leti so obrtno združenje preoblikovali v zbornico zasebnega gospodarstva, ki združuje obrtnike in podjetnike, ima več sekcij ter sklad za izobraževanje delavcev. Po statističnih podatkih je bilo v žalski občini pred 30 leti 220 obrtnikov, ki so zaposlovali 172 delavcev, leta 1976 jih je bilo že Ste se odločili za večji nakup in potrebujete posojilo? Za Vas smo pripravili nova posojila. Realna obrestna mera 10,0% NAMENSKA KRATKOROČNA POSOJILA za ootrošno blago in storitve z dobo odplačila: • od 3 do vključno 12 mesecev NAMENSKA DOLGOROČNA POSOJILA za nakup pohištva, kopalniške opreme in stavbnega pohištva z dobo odplačila: • nad 1 leto do vključno 4 leta 11,0%-12,0% za nakup avtomobilov, kmetijske in gradbene mehanizacije z dobo odplačila: • nad 1 leto do vključno 5 let 10,5%-12,0% Nudimo Vam tudi ugodna gotovinska posojila. Posojila lahko najamejo komitenti in nekomitenti Banke Celje, l/se podrobnejše informacije so Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje 350 s 447 delavci. 10 let kasneje seje število povzpelo na 643 in 781 zaposlenih. Letos pa ima zbornica 1240 obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ti pa zaposlu jejo 1311 delavcev. Pod njenim okriljem pa je približno še 440 družb z omejeno odgovornostjo. Razveseljiv je (udi podatek, da se je pred 20 leti ukvarjalo s proizvodno in storitveno dejavnostjo 205, danes pa se ukvarja 750 obrtnikov in podjetnikov. Gostincev je bilo takrat 68, zdaj jih je 109, prevoznikov 82, zdaj 242, 139 pa se jih ukvarja s trgovino. Tudi v družbah prevladujejo proizvodnja, storitve in trgovina. Malo gospodarstvo v žalski občini obsega 30% družbenega proizvoda, v staregiji razvoja za Slovenijo pa naj bi znašal ta delež 45%. Na jubilejni prireditvi so zaslužnim ustanoviteljem združenja oziroma članom in obratovalnicam podelili priznanja. Dobili so jih: Anton Blaj, Stanko Dolar, Rado Kovač, Jože Melanšek, Edvard Pe-ternel, Samo Premik, Eran Sadnik in Franjo Verdnik, Martin Drev, Mizarstvo Korun, Anton Štorman, Janez Vipotnik in Vinko Vučajnk. Priznanje so prejeli tudi Obrtna zbornica Slovenije in sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. (tp, rox) m ss n « s s « m « m « s ss » Pogovor z direktorjem aFininga sii(iiiiiiiiieaii«9a m ipiiifiifto «.„. o. objavlja prosto delovno mesto PREVAJALCA za nemški in angleški jezik ■ Delo zajema prevajanje tekstov predvsem tehničnega in komercialnega področja ter simultano prevajanje. ■ Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano VII. stopnjo družboslovne smeri - profesor nemškega in angleškega jezika ter poznavanje osnov obdelave teksta na računalniku (WS, WORD). ■ Zaželjeno je, da imajo izkušnje pri prevajanju tekstov iz | tehničnega in komercialnega področja. ; Prijave pošljite na naslov: | Gorenje Gospodinjski aparati, kadrovska služba, Partizanska 12, ; Velenje. Rok za prijavo je osem dni od dneva objave. DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA K^j morate vedeti o dohodnini 95? Piše: Darinka Mravljak Tokrat objavljamo lestvico in zneske za odmero dohodnine. Podatki so izračunani na Zavodu za statistiko, niso pa še objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Poprečna bruto plača za leto 1995 znaša 1.343.952 tolarjev. Za lažji izračun vaše dohodnine vam poleg primera, kako izračunati dohodnino, posredujemo še podatke: 11% splošna olajšava znaša 147.853 SIT; 10% olajšava (za enega otroka) znaša 134.395 SIT; 25% olajšava (za dva otroka) znaša 33.5988 SIT; 50% olajšava (za motenega otroka) znaša 671.976 SIT; 51% poprečna plača znaša 685.415 SIT (znesek do katerega ne vložijo napovedi za dohodnino dijaki in študentje, če so prejemke prejeli preko študentske ali mladinske organizacije, ki posreduje delo, in imajo za to ustrezno koncesijo in, če so ta plačila edini vir prejemkov). Primer izračuna Od bruto prejemkov skupaj (plača, bonitete, regres) odštejemo prispevke za socialno varnost. Recimo, da so ti bruto prejemki znašali 1.417.968 tolarjev, prispevki za socialno varnost pa 291.271 SIT in dobimo davčno osnovo L, ki v našem primeru znaša 1.126.697 SIT. Ker bomo koristili 3% olajšavo po računih bo to za naš primer 33.801 SIT, 11% splošno olajšavo, ki znaša za vse 147.835 SIT in ker imamo recimo enega otroka še 10% olajšavo zanj v višini 134.395 SIT, to odštejemo od davčne osnove I. in dobimo davčno osnovo II, ki predstavlja odmerno osnovo. Ta za naš primer zdaj znaša 810.666 tolarjev! Zdaj pogledamo v lestvico in ugotovimo, v kateri razred sodimo v njej in potem računamo: 113.582 + 35% nad 668.131. Dobili bomo 163.469 tolarjev. Ker smo med letom že plačali 166.972 dohodnine, ta znesek pa odštejemo od 163.469, znaša razlika dohodnine -3.503, kar pomeni, da bomo toliko preveč plačane dohodne dobili vrnjene. Vprašanja bralcev Našega časa Vprašanje T. P.: Ali smem uveljavljati olajšavo za nakup pralnega stroja in kurilnega olja? Odgovor: Ne. Za sredstva vložena v nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih kriterijih prijaznejši do okolja, bi morala kriterije določiti vlada. Žal jih v letu 1995 ni. Prav tako tudi za nakup kurilnega olja ne morete uveljavljati olajšave po 9. členu zakona o dohodnini. Vprašanje N. N.: Ali lahko uveljavlja olajšavo za vzdrževanega otroka žena (mati otroka), če ga je med letom pri delodajalcu uveljavljal mož (oče otroka)? Odgovor: Lahko. Naj vas pa opozorim, da bo v tem primeru gotovo prišlo do doplačila dohodnine pri možu in vračila pri ženi. Vidva se sicer lahko dogovorita, kdo bo uveljavljal olajšavo in na kakšen način bi bil družinski proračun manj oškodovan, vendar vas moram opozoriti, da bo mož v primeru doplačila moral plačati doplačilo v enem znesku in mu bo morebitna vloga za obročno odplačilo dohodnine negativno rešena. To poudarjam, ker je bilo v preteklem letu veliko primerov, ko so uveljavljali olajšave tako. To ni v nasprotju z zakonom, bilo pa je zelo boleče za nekatere zavezance, ki so prav zaradi tega prejeli odločbo z velikim doplačilom. Lestvica za odmero dohodnine 1995 če znaša letna osnova SIT znaša davek SIT nad do 668.131 17% 668.131 1.336.262 113.582 + 35% nad 668.131 1.336.262 2.004.394 347.428 + 37% nad 1.336.262 2.004.394 2.672.525 594.637 + 40% nad 2.004.394 2.672.525 4.008.787 861.889 + 45% nad 2.672.525 4.008.787 1.463.207 + 50% nad 4.008.787 Izraba prostora v Mestni občini Velenje (11) ___... Okolica Škalskega jezera dobiva novo podobo Veliki načrti obstajajo tudi za ureditev okolice drugega velikega jezera v Šaleški dolini -Škalskega jezera, o čemer smo nekaj že zapisali in zdaj nadaljujemo. Ljudje lahko vidijo, da tudi v okolici ŠkaLkega jezera, kjer se teren že umirja, Premogovnik Velenje izvaja obsežne rekulti-rncije. Predvidena je obnova celotne obale z dodatno zasaditvijo in nasipa med Velenjskim in Škalskim jezerom, ki dobiva končno obliko. Področje je treba še "zasaditi", kar Premogovnik načrtuje za to pomlad in jesen. V okviru rekreacijske cone je severozahodno od nasipa med jezeroma predviden rezervat za redke vrste ptic, ki živijo na tem območju. "Žal pa pri tem prihaja do nekaterih nesoglasij pri krajanih Škal, ki zahtevajo prav tu cesto, ki bi skrajšala pot iz Velenja proti Škalam. Načrtovalci bomo proučili tudi to možnost v srednjeročnem planu, ki ga bomo pričeli delati letos. Za rekreacijsko cono pa bi bila ta cesta velik udarec, kajti s tem bi se vzhodni in zahodni del, ki je bil osnova celotne zasnove rekreacijske cone, razdelil v dva dela," razmišlja Marko Vučina, vodja urbanizma na Zavodu za urbanizem Velenje in pooblaščenec Mestne občine Velenje za okolje in prostor. "S tem, ko načrtujemo celovito prenovo Škalskega jezera, sam to imenujem vzhodni rekreacijski del, ne smemo pozabiti na pro- jekt, ki je tudi v državi naletel na veliko zanimanja. Gre za skansen oziroma muzej kozolcev na prostem, ki ne bi služil samo predstavitvi kozolcev, ampak bi s svojo postavitvijo dopolnjeval prostor in služil tekmovanjem. Predvideli smo dve skupini teh kozolcev, enega na skrajnem vzhodnem delu okrog denašanjega prireditvenega prostora, drugega pa severno od obstoječega konjeniškega centra za vadbo konj in jahalni šport. V prvem delu ima možnost prestavitve devet kozolcev, na drugem pa šest." Namen je, po besedah Marka Vučine, dvojen: ohranitev stare slovenske kulture, kozolcev, ki smo jih v Šaleški dolini zaradi odkopavanja premoga praktično izgubili. "Vemo, da je bilo v Družmirju, preden se je začelo ugrezati, več kot 35 izredno lepih kozolcev, starih več kot 150 let, nihče jih ni ohranil, niso jih prestavljali, le redki so doživeli prestavitev. Premogovnik je nekaj kozolcev na rušnem polju že odkupil, da bi jih ohranil." Drugi namen pa je ustvariti prvi tovrstni skansen v Sloveniji. "Kozolci bi služili tudi kot funkcionalni objekti pri določenih prireditvah." Ob lem pa se ob Škalski cesti razvija ludi center konjeniškega športa, ki želi estetsko popraviti svoj videz z manjšimi dozidavami in funkcionalnimi dopolnitvami, nujnimi za takšno dejavnost. Premogovnik ima velik posluh za projekte, ki jih načrtujejo skupaj z Zavodom za urbanizem, tako da so prve zasaditve ob potoku, ki teče v Škalsko jezero, izvršili že lani, načrtujejo pa jih še več letos jeseni. Milena Krstlč - Planine Cesta ali rezervat? "S cesto, ki si jo belijo v Skalah, bi se prekinile pešpoti, rekreacijske in tekaške poti ter jahalne steze. Vendar zaenkrat še nismo: rekli, da te možnosti ni. Če pa je ne bo, bo potrebno najti novo rešitev, morda rekonstruirati obstoječo cesto do Škal, ki pa danes gotovo nima vseh potrebnih elementov za normalen promet. Predvsem je težava v klancu v Škalah in v ožini med stanovanjskimi hišami pri pričetkii naselja 'Štele. Rekonstrukcija ceste je možna- iskali bomo vse najugodnejše možnosti, da bomo zadovoljili tiste, ki so. zagovorniki rekreacijske cone in povezave Škalskega in Velenjskega jezera, in krajane Škal, ki si na tem področju že ves čas želijo ustrezno cestno povezavo, "je jasen Marko Vučina. ' . :M ' -'■■•■ •• -V- '•'■'■"" ,^'vM luoivu U b A I* * Ja * i' i ' i * MNENJA IN ODMEVI Vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj Naš čas je 22. februaija objavil nadaljevanje polemike, ki jo skuša ZGS OE Nazarje sicer zaključiti, vendar je, tako kot pravi g. Jeraj, zaradi objektivne obveščenosti vendarle potrebno njegov, na videz umirjen in korekten dopis, dopolniti. 1. Razlog, daje bil razpis ponovljen, ni v tem, da se je pritožil "eden od ponudnikov, ki je bil pri odpiranju izločen", kot navaja g. Jeraj, ampak zaradi zadrege, da je svet isti dan imenoval ad hoc komisijo, ki je naknadno ugotovila, da en član komisije, g. Jeraj, vztraja pri trditvi, da je bila ponudba, ki je bila za občino najbolj ugodna in ki ni bila od GG Nazarje, domnevno nepopolna. Edina "resna" napaka je bila, da so bile ponudbe odprte in da je to res izvedla "dvočlanska komisija", ki sta jo sestavljala župan občine Šoštanj, dr. Bogdan Menih, in g. Jože Jeraj, ZGS OE Nazarje. Svet občine Šoštanj je isti dan komisijo imenoval. Šlo je za vprašanje dveh ur in v izogib zapletom in pritožb, katerih posledica bi bilo zgolj zavlačev ,tn-je s pričetkom vzdrževanja, je komisija, ki jo je imenoval Svet občine Šoštanj in katere član je tudi g. Jože Jeraj, odločila, da se razpis ponovi. 2. Ves čas smo se srečevali s problemom pomanjkljive evidence oziroma neizdelanega katastra gozdnih cest v občini Šoštanj. Ta problem jc še vedno prisoten in je bil iz ust g. Toneta Potočnika potrjen na zboru krajanov v nedeljo, 25. februarja, v Zavodnjah. Zalo bi bilo dobro, da GG Nazajje preda vso, baje zgledno urejeno dokumentacijo o gradnji gozdnih cest v preteklosti, Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Nazaije. 3. Številke in odstotki, ki jih je nanizal g. Jeraj, so stvar interpretacije. Tako je g. Jeraj ugotovil, daje "izvajalec izvršil 72,1 °l< vrednosti razpisanih del oziroma 73,7 % operativnega (finančnega op. p.) plana". Po pregledu opravljenih del, ki se je res izvedel na gozdnih cestah, je bilo. po beležkah kolavdacijskr komisije, opravljenih več kot 95 V, del, ki jih je bilo možno izvesti. Plačala so se samo res izvedena in potrebna dela (ni se, na primer, obračunavalo čiščenje propustov, ki so bili čisti...). Torej je finančni učinek za naročnika (občino Šoštanj), še ugodnejši, kot je stvar prikazana zgolj na osnovi razpisne dokumentacije, ne pa dejanskih potreb na gozdnih cestah, saj bi lahko rekli, da se je za 95 % potrebnih del porabilo 73,3 % sredstev po programu Zavoda za gozdove, ki je tudi izdelal operativni in finančni plan dela. Poudarjam, da operativnega plana dela ni pripravljal izvajalec, ampak za naročnika pooblaščeni Zavod za gozdove RS OE Nazaije. B Peter Rezman tajnik občine Šoštanj Nič več praznika!? Zakaj v krajevni skupnosti Staro Velenje ne praznujejo več krajevnega praznika - 25. januarja? Svet KS Staro Velenje je na svoji 4. redni seji 18. maja 1983 sprejel sklep o praznovanju krajevnega praznika, ki je posvečen spominu na 15 ustreljenih talcev, ki so jih na ta dan pred 52-imi leti ustrelili Nemci. To so bili politični zaporniki, ki so bili v Velenje prepeljani iz mariborskih zaporov. Ohranjeno jc pismo, ki ga je napisal zapornik pred ustrelitvijo Hkrati se sprašujem, zakaj se krajani Starega Velenja sramujejo praznovanja svojega praznika. 15 zavednih Slovencev je dalo svoja življenja za svobodo, če hočete tudi za samostojnost. Mar ni bila to pot, po kateri smo prišli do svoje državnosti? In zakaj ob izteku starega leta v KS Staro Velenje ne povabijo več na srečanje starješih krajanov? Moram reči, da v Starem Velenju ni družabnega življenja, tisto, ki je nastajalo, pa je pospravilo sedanje vodstvo in svet KS Staro Velenje. Nazadnje so Starovelenjčani praznovali svoj praznik 24. januaija 1991 in takrat so se tudi srečali starejši krajani. Če kaj vem, so v vseh krajevnih skupnostih sedanje Mestne občine Velenje obdržali srečanja starejših krajanov, in ne samo to: imajo svoje pevske zbore, dramske sekcije, prirejajo razstave itd. Le v Starem trgu si vse pravice po svojem okusu kroji sedanje vodstvo Sveta KS Staro Velenje. Krajani, ki ste še pri močeh, primite vajeti v svoje roke in ponovno zaoijite ledino, sicer nas bo prerasel plevel! M Lojze Ojsteršek Poglejmo resnici v oči (že petič) Koliko poklicnih gasilcev imamo v Velenju? Spoštovano vodstvo gasilske službe v tovarni Gorenje! Oprostite, da se na vas obračam z vprašanjem, koliko poklicnih gasilcev je v Velenju. Vendar ne morem mimo dejstva, da se je o vsem tem že trikrat pisalo v Gasilskem vestniku, dvakrat pa v časopisu Naš čas. Gospod Martin Pečečnik, vodja dežurne gasilske enote v Gorenju, na vas se obračam s svojimi besedami. Res me ne bi nič motilo, da vaši gasilci nosijo na gasilski obleki napis Poklicni gasilci Gorenja, če bi to zakon dovoljeval in bi bili temu primemo plačani. Moti pa me, da gospod Pečečnik že petič opisuje, koliko ur so poklicni gasilci Gorenja opravili na požarih, kolikokrat so sodelovali pri intervenciji na terenu in kolikokrat so sodelovali pri drugih nesrečah. Kako to, gospod Pečečnik, da se ne morete sprijazniti z dejstvom, ki je vedno zapisano tudi v časopisu: v vseh teh akcijah sodelujejo PROSTOVOLJNI GASILCI, kajti v naši občini Velenje ni registriranih poklicnih gasilcev ne pri Občinski gasilski zvezi ne v krajevni skupnosti ne pri prostovoljnem Gasilskem dništvu Velenje. Gasilska poklicna enota je bila ustanovljena zaradi potrebe po zagotavljanju požarne varnosti v podjetju Gorenje, ne pa za potrebe občine na terenu. Na območju Mestne občine Velenje opravljajo vaši dežurni gasilci posamezne SANJSKO POTOVANJE Z LADJO: križarjenje z Dalmacijo, luksuzno ladjo z bazenom, kavarno, restavracijo, barom ... po zahodnem Sredozemlju od 12. do 24. aprila 1 , V NOVIH PROSTORIH storitve, kot so opravljanje dežurne službe in servisiranje gasilskih aparatov. Vse te dejavnosti se dogajajo v prostorih prostovoljnega Gasilskega doma v Velenju, zanj pa plačuje najemnino podjetje Gorenje. Vam in poklicnim gasilcem pa plačuje občina. Bi si upali po resnici povedati, koliko milijonov tolarjev je to na leto? Servisiranje gasilskih aparatov pa se tako plačuje sproti in ves denar se zopet steka v vašo blagajno. Le kje pa je mesto prostovoljnih gasilcev, ki se množično odzivajo pri vsakem alarmu, ki napoveduje nesrečo (požar)? Se kdo zaveda, da bi bila njihova motivacija veliko večja, pripravljenost na pomoč pa nagrajena, če bi se del denarja, ki se sedaj z občine steka med poklicne gasilce, porazdelil med prostovoljne gasilce? Rad bi poudaril, da imamo v občini Velenje osem prostovoljnih gasilskih društev, ki so oddaljena po 3 km, tako da jc cela občina varna ob vsakem znaku tuleče sirene, tako kot je varno tudi naše, vaše podjetje Gorenje. Gospod Pečečnik, kot vodja poklicnih gasilcev v Gorenju se zavzemajte za skrb nad gasilskimi čuvaji podjetja, nikakor pa se ne mešajte med prostovoljne gasilce in v delo na terenu. Z ustanovitvijo poklicne enote gasilcev v Velenju bi se delo med nami lažje opredelilo. To vsi zelo podpiramo in se sočasno zavedamo, kakšne prednosti nam prinaša. Dokler, gospod Pečečnik, tega ne storite, se ne hvalite, kaj vse delajo pok- licni gasilci Gorenja. Ne pričakujem nobenega odgovora, želim si le, da bi bila javnost seznanjena s perečim problemom poklicnih gasilcev. m MIha Valenci Gasilski častnik I. stopnjo Karate - Vpis v tečaje Karate klub Velenje se ponaša z najstarejšo šolo karateja v Sloveniji, prav v prihodnjih dneh pa bodo vpisovali v tečaje za začetnike. Tečajniki bodo pridobili znanje karateja in samoobrambe, veščin torej, ki v teh časih lahko marsikomu okrepijo samozaupanje in občutek varnosti. Vpisovali bodo v vse starostne kategorije, saj v klubu gojijo tekmovalni in rekreacijski karate, zato starostnih omejitev ni. Treninge bosta vodila priznana mojstra karateja in nosilca črnih pasov Leon Kavzar in Dušan Borovnik, na OŠ Šalek bodo vpisovali 6. marca, na OŠ Miha Pintar Toledo pa 5. marca, v obeh primerih od 18. do 19. ure. TeČajnino je možno poravnati na več obrokov, dodatne informacije pa so na voljo na telefon 858-346 (Borovnik) Informacije in prijave: Turistična agencija ADRIANAMARIB0R Ul Hero'a Zidanžka 18 k Tel.: 062/107-302, fax: 062/107-303 (Garnl hotel Tabor) Francu Klančniku v spomin Veliki nemški skladatelj in glasbenik Joseph Hayden je zapisal: "Ker mi je Bog dal veselo srce, mi bo že odpustil, da mu tudi veselo služim." Tako nekako je skozi svoje življenje razmišljal tudi Franc Klančnik - Franček, dolga desetletja duša in srce kulturnega, cerkvenega in družbenega življenja v Šmarinem ob Paki. Rodil se je leta 1910 in se že kot mlad fant podal po poli glasbe in pesmi. Dokončal je orglarsko šolo v Celju in študij nadaljeval na konzerva-toriju v Ljubljani. Zaradi poman jkanja denarja je moral študij prekiniti. Nastopil je službo organista v domači Župniji in jo vestno opravljal polnih 64 let. Ker pa glasba reže dokaj tanek kos kruha, si je pri očetu pridobil še poklic mizarja. Ko letos teče 90. leto kulturnega delovanja v našem Paškem kotu, ugotavljamo, da ima prav on zasluge, da je ta jubilej tako bogat. Leta 1932 je od svojega očeta prevzel vodstvo mešanega zbora. Franček je v tridesetih letih sodeloval tudi v komornem triu, v osnovni šoli je bil soustanovitelj mladinskega pevskega zbora Grlica. Mladi pevci so se v tistem času uvrščali med najboljše mladinske zbore. Peli so pesmi, za katere sta največ not napisala oba Klančnika, učitelj Oskar Hudales pa je prispeval precej besedil. V času 2. svetovne vojne se je Franček s harmoniko na rami boril proti okupatorju. S šegavostjo in dobro voljo je bodril svoje tovariše v partizanskih vrstah. Takoj po vojni so se pevci v Šmartnem ob Paki zopet pričeli zbirati okrog njega in zopet so se vrstili številni nastopi. Ukvarjal se je tudi z naro dno-zabavno glasbo. Že pred vojno je igral pri ansamblu Fondovci. V šestdesetih letih se je srečal z domačimi muzikanti pod imenom Markovci in prevzel vodstvo ansambla. Pričeli so igrati njegove skladbe, kot so: Šmartno moje, Domov -domov, Ščinkavka, Na Goro Oljko in še druge. Med vsemi pa je najbolj znana Smica, po kateri se je ansambel tudi poimenoval. Franček je začel skladati ze leta 1934. Svojih skladb ni objavil, ohranjene so deloma v rokopisu, deloma pa v cerkvenem arhivu. Napisal je več cerkvenih pesmi, kot so Slovenska maša za mešani zbor, V Zakramentu za moški zbor, dve Mariji pesmi za mešani zbor, Glejte svetega Martina, Jezusa zbijeta dve golobici in še ... Franček je bil odličen organist in izvrsten pevovodja. Pevci tako za moški kot tudi za mešani cerkveni zbor so imeli ponavadi vaje kar pri njem doma, kjer je bilo včasih tesno, vendar nikoli pretesno. Dr. Anton Trstenjak pravi: "Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo vsaj kdaj komu bili tudi vir veselja. " Franček nam je dajal mnogo več, kajti plemenito kulturno delo, ki ga je opravil, ni merljivo v številkah, občuteno je v toplini prijateljstva in zadovoljstva. Hvala za vso bogastvo srca! Kulturno društvo Šmartno ob Paki Kulturni center Ivana Napotnika Velenje PROGRAM PRIREDITEV Četrtek, 29. februarja, ob 19.00, knjižnica Velenje okrogla miza Andragoško društvo Slovenije, podružnica Velenje ŠTUDIJSKI KROŽKI V NAŠI SREDINI Pogovor bo vodila Zlatka Jambrovič Koprivec Petek, 8. marca, ob 19.30 - beli gledališki abonma (5) Sobota, 9. marca, ob 19.30 -rumeni gledališki abonma (5) Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Sam Shepard MISEL LAŽNTVKA Režija: Boris Cavazza, Igrajo: Radoš Bolčina, Boris Mihalj, Barbara Babič, Peter Musevski, Metka Franko, Nataša Zupančič Konc, Bine Matoh in Mira Lampe -Vujičič Beth in Jake - mlad zakonski par. Kdo je žrtev in kdo rabelj? V čem je usodna I privlačnost, ki ju sili, da hodita po robu prepada? Sam Shepard, popularni newyorški dramatik s šokantno obdelavo tem iz sodobne-1 ga ameriškega življenja vendar znova navdušuje publiko po vsem svetu. Spoštovani abonenti! Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice ne more realizirati napovedane komedije KAZINA, ker je odstopil eden ključnih igralcev Sergej Radudelovič in nam v zamenjavo ponuja njihovo najnovejšo predstavo MISEL LAŽNIVKA. Prepričani smo, da boste to zamenjavo sprejeli z razumevanjem, četudi gre tokrat za dramo! Vstopnice 1.500 SIT. Gorenje Kulturnica Dr. Sanja Rozman in Dušica Kunaver Gorenje Kulturnica in kadrovsko - splošno področje GA bosta v sredo, 6. marca, pripravila srečanje z dr. Sanjo Rozman - avtorico knjig Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljena v sanje. Tema srečanja bo: kako ženske razumejo emancipacijo moških?. Kako se ljudje zdravimo od zasvojenosti (odnosi, ljubezen)?, Kako iščemo svojo lastno podobo? Srečanje bodo v modri dvorani poslovne stavbe Gorenje začeli ob 12.30 uri. Dan kasneje, 7. marca, ob 17. uri, pa bo gostja knjigarne Kulturnica Dušica Kunaver, dolgoletna profesorica angleščine in pisateljica knjig s področja ustvaijalnega poučevanja angleščine, (tp) Zgodilo se je 29. svečana Leta 1904 V Slovenskem narodu je bil na današnji dan leta 1904 | objavljen članek z naslovom "Ženska roparka": "Kakor smo svoj čas poročali, izvabila je v gostilni "Pri stari pošti" v Velikovcu službajoča natakarica, 19 letna Jožefa P. iz Topolšice pri Šoštanju doma, lansko jesen krošnjarko Katarino Miko v neko sobo v prvo nadstropje, češ, da bo nakupila več perila, kar pa noče, da bi kdo videl. Potem je sobo za seboj in krošnjarko zapahnila ter jo napadla z lesenim kijem, da bi jo ubila in oropala. Krošnjarka je dobila več ran, vendar se ji je posrečilo uiti. Nadalje se je izkazalo, da je bila roparka poprej za navadno deklo ter si je dala iz poselske knjižnjice izbrisati besedo "dekla" in zapisati "natakarica". Na podlagi tega ponarejanja je dobila v imenovani gostilni službo: ker pa ni bila za rabo, se ji je odpovedalo. In tedaj je postala roparka. Celovški porotniki so jo obsodili na petletno ječo." Ne glede na čas in kraj, lahko ljudi razdelimo le na dobre in na slabe, vse ostale delitve pa so neobjektivne in škodljive! Leta 1956 Pol stoletja kasneje so v mariborskem Večeru posvetili precej prostora dogajanju v naših krajih. Najprej povzemamo članek z naslovom "Nov tržni in sejemski red je sprejel OLO Šoštanj": "S tem predpisom, ki je bil že nujno potreben, so določeni tržni in sejemski prostori v Šoštanju in Velenju, prav tako so tudi določeni živinski in kramarski sejmi, ki jih bo v Velenju in Šoštanju letno po šest. Čimprej pa bo treba pričeti z ureditvijo sejemskih prostorov, ki nikjer ne ustrezajo izdanemu predpisu." Druga novica iz Večera ima naslov "fekmovanje sankarjev, v Šoštanju": "Smučarski klub "Usnjar" v Šoštanju je že dvakrat priredil uspelo tekmovanje sankačev ob lepi udeležbi starih in mladih na relaciji Križnik - Grad. Najboljše tekmovalce pa so ob zaključku nagradili s praktičnimi darili." Se eden izmed prijetnih družabnih dogodkov, ki so se dogajali v naših krajih, pa žal z led ugasnili. Zadnja in hkrati najkrajša novica pa je poročala o velen* jskem domu ostarelih: "Občina Šoštanj bo v kratkem prevzela od okraja Celje Dom počitka Šalek pri Velenju, v katerem so večinoma oskrbovanci socialnega skrbstva iz področja občine Šoštanj." Kot večina starejših (in tudi malo mlajših) bralcev verjetno ve, gre za vilo Herberstein, v kateri je v teh letih bil dom za varstvo odraslih. Damijan Kljajit Frkanje levo in desno... Varovanje Veste, da se zdi kar čudno, da so navadni ljudje v Zgornji Savinjski in Z"drcčki dolini proli postavitvi radarja. Saj naj bi jih vendar varoval pred napadi od onih zgoraj. Pomembnost Upokojenci so zadnji čas spet postali bolj pomembni. Pa {eprav ne za parlament ali vlado. Zanje se zadnji čas najbolj zanimajo banke. Nič posebnega Nekateri so prepričani, da so Šoštanjčani či>io navadni ljudje, da niso res nič "izrednega". Zato tudi nočejo izrednih sej! Čist zrak ; Ne le, kadar gremo kam drugam na dopust, tudi kadar se odločimo za seks "v drugem okolju" se navadno prepričamo, če je zrak čist. Podpora I Gerlanc in Štorman vendarle zadnji čas močno podpirata župana. Mariborskega in kranjskega. Priljubljenost Zadnje ankete kažejo, da priljubljenost prav vseh naših politikov pada. Ljudje jih pač vse bolj spoznavajo. Vila j Velenjčani se prav nič ne bojijo bajeslovnih bitij. Vilo (Bianco) prepuščajo propadanju. Trofeja t Zadnji čas bi nekateri radi imeli za svoje trofeje glave najpomembnejših lovcev. Centralizacija Pridejo "olimpijci" v Velenje in odpeljejo v Ljubljano vse točke. Zbornik Raziskovalnega tabora Bele Vode 95 V petek, 23. februarja, so na velenjskem gradu predstavili Zbornik Raziskovalnega tabora Bele Vode 95. Izdal ga je ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, ki je tabor organiziral in izpeljal, vodja Raziskovalnega tabora pa je bila mag. Marta Svetina. Izdajo zbornika je omogočil Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Velenje. Zbornik je še toliko bolj dragocen, ker je prvi, čeprav so mladi, ki so na podobnih taborih sodelovali že prejšnja leta, tudi prišli do obilice novih spoznaj, ki so jih vedno ob koncu tudi predstavili. Raziskovalni tabori imajo v Šaleški dolini lepo tradicijo, šest let jih je pred ERICO-m pripravljal Kulturni center Ivana Napotnika, potekali so v Zavodnjah, na Paškem Kozjaku in Škalah. Udeleženci tabora so sistematično spremljali in raziskovali te kraje in njihovo okolico. Zbornik je vsebina lanskega dela tabora. Vanj je vsaka skupina zapisala svoje delo, v njem pa so objavljeni strokovni članki raziskovalnega dela. "Je trajen zapis, ki bo ostal in po katerem bo marsikdo rad posegel, še posebej pa najbrž domačini Belih Vod," je prepričana mag. Marta Svetina. Tudi letošnji tabor, ki bo prav tako potekal v Belih Vodah bo organiziral ERICO. "Vsak kraj raziskujemo dve leti, letos bodo na njem nove skupine, ki bodo raziskovale nove stvari", obljublja vodja tabora mag. Marta Svetina. Dr. Boris Stropnik, direktor ERICA pa pravi, da je zanimanja za tabor veliko in, da pričakujejo letos na njem tudi udeležence iz tujine, ki se za udeležbo na njem že zanimajo. Zbornik so predstavili na velenjskem gradu, kjer so si udeleženci ogledali tudi dokumentarni vldeo film. Milena Krstič - Planine februarja 1996 Kulturni dan na OŠ Gustava Šiljha v Velenju Spoznajmo se ob skupnem ustvarjanju Minuli četrtek je bil za 626 učencev osnovne šole Gustava Šiliha povsem drugačen od minulih dni. To, se je nekaj posebnega 'dogajalo znotraj zidov te hiše 11učenosti, je lahko opazil vsakdo, ki ga je omenjenega dne pot zanesla mimo šole. Ko pa ti prestopil njen prag, je bilo vse jasno. Notranjost šole se je spremenila v velik umetniški atelje z neštetimi ustvarjalnimi likovnimi delavnicami. V njih pa so ustvarjali veliki in mali umetniki, ki so jih pri delu vodili gostje -{lani Društva šaleških likovnikov. Med njimi so bili tudi nekdanji učenci te šole, pa zunanji sodelavci in še kdo bi se znašel na seznamu. Ustvatjalni duh, ki je vejal iz vsake delavnice, skorajda "ni pustil dihati" tisti, ki je vse to "zakuhala" - mentorici šolskega Kud - a oziroma vodji projekta Spoznajmo se liko drugače kot sicer. Staknili smo glave slavisti, likovniki, glasbeniki, učitelji razredne stopnje,... in sklenili, da se bomo spoznali ob skupnem ustvarjanju s člani Društva šaleških likovnikov. Ti so se prijazno odzvali našemu vabilu in sedaj ustvarjajo z učenci na predmetni stopnji pri lončarjenju, oblikovanju z glino, pri slikanju v akvarel tehniki. Učenci na razredni stopnji pa pod mentorskim vodstvom svojih učiteljev prav tako ustvarjajo v različnih tehnikah, formatih, z različnimi materiali. Skratka, veliko je tega, veliko je ustvarjalnega duha, ki ga ne srečamo vsak dan. Zalogaj je bil sicer velik, a splačalo se je. Še nekaj moram povedati: otroci so se ujeli, zaživeli, krasno se počutijo, ustvarjalni nemir pa so vzeli za svojega tudi učenci, s katerimi imamo NAŠI KRAJI IN LJUDJE Robi Klančnik. "Otroci žarijo, gostje in učitelji pa z njimi vred," je hitel pripovedovati tudi ravnatelj šole Alojz Toplak. "Izredno so motivirani, ponujene možnosti so zagrabili z vsemi štirimi, sprostili so svojo energijo, popolnoma so se odprli - ideja je blazno uspela. Rad bi se zahvalil vsem, ki so otrokom pričarali nekoliko drugačen svet ." Tistim učencem, ki ob ponujenih možnostih likovnega ustvarjenja res niso našli trohico motiva, pa so lahko izbirali med ogledom razstave na velenjskem gradu ali na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju. Takih je bila peščica. Ob koncu spoznavanja ob skupnem ustvarjanju so z umetninami okrasili avlo šole in jo spremenili v bogat razsr tavni prostor. Pred otvoritvijo so "spoznali" tudi svojega likovnega pedagoga Petra Matka, ki jim je predstavil svoje izdelke v posebni obliki. Brez kulturnega programa seveda ni šlo. Popoldne istega dne so vrata šole na široko odprli še za starše učencev. Najbrž so tudi ti ob ogledu izdelkov komentirali tako, kot člani Društva šaleških likovnikov: "A, tudi take umetnine so sposobni izdelati !". (tp) Gasilsko društvo Pesjo • •••••••••••••••• • • • Jubilejna letna konferenca Gasilci iz Pesja letos slavijo 50 - letnico in temu jubileju so namenili precejšen del svoje redne letne konference. Predsednik PGD Pesje Drago Glušič je na začetku orisal pol stoletja zahtevnega in uspešnega delovanja društva, po njegovih besedah pa je bilo na različnih področjih uspešno tudi lansko leto. Med drugim so se udeležili veliko tekmovanj in jih nekaj organizirali tudi sami, med njimi kaže omeniti regijsko tekmovanje in tekmovanje ob prazniku krajevne skupnosti, ki so ga združili s srečanjem nekdanjih krajanov Pesja in Prelog. Lani so uredili tudi garaže in zunanjost svojega doma. Precej pomembnih nalog jih čaka tudi v letošnjem jubilejnem letu. Slavje bodo obeležili z "dnevom gasilcev" in ostalimi spremljajočimi prireditvami. Višek vsega bo seveda prevzem novega gasilnega vozila, za katerega je pretežni del sredstev prispevala Mestna občina Velenje, pomagal pa je tudi velenjski premogovnik. Med ostalimi dejavnostmi bodo tudi letos organizirali srečanje nekdanjih krajanov Pesja in Prelog, obnoviti bodo morali ostrešje svojega doma, več pozornosti bodo namenili tudi usposabljanju in izobraževanju gasilcev in poskrbeli za družabno življenje članov društva.Zaslužnim članom so podelili priznanja in plakete, ob jubileju pa jim je čestital tudi velenjski župan Srečko Meh in jim izročil umetniško sliko. B.Mugerle ob skupnem ustvarjanju Miri Čretnik. Ob pripravi na izdajo posebne številke šolskega glasila Vrtiljak nam je mimogrede uspela navreči nekaj podatkov: "Na šoli smo se odločili, da bomo letošnji kulturni dan zaznamovali neko- velikokrat vzgojne težave. Začutili so, da se nekaj dogaja in svojo neizmerno energijo so usmerili v pozitivno smer." Ob tem je omenila še dve imeni, s pomočjo katerih so zastavljeno delo razgradili: likovni pedagog Tone Skok in MIha Valencl prejema priznanje za SO dela v GD Velenje Audi t Prednost ]e v tehniki Audi v Siera Nevadi in Audi v Velenju. Vse ljubitelje vozil Audi, lastnike vozli Audi In vse, ki bi vozila Audi želeli spoznati, vabimo na Dan odprtih vrat. Gasilsko društvo Velenje Kar 83 klicev na pomoč Velenjsko gasilsko društvo slavi letos 99 let obstoja in uspešnega delovanja, trenutno pa šteje 102 člana. Na nedavnme letnem občnem zboru so ocenili minulo delo In se pogovorili o bodočih nalogah. Predsednik društva Boris Kovše je med drugim povedal, da so za obnovo strehe na domu gasilci prispevali 2.250 udarniških ur, v sušnem obdobju pa so do kmetij prepeljali 55.000 litrov pitne vode. Poveljnik drušatva Jože Drobež je dodal, da so bili lani klicani na pomoč kar 83 - krat; največ je bilo požarov in težjih prometnih nesreč, nekaj klicev je bilo tudi lažnih, enajstkrat pa so posredovali izven svojega požarno-varnostnega območja. Pojasnil je še, da bo z novo kategorizacijo velenjsko društvo uvrščeno v 4.B kategorijo, kar pomeni prostovoljno gasilsko društvo sa poklicnim jedrom. Za to imajo v velenjskem društvu vse pogoje, med drugim enajst višjih gasilskih častnikov, 20 gasilcev častnikov in 21 nižjih častnikov, vsi ostali pa so izprašani gasilci. L.0 Informacije in testne vožnje pri vašem pooblaščenem trgovcu: • ' r' ■ V soboto, 2. marca med 9. In 12. uro. Predstavitev vozil Audi, testne vožnje, prijetno počutje, pri Vašem Audi trgovcu Hvala, ampak mi se ne damo! Janez Čerček, predstavnik krajevne skupnosti Solčava, županu občine Luče Mirku Zamemiku: "Župan! V Solčavi smo resnično hvaležni občini Luče, njenemu občinskemu svetu in tebi osebno za vso razumevanje in pomoč. Ampak - lastno občino hočemo, saj večina ljudi pravi, da slabše tako ne more biti." To pa je županja! Kaže, da ljubenska županja Anka Rakun, vsem lepim obljubam nazarskega Elkroja ob odprtju sodobne kemične čistilnice ni bila pripravljena v celoti verjeti. Ali pač! Lepo je namreč napolnila vrečko in oblačila takoj po slovesnem delu oddala v čiščenje. Kako je bila s storitvijo zadovoljna, jo bo treba še povprašati, daje skrbna, pa je dokazala tudi tokrat. Avtocenter Meh Koroška 7. 63320 Velenje tel.: 063/856 - 824 fax: 063 / 852 - 884 M» _ «8 - ... : ' RADIJSKI MOZAIK *** RADIJSKI MOZAIK *** RADIJSKI MOZAIK Stopovi Viktorji - slovenski Oskarji Čeprav so počitnice, se to v programu Radia Velenje ne pozna. No, pozna se v toliko, da o teh počitnicah tudi mi rečemo kakšno, predvsem pa tisto, da naj bodo te lepe in to mislimo čisto iskreno. Lepe naj bodo! Me je pa Žeijka Brajdič, naša radijska moderatorka, ki se še nejvečkrat oglaša ob petkih popoldne, opozorila na novost, ki bo "trajala" samo še jutri. Na povabilo uredništva revije STOP se je letos tudi naše uredništvo odločilo, da sodeluje v glasovanju za podelitev nagrad VIKTORJI 95, ki jih revija STOP podeljuje za dosežke na področju televizijskega ter radijskega medija in za dosežke na glasbenem področju. Sklepna prirditev bo v drugi polovici marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Žeijka, ki je v programu Radia Velenje že v petek vodila to glasovanje in ga bo jutri, v petek, spet pa pravi: "S svojimi glasovi lahko k odločitvi, kdo si te nagrade v slovenskem medijskem prostoru res zasluži, prispevate tudi vi. Prvi del glasovanja je na valovih Radia Velenje potekal v petek, drugi del pa bo jutri, v petek, 1. marca. Svoje glasove boste lahko v popoldanskem programu Radia Velenje oddali med 17. in 18. uro. Ne omahujte,_ Stopovi Viktorji so slovenski Oskarji, zato glasujete za tiste, ki so vam osebno najbolj več." Vse podrobnosti, ki vas v zvezi s tem morda še zanimajo, pa vam bo Žeijka zaupala v petek popoldne. Telefonski številki na kateri boste lahko glasovali, sta rednim poslušalcem že znani, za druge pa jih objavlajamo: 855 - 963 in 851 - 044. P.s. : Rekli smo, da so počitnice. Ne za vse! ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBUUBUAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... ROD STEVVART in njegovega telesnega stražarja bremenila naklepnega umora, prekvalificirali v blažjo obliko. Sedaj se je Snoop Doggy Dog odločil, da bo svoje življenje posvetil boju proti kriminalu in nasilju, še posebej med črnci. Propagiral bo predvsem šport in glasbo in dajal dober zgled predvsem tistim, ki ga imajo za svojega vzomi- M Večno mladi Rod Stevvart, veteran svetovne pop glasbe, trenutno ohranja popularnost s skladbo So far away. Uspešnica je le ena izmed skladb, ki so izšle na posebni CD plošči, posvečeni veliki pevki Carole King. Plošča nosi naslov Tapestry revisit-ed, vključuje pa dvanajst skladb, ki jih je Kingova posnela leta 1971, posodobili pa so jih številni popularni izvajalci popa devetdesetih, kot so Eternal, Amy Grant, Richard Marx, Blessed Union of Souls, Bee Gees... SNOOP DOGGY DOG Gangsterski rapper iz Los Angelesa je pred tedni presrečen zapustit stavbo tamkajšnjega sodišča, potem ko so obtožnico, ki je njega ka. Čimprej, ko bo mogoče, se namerava tudi vrniti v studio in posneti nov album. U2 Promotoiji in organizatorji velikih koncertnih dogodkov onstran velike luže že bijejo boj za organizacijo velike turneje skupine U2 po ZDA. Finančna konstrukcija tega mega dogodka bo težka kakih 100 milijonov dolarjev, kar pomeni, da turneja ne bo nič manj obsežna od slovite Zoorope leta 1992. Veliko svetovno turnejo bodo sloviti Irci, ki trenutno v Dublinu snemajo svoj novi album, začeli v Evropi in sicer letos jeseni. Njen ameriški del bo prišel na vrsto spomladi prihodnje leto. NEUROTIC BOY OUTSIDER Tako je ime še ene super-skupine, ki so jo pred časom ustanovili v ZDA. Imena, ki skupino sestavljajo so znana, saj gre za prekaljene mačke, svetovne ročk scene. Med njimi sta dva člana nekdanjih Guns'n'roses, Matt Sorum in Duff McKagen, biša sex pištola Steve Jones in nekdanji duranovec John Taylor. Superfantje v Los Angelesu skupaj s Jerryjem Harriso-nom, članom skupine Talk-ing Heads, snemajo nov album, ki bo izšel pri založbi Maverick Records, s katero so pred kratkim podpisali pogodbo. Mimogrede, gre za založbo katere lastnica je nihče drug kot Madonna. MAGNIFICO Po povratku na glasbeno sceno in izdaji novega albuma Kdo je čefur, se Magnifi-co odpravlja na veliko turnejo po Sloveniji. Na turneji bo pop zvezdnika spremljala skupina Pissmaker's, videli pa ga bomo lahko tudi v Velenju. Magnifico bo namreč turnejo začel prav v velenjskem klubu MAX (v liil o .)»• n-fui- vjK EM92EHD V/"» Rdeči dvorani), in sicer v petek (jutri) 1. marca. Glede na dober sprejem, ki ga je bil Roberto deležen na svojem zadnjem nastopu v Velenju konec lanskega leta, si lahko obetamo dober dogodek. ■ MHJa Čretnik Trgovsko in servisno remontno podjetje AVTO CELJE 63320 VELENJE, Partizanska 3 tel. 851-060 d.o.o. Avtomobili neverjetne udobnosti, ft ponujajo užitek v voZnji * leaslng * ugodni krediti * staro za novo * garancija In servis po ej Sloveniji ZALOOA VOZIL * PANDA LANCIA DEjy * RUNTO LANCIA DLDKAj * TEMPRA IANCIA K\I'\ ' * FIORINO * DUCATO I AVTO CEL JE. Delovni fias: vsak delovni med 7. k 17. re, ob sstotsfeje moten ogled od 7 h do 12 h. Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto KOMUNALNO CESTNI INŠPEKTOR II IN VODJA KOMUNALNEGA NADZORA z razpisnimi pogoji: - višja izobrazba pravne, upravne ali tehnične smeri, - tri leta delovnih izkušenj, - znanje osnov računalniškega programa WINDOWS, - državljan Republike Slovenije, - izpit ZUP. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili pošljite na naslov: MO Velenje, Titov trg 1, Urad župana in splošnih zadev. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo., Hlll lil H II.......... ' Prvi CD domače (en član je sicer Italijan) skupine Heavy! VVanted je prav gotovo ena pomembnejših stvari, ki so zgodile na domači glasbeni sceni v zadnjem času (sem šte mo tudi preteklo leto). Edini pravi predstavniki domačega nji ernega funka in raggamuffina so sicer prisotni na sloven sceni že nekaj časa, vendar zaradi zaprtosti v ozek g( poslušalcev (večine slovenskih prežvekovalcev doma proizvodov te vrste glasba pač ne zanima) žal manj zna Prjčujoči CD bi bil lahko zato nekakšna biblija slovenski funka, ki bi širila funky - jazzystično vero iz velikih urbai sredin na manj razvito podeželje. Tisto, "fanka nam mank namreč še kako drži. Še posebej drži, ko gre za brezkomp misen in nekomercialen funky, kakršnemu smo priča poslušanju albuma Heavy Les Wanted. čeprav se od osno formule funka, ki temelji na čvrstem ritmu, dobrih brassiti domiselni improvizaciji ne oddaljujejo, uvajajo Heavyl VVanted nekaj novosti, ki jih, ko gre za to vrsto glasbe nis vajeni. Ena takih je prav gotovo violina, ki jo igra Sirnc D'eusanio in ki jo lahko slišimo v nekaterih skladbah. KI. jasni glasbeni opredelitvi je album Heavy Les Wanted pre raznovrsten, saj vsebuje vse od klasičnih funky jazzy instrum talov, preko reggae in raggamuffin zvokov, do počasnejših mov v stilu gartgsta' rap balad. Instrumentalno in pe/ gledano je izvedba vseh skladb zelo dobra, prav tako od pa je produkcija. Ta je na zavidljivo visoki ravni, pa naj gre tem za studijske skladbe ali pa tiste, ki so posnete v i Večina skladb je posneta v studiu Kit Kif, ki postaja v zadnj času v slovenskem prostoru vse bolj uveljavljen, glavno dele snemanju pa je odlično opravil Žarko Pak. Odličen album, ki ga morate imeti. ■ Mitja Črti LESTVICA DOMAČE GLASBI Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje In Mest TV ter vsak četrtek v tediku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 25. februarja: 1. FW: "Fantovska polka".........!...............9 glasov 2. MIHEUČ: "Obletnica poroke"..................8 glasov 3. NAGELJ: "Na ples"................................7 glasov 4. BLEGOŠ: "Primi se za gumb"..................4 glasovi 5. KAUŠNIK: "Tudi ti nekoč..."..]..............J..2 glasova Predlogi za nedeljo, 3. marca: 1. BENEŠKI: "Onfaaj bistre Soče" 2. DAN IN NOČ: "Presnete grablje" 3. KMETEC: "Trije zali fantje" 4. PLAZL: "Šaleška dolina" 5. ŠTAJERSKIH 7: "Štajerc in Primoika" ■ VIII Grata LESTVICA SLOVENSKIH PE Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na spore v torek, 5. marcaa, ob 17.30, na Radiu Velenje (107 in 88.9 MHz). l.SENDI & AVIA BAND .............Vedno ob tebi 2.DEJA MUŠIČ .............Sonce moje 3.NIKOLA .............Tebe si želim 4.MIHA REBERNIK .............Slovo 5.STRMINA 1 J 3 ,..<„l.ž....i.Mavričnesledi ' fl lobruB rj 3 1996 • ■ ■ V ■■"■ -• ZELENA PRILOGA Inog/ že kar nestrpno pričakujejo, kdaj bodo lahko Posejali prve gredice v svojih vrtovih. Zato smo v ianašnji želeni prilogi pripravili marsikaj zanimivega, letni koledar biološkega vrtnarjenja; preglednico iodatkov o dobrih, nevtralnih in slabih sosedah za iekatere vrtnine in nekaj drugih nasvetov; za katere mamo, da bodo koristni pri vašem delu. Zbrali pa j>mo seveda ponudbo proizvajalcev in trgovin, kjer se ioste lahko oskrbeli z vsem potrebnim. iOdstremo grede. Če pa je zemlja trda, jo irahljamo z vilami. Zemlje ne obračamo, zrahljano prst gnojimo s tekočimi rastlinskimi fnojili. Pripravljamo za setev. iSejemo v toplo gredo por, zeleno, blitvo, ilovnato solato, ohrovt, brstični ohrovt, peso, Enoletne cvetlice, ognjič (na prostem), baziliko In (če že nismo) paradižnik v lončke, s Na prostem sadimo letni česen, hren, pasti- nak, črno redkev, bob. Sadimo čebulnice, grmičevje in drevje. Presajamo korenine melise, poprove mete, pehtrana, gabeza, kopriv. Damo kaliti zgodnji krompir. Cepimo drevje in vrtnice. Zalivamo. Nabiramo zdravilne rastline (hrastovo in vrbovo lubje, jeglič, koprive, ljubice, regrat, lapuh, popki breze in topola). v, - ,'v*' ■ • ' • - r"i*•«r>' •V?«* 1&&LV-"i"• •,'• ^1" V STEKLENICI tiine Rastline lahko uspevajo tudi v zaprtih steklenih posodah. Če boste rastline denimo posadili v ikleni balon za vino in posodo nepredušno zaprli, boste lahko opazovali, kako se same oskrbu-i. Za vrt v steklenici potrebujete poleg te posode, lenimo steklenega balona, glinaste kroglice za Irenažo, zemljo in mlade tropske rastline: te zahte-ijo in dobro prenašajo izredno vlažen zrak, vstaviti jih je mogoče skozi grlo steklenice. Za sajenje ipravite lijak in dve paličici: z njima boste kore-potisnili v zemljo. Pomembno je, da je zemlja gnojena, da bi bila prava podlaga za rast istlin. Ker potrebujejo rastline v steklenici veliko etlobe, morate svoj vrt v steklenici obvezno na svetlo mesto. Pri oskrbovanju rastlin z lo moramo paziti, da rastline ne bi zgnile zaradi reveč vode. kSkopo jih zalijte tik po sajenju in voda v zaprti sodi se bo dolgo ohranila. Če pa opazite, da so po notranji strani stene steklenice pojavile ipljice vode, morate steklenico prezračiti, da bi ihko izhlapela odvečna vlaga. dobro (kajinophsti)^ PAVUNJEK ING. ŠTEFAN TEMLINOVA 4,69000 MURSKA SOBOTA t8Wax.:069/32-174,31-174,24-829 Ki 21-903 Izdelke pošiljamo po povzetju po post al železnici. DUSETI d.o.o. DUSETI d.o.o., TRGOVINA - SERVIS t Parižlje 8 a, Braslovče 63314 t Tel. & fax.: 063 / 720 - 598 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Itraktorjev, kosilnic in motokultivatorjev s priključki [VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG, VRTNIH KOSILNIC, f KOSILNIC NA LAKS, MOTORNIH NAHRBTNIH [ŠKROPILNIC teMrJŽ Jonsered [GENERALNA POPRAVILA IN REZERVNI DEU BCS, MAG, [ACME, LOMBARDINI i/se kupljene stroje sestavimo, preizkusimo In eznanimo kupca s pravilnim delovanjem in Jrževanlem. r/-dolZufa- POKRITJE TERAS IN RASTLINJAKI 11 it 3 "J ■a « "S w CL |f " 2 .1 o '"S 1 a "S šfl a Naša ponudba obsega vrtni o irogram: vrtne grede, zimske 5 vrtove, Al rastlinjake, construkcije, bazene, pokritje eras, balkonov... Za zasteklitev uporabljamo cakovostne plošče THERMOKLEAR z zračnimi kanali različnih debelin. MIXMETAL - Capuder Homec, Bol kova 3 o, 61235 RADOMLJE te.: 061/727-844, 0609/638-794 £ 27,2,-2,3,1996 Na sejmu bb predstavljeno: 1. Potrebščine za cvetličarje in vrtnarje: ureditev zunanjih in notranjih bivalnih prostordV; -semena, čebulice, sadike sadnih dreves, okrasnih rastlin ter zelenjavnič, zemlja, različni substrati za vzgojo sadik, gnojila, zaščitna sredstva, škropiva, -lonci, zaboji ostali aranžerski materiali, -namakalne in oroševalne naprave, -cvetličarski pripomočki, 2. Rastlinjaki, plastenjaki, tople grede, zimski vrtovi, 3. Ograj ni sistemi, robniki, senčila, markize, 4. Vrtno in terasno pohištvo, kamini, vodometi, vrtna oprema 5. Prikazi urejanja želenih površin z vrtno arhitekturo 6. Cvetličarji in vrtnarji ORGANIZATORJI: GHM Gesellschaft fiir Handvverksausstellungen und messen mbH Miinchen CELJSKI SEJEM d.o.o. Celje OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE i r. lO iVilS iAS ŽELENA PRILOGA 29. februarja 19® Kaj imata skupnega Agrina in narava? Poleg barve se obe na prihajajoči letni čas intenzivno pripravljata, seveda vsaka na sebi svojstven način. Zelena Agrina Žalec je že od svojega nastanka pravzaprav mesto za umne gospodarje. Hi se namreč prepletajo tradicija, znanje, izkušnje, pestra izbira blaga in nenazadnje tudi konkurenčne cene. Težišče obstoja in razvoja jc program kmetijske oskrbe ali tako imenovani zeleni program. Na tem gradijo zaposleni tudi v teh in nameravajo še v prihodnjih časih svojo bodočnost in razvoj. Že od nekdaj so jih po prej naštetih prednostih cenili kmetje, vrtičkarji, sadjarji, vinogradniki in še kdo na področju celotne Slovenije in tudi v državah bivše Jugoslavije, saj je to trgovina, kjer lahko potrošnik kupi vse kar potrebuje za delo na polju, travniku, v vrtu, vinogradu, sadovnjaku na enem mestu. Poleg tega pa tudi blago iz spremljajočega ali vzporednega programa: vse za obnovo in gradnjo doma, vodovodni, gradbeni, elektro material, barve, vsa orodja, vijake,... Ne smemo pozabiti, daje Agrina tudi tehnična trgovina, iz katere zadovoljni odhajajo tudi večji in manjši obrtniki -njihovi stalni kupci. Povprečno 1500 kupcev na dan je zgovoren podatek o celoviti ponudbi Agrine, 4500 m2 pokritih in približno 3000 m2 odprtih površin pa o možnosti izbiranja. "Ni takšne kompleksne trgovine na Štajerskem, če ne še širše kot je Agrina," pravijo njeni zvesti kupci. Ponudba na oddelku sredstev za varstvo rastlin in semena je aktualna skozi celo leto, v mesecih, ki prihajajo, še toliko bolj. Ni ga namreč sredstva za varstvo rastlin, ki ga na prodajnih policah tega oddelka Agrine ne bi našli. Če pa se to že dogodi, zaposleni znajo prisluhniti potrebam in željam kupcev ter se zelo hitro odzovejo na njihov izziv. Šoto za direktno presajanje lončnic in organska gnojila so za tiste, ki želijo svojim rastlinam vse najboljše. Za sušne dni imajo na voljo bogato izbiro zahvalnih sistemov. Dober gospodar položi v zemljo najboljše seme. In prav takšnega premorejo na tem Agrininem oddelku. Ponudbo semenskega programa namenjajo tako vrtičkaijem kot tudi malim in velikim kmetom. Gomoljnice, čebulnice in vse pod oznako repromaterial jim je na voljo, kadri, prostor in širok izbor pa jamstvo za zadovoljstvo in vnovičen obisk. Že v teh dneh boste našli tu pestro izbiro semen za vrtičkarje. Agrina je zastopnik za italijanskega proizvajalca semen Dotto, pri katerem pa letos uvajajo novo linijo - Gold. Odlikujejo se še po boljši kakovosti in daljšem roku uporabe. Ne da bi se hvalili sami, ampak kar je res je res: od Celja do Mozirja le Agrina premore takšno izbiro sredstev za varstvo rastlin in ostaleg dodatnega materiala za rastline. Pozornost do kupcev pa kažejo tudi s strokovnim* svetovanjem inženirja agronomije vsak četrtek od 8. do 14. ure. Občasno, odvisno od aktualnosti, se mu pridruži še kakšen drugi strokovnjak. Njihov pogost gost je priznani strokovnjak g. Zgonc. Drobna in težka kmetijska mehanizacija ter rezervni deli je nekaj, česar ni mogoče zaobiti ob skrbni pripravi, zamenjavi strojev in pripomočkov na novo, predvsem pa uspešno letino. Prav tako ne ponudbe vrtičkarskega orodja, s katerim si gospodinje delo na vrtu olajšajo. Marsikdo jih pozna po bogati založenosti s kosilnicami Murray, Alpino, ... rezervnimi deli BCS programa, SIP Creina, Muta,... po škaijah Loever,... po programu Robix,... Še veliko je tistega, kar ponujajo v Agrini in česar ni niogoče opisati. Najbolje je, da se o široki ponudbi, konkurenčnih cenah prepričate sami. Te dni jih lahko obiščete tudi na sejmu Flora v celjskem Golovcu. ' M / 3 ' ** v' ' * . 1 1 ' ' - * 1 * : ' " ' * * • ' t, ;'/jrf/U^z czm*^ 7 L/y' ^ ^ Zadruga z.o.o. mozirje »I . * » v > '» » t . f' - »I , CENJENIM KUPCEM SPOROČAMO^ DA SE LAHKO V NAŠI f .V'7 ; POSLOVALNICI NA TRGU 13 ( RIVSA KEMOZAŠČITA ), OSKRBIJO Z ARTIKLI, KI NAM POPESTRIJO NAŠ VSAKDANJIK V STANOVANJU 1 IN RLIŽNJI OKOLICI NAŠEGA RIVALNEGA PROSTORA. ZA-t&S^V-'- ' IMAMO DNEVNO NA RAZPOLAGO: ";'", ■. •i ,■«,/"• >t „ <(,.«<.. z1 ••! , . - REZANO CVETJE IN ZELENJE, , 'OKRASNE LONČNICE ZA TAKŠNA , IN DRUGAČNA STANOVANJA, ZA NOTRANJE PROSTORE, KOT TUDI ZA OKNA IN BALKONE, z - SEMENA ZELENJADNIH IN OKRASNIH RASTLIN, ... - BOGATO IZBIRO SEMEN TRAVNIH MEŠANIC ZA VRTOVE IN PARKE, - OKRASNE RASTLINE ZA ZASAJANJE OBHIŠNIH VRT0V,-'} ;f-Y\/} / BOGATO IZBIRO SADNIH SADIK ZA OBHIŠNE IN PRIDELOVALNE VRTOVE' *"'-" • •> . • i . S ' *> , «i " < . • •).>.,."» <1 , c'' / 't,1 "V" - SEME ŽIT, KROMPIRJA, KORUZE, '. - MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA, - RAZLIČNE VRSTE SUBSTRATOV ZA RAZMNOŽEVANJEIN ;SAJENJE POSKRBELI ROMO, DA SO IN BODO NA ZALOGI TUDI HRANA IN KLETKE ZA PTICE, HRANA IN AKVARIJI ZA RIRE TER HRANA IN •••"; PRIPOMOČKI ZA DRUGE NAŠE DOMAČE LJUBLJENCE. ;. v V ,, - IN KONČNO - SKRBIMO TUDI, DA SO NA VOLJO RAZLIČNI Y ; , ' MATERIALI, KIJIH UPORARLJAMO TAKO OB ROJSTVIH, OB ! ' .:. POROKAH, KOT TUDI OB POGREBIH IN NA GROBOVIH. Y V-v! VESELI BOMO VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. RADI BOMO USTREGLI i VAŠIM ŽELJAM, RADI VAM BOMO SVETOVALI. : V-V.",\ \ ' ' V , i • ' % ** '* * ' . ' w' < ^ ' >v"»^ s PiicUte ta finefintaafte a(c ftoMcčite fr* tdefr^ ttaKifo Z3t-045f * ** * Vod! CVETLIČARSTVO flor Celjska cesta 63212 VOJNIK Tel.: 063/773-032 Fax : 063/772-087 . ■ . • Za Vas pripravljamo pestro spomladansko ponudbo; - bogat izbor sadnega drevja - okrasne grmovnice in drevnine - trajnice za vrt in skalnjake - vse vrste semen in gomoljev - gnojila - zemlja - orodje za delo na vrtu - mreže za ograje - cvetlični lonci - korita - lončnice - rezano cvetje - odlična izbira daril SE PRIPOROČAMO! MNOGI SO DOBRI, *3k£or~JE PRAVI TRAKTOR LETA 96 Zakaj traktor 'ZvCor- - ker je gospodaren - enostaven za upravljanje - ima dolgo življensko dobo in je udoben za voznika - ima ZELO UGODNO ceno, in ga lahko dobite na KREDIT - ima organiziran servis in zagotovljene rezervne dele... Gorenje Trgovina, d.o.o. Prešemovač; GENERALNI ZASTOPNIK Tel.: 063/853-1 Fqx: 063/855-21 ipflpf s-JlI NfPf ? '• 1996 _ T" MAS i __________________ /RTNINE Z DOMAČEGA VRTA Preglednica z zbranimi podatki o dobrih, nevtralnih in slabih sosedih za nekatere vrtnine: VRTNINA DOBRI SOSEDI « vv* i:i»v .».<:... v''J j -.ilS NEVTRALNI SOSEDI SLABI SOSEDI Kapusnice lerablca Korenovke orenček eteržilj 6p Zelena astlnak Redkvica Repa Solatnice rlavnata solata [*"' fj' •' • Endivija Bn1 • Radič Aotovilec Kumare iuZke Gomoljnice ompir M' Rdeča pesa Spmaenite C cbulnicc ebula esen Trajnice t eluš barbara stročnice, solatnice, paradižnik, solata, kumare, špinača, grah, motovileč, zelena, mangold stročnice, redkev, rdeča pesa, solata, por, špinača, zelena čebulnice, kitajski kapus, koper ali dil, grah, paradižnik, radič paradižnik, jagode, redkvica paradižnik, fižol, špinača, por, solata, kapusnice, kumare krompir, solata, korenček, čebula, špinača, zelena, rdeča pesa, repa, redkvica, berivka nizki, visoki fižol, peteršilj, pasti-nak, grah, jagode, berivka, kapusnice, kolerabica, špinača, paradižnik, mangold, korenček visoki, nizki fižol, grah, koper, pastinak, berivka, špinača, paradižnik, solata, mangold kapusnice, stročnice, kumare, zelena, por, čebula, redkvica sladki'komarček, por, kapusnice, visoki fižol sladki komarček, solata, visoki fižol, paradižnik, korenček kapusnice, kolerabica, por, čebula, visoki fižol, rabarbara, kapusnice, koruza fižol, koper, ali dil, sladki komarček, rdeča pesa, česen, čebula, zeleno visoki fižol, čebula fižol, koper ali dil, pastinak, kolerabica, špinača, hren nizki fižol, pastinak, berivka, kumare, čebula, česen, kolera-bice, jagode nizki fižol, redkvica, korenček, repa, kapusnice pastinak, kitajski kapus, rabarbara, redkvico, pesa, krompir, kolerabica, fižol, paradižnik korenček, bučke, solata, črni koren, rdeča pesa, kumare, jagode, motovileč, koper, pastinak jagode, kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček korenček, paradižnik, solata, kolerabica, zelena, črni koren, motovileč, jagode, endivija koper ali dil, berivka, kolerabica, solata nizki fižol, berivka, solata, motovileč, kapusnice, špinača kitajski kapus, kapusnice, čebulnice, por, čebula, krompir kitajski kapus glavnata solata krompir, koruza, zelena nima kitajski kapus, kumare korenovke, korenček, koruza, hren, peteršilj, koper ali dil, rdeča pesa kumare, mangold, kapusnice, komarček, radič solatnice, beluš, kapusnice, špinača, rabarbara, sladki komarček kapusnice, radič, čebulnice, stročnice, bučnice, berivka česen, mangold, rdeča pesa, beluš, grah, endivija kapusnice, kolerabica, stročnice, peteršilj, pastinak, rabarbara, kumare, grah čebula, bučke, radič, hren, por, beluš, zelena, črni koren, rdeča pesa, česen, rabarbara, endivija, motovileč, koper kitajski kapus, kumare, endivija, česen, por, kapusnice, kolerabica, por, korenček, čebula solatnice, česen, špinača, rdeča peteršilj pesa, bučke, korenček solatnice, plodovke, čebulnice, nima korenovke kapusnice, čebulnice, špinačni- nima ce, peteršilj, rdeča pesa, zelena korenovke, špinačnice, peteršilj, nima pastinak, rdeča pesa, špinača, črni koren, motovileč, komarček korenovke, kitajski kapus, solat- redkvica, redkev niče, kumare, paradižnik vse ostale vrtnine solatnice, korenovke, bučnice, beluš, mangold, koruzo, por, čebula, česen, visoki fižol, črni koren, rabarbara, kumare solatnice, kapusnice, korenovke, špinačnice, paradižnik, bučke, beluš grah, kitajski ijapus, rdeča pesa, zelena, paradižnik krompir, koruza, por plodovke, korenovke, čebul- nima niče, solatnice čebulnice, korenovke, solatnice, nima stročnice, visoki hren, bučke, črni koren, kumare, beluš, špinača česen krompir, beluš, mangold, nizki in visoki fižol, kapusnice špinača, kolerabica, por, paradižnik, bučke čebula, bučke, radič, hren, mangold, por, špinača, beluš, črni koren, repa, zelena, peteršilj čebula, bučke, radič, mangold, por, špinača, beluš, česen, krompir, kumare, rabarbara, berivka, peteršilj, pastinak stročnice, plodovke, kapusnice, korenovke čebulnice, plodovke, korenovke, beluš, rabarbara nizki in visoki fižol, kapusnice jagode nizki in visoki fižol, kapusnice, grah, pesa, kitajski kapus HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE z.o.o. Tel.: 713-151. 713-193, Fax : 714-626 Kmetijska preskrba Žalec Šlandrov trg, tel. 713-108 Vam nudi vse za kmetovalce ljubitelje malih živali. PROIZVAJALCI MLEKA, ne - vsi vitaminsko-ru< proizvajalce mleka) - najsodobnejša čistilna molznih naprav - vb! rezervni deli za mi ID.DS.doo PRODAJNI CENTER DELTA ŠOŠTANJ, Kajuhova 12,telefon: 881-049 ^BMIlBHte^v: Približuje se čas,ko bo treba vrt pripraviti na bližnjo sezono. V ta namen smo vam pripravili veliko izbiro: *naravnih gnojil *vseh vrst semen in čebulnic *orodja za vrtičkarje *škropilnice,vrtne kosilnice in še marsikaj, kar boste potrebovali za sajenje. Ob večjem na, NARAVNO HUMUSNO GNOJILO S TAKOJŠNJIM DELOVANJEM V CELOTI NADOMESTI HLEVSKI GNOJ HULUM je popolnoma naravno humusno gnojilo, proizvod kalifornijskih deževnikov. Izdelan je po recepturah, kakršne uporabljajo v ekološko bolj osveščenem zahodnem svetu, kjer je takšen način gnojenja 2e zelo razširjen. HULUM vsebuje velike količine hranljivih snovi, mineralov, proteinov in mikroorganizmov, ki omogočajo zdravo rast in ne vsebujejo umetnih snovi. Poleg tega obnavlja mrtvo ali z umetnimi gnojili izčrpano zemljo. Uporaba: Uporablja se v normalnem in biovrtnarjenju za gnojenje in dognojevanje, pri sejanju, sajenju in presajanju vrtnin, cvetlic, trat, drevja, skratka vsega, kar raste v^ okolici vaše hiše in v lončnicah. Prednosti: - zdravi izdelki, naravnega okusa in barv, - nima vonja, - ne onesnažuje okolice, - enostavna uporaba, - enostavno skladiščenje. ZA ZDRAVO ZELENJAVO IN SADJE ZA LEP IZGLED VAŠIH LONČNIC IN TRAT Nabavite ga lahko v vseh boljših trgovinah, cvetličarnah in vrtnarstvih. Večje količine (nad 50 J) dostavimo tudi na dom. HERKUL d.o.o. - 063/451-501, 063/708-501 : pet sob 11 o c! pon tor sre čet pet sob nad pon tor sre čet pet sob pon tor sre čet pet sob rinct pon tor sre čet pet sob > 17.00 < 18.00 5 O ne delamo na vrlo >14.00 < 15.00 ZH 8 >21.00 10 11 120 konec sajenja 13 >6.00 c < 7.00 14 15 >9.00 < 10.00 16 17 > 10.00 <11.00 18 19 ne delamo na vrtu 20 21 > 17.00 <18.00 22 23 24 AE začetek Z9 sajenja 26 >12.30 i < 13.30' 27» 28 29 30 31 > 14.00 <15.00 Legenda: & cvetlice april 1 / 2 / 3 ^ 4 O ne delamo na vrto 5 >5.00 , <6.00 6 7 > 10.00 /3.00 < 14.00 10 110 > 16.00 < 17.00 12 13 > 18.00 < 19.00 14 15 > 22.00 i6 m 17 # jn 18 <5.00 v* 19 / 20 > 11.00 < 12.00 A1 začetek X 1 sajenja ti 22 >22.00 23 24 251 > 10.00 < 11.00 26 C 27 > 22.00 Ji 128 Z7 29 30 >8.00 <9.00 ma| listnate vrtnine plodovne vrtnine korenaste vrtnine do = > po = < Sobota je dan za Henkel Zlatorog Maribor i & 2 > 14.00 < 15.00 3 O ne delamo na vrtu 4 > 18.00 < 19.00 5 JE konec >19.00 O sajenja < 20.00 ST 7 * 8 >21.00 9 100 & 11 12 ^ 13 <6.00 Ms 14 tf 15 >11.00 < 12.00 H ( M^r 16 / 17 • > 19.00 <20.00 18 | A začetek rft) | T sa/en/a OO 20 >6.00 <7.00 21 22 > 18.00 < 19.00 23 C 24 C 25» >6.00 <7.00 26 ■ / 27 > 17.00 <18.00- /<8i 28 29 30 tg^ 31 iuni| l o ne delamo na vrto f% konec X sajenja 3 <5.00 A 4 J 5 >4.00 <5.00 6 <£5 7 >6.00 <7.00 8 0 9 > 10.00 <11.00 io m 11 > 17.00 < 18.00 12 / 13 ✓ 14 1 C 13 sajenja 16« ne delamo na vrlo 17 18 f? 19 m 20 m 21 > 14.00 < 15.00 22 / 23 & 241 f o 25 26 >9.00 < 10.00 27 28 > 13.30 < 14.30 AA konec A7 sajenja 1 30 > 14.00 <15.00 julij I 0 ne delamo na vrtu 2 >13.30 J&fO* <14.30 3 4 5 6 >16.00 ^^ 77.00 B? 9 / 10 / 11 1 A začetek 1M sajenju aj 13 14 15 # ne delamo ': na vrtu T 16 >7.00 <8.00 17 c! 18 >20.00 Si 19 /] 20 / 21 ;tss 22 231 24 ^ 25 26 sajenjo flR 27 / 28 A 29 30 O ne delamo, na vrtu 31 SUBSTRAl mlaj O š5.00 M <6.00 %^/r 6 a / 7 Q začetek O sajenja 9 10 11 12 >13.00 <14.00 13 m 14 O ne delamo na vrtu 15 / 16 17 >13.00 < 14.00^ 18 & 19 20 21 221 AQ konec iw sajenja 24 >10.00 /č> 11.00 <12.00 3i m septemberl oktober 1 > 14.00 < 15.00 i/ 2 / 3 >21.00 / 4 a f? začetek 9 sajenja * 6 >7.00 <8.00 7 8 >19.00 <20.00 9 || io rt n >8.00 <9.00 12 / 13 • ne delamo na vrtu 14 ^ 15 16 >5.00 <6.00 17 18 > 12.00 < 13.00 1 Q konec i/ 1 jf sajenja 201 > 17.00 < 18.00 21 / 22 > 19.00 <20.00 23 <8* 24 >20.00 25 26 >21.00 27 O ne delamo na vrtu 28 / 29 30 ✓ 1 >5.00 <6.00 2 začetek sajenja 3 > 14.00 < 15.00 4 a 5 7 it 8 > 14.00 < 15.00 9 / 10 / 11 . 12 • 13 > 10.00 <11.00 14 15 > 17.00 < 18.00 16 17 konec sajenja >2100 18 19» 20 21 22 23 24 >5.00 <6.00 25 26 O ne delamo na vrtu 27 28 > 14.00 < 15.00 Z~z AA začetek XT# sajenja 30 31 november 1 - 1 n > 10.00 X <11.00 3 0 4 v 5 6 ■7 ' > 10.00 i <11.00 8 A > 19.004 y <20.00( ž*?"©* 10 11« ne delamo na vrtu 12 V Q /tonec | O sajenja 14 15 > 6.00 IO <7.00 17 181 SH1 19 O A > '2-00 XU < /3.00 21 o O > '7.00 XX < 1800 23 v; 24 | 25 O ne delamo na vrtu začetek XO sajenja o T >7 00 X/ <«.oo 28 O A >18.00 XT <19.00 30 dan SUBSTRAL ZH Henkel Zlatorog Maribor 1 ^ 2 >7.00 ^ <8.00 3 (1 / 4 >19.00 <20.00 Jrj&S 5 & 6 7 <5.00 8 A konec >9.00 M^ j! sajenja < 10.00 f^SA 10« ne delamo na vrtu 11 >12.00 Meft M <13:00 ^^ 12 / 13 > 13.00 <14.00 14 & 15 16 17» >17.00 < 18.00 18 C 19 m 20 / 21 / 22 -Ji OO začetek cft* XO sajenja 24 O ne delamo na vrtu 25 26 27 € 28 m 29 ■Ki4.00 M <15.00 ^kf 30 / 31 / Generalni sponzor Koledarja biološkega vrtnarjenja KMETIJSKA TRGOVINA 'Šmartno ob Paki J« Telefon: 063^885-124 /• J- "" ' X- ................~ j-; Mala trgovina z bogato izbiro najrazličnejših artiklov: gnojil, krmil, orodja, semen, gradbenega materiala. Nekaj cen: -ii i , A: GNOJILA - Superfosfat 19%. i/50yr. i .200,00 SIT 4 NPK 0:10-24 J -1/50 vt. '1.531,00 * _ . V ____V ...jfe.' j*J_ J*:' , i. marsikaj! r.Calcinal 1/20 vr. .. 330[00 £ \.....T...... "21 ■. • JšL...... .i.:.......±j , Ugodne cene, hitra postrežba. 3L L'" B: KRMILA - krmilna moka Jj. 1/35 vr. 800,00 1: ^ ' r f- ječmen. briketi ^1/40 vr, 1.296,00 sl. ..........T Nj- TL Pit 2 i ' J/40VI. /1:504,00 t .....' ,C: ORODJA - STROJI- • i i zadovoljni kupci - : -sekitp Od 1.470,00-2.900,00 .....1 to je Kmetijska .....na v ,. - teporeznica motorna ...ki , y............- drobiiec . .....1....... t — i ) J ±1 - silokombagn SK-80B 54.640,00 ..i:......TZ. ■ J£- 40.200*00 ^ ,„. - i 408.120,70 •D: SEMENA ' i vrtna semena 3 od 85,00 - 130,00 ....t:.. Šmartnem ob E: GRADBENI MATERIAL -V - r s- - Modul 1/6'kos /•• i 420,00 £ 67,00 r: j,- Paki! it _±_ . ......±_ ... , _±L , JižL , ... . ji::. ...i::. . pfippSKfj « d.o.o. Kmetovalci pozor! Proizvodno r storitveno in trgovsko podjetje ter servis transportnih vozil, Vransko, Stropnik 30, N.C.(063/725-377), Fax:(063/725-429) PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV KOMISIJSKA PRODAJA GENERALNA POPRAVILA HIDRAVLIČNI VOLANI HIDRAVLIČNE ZAVORE RABLJENA MEHANIZACIJA NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE Tipov Same, Hurlimann, Zetor, ZTS, Univerzal, Agrozet, Fiat, Torpedo. Po potrebi vam uredimo kredit Hitra in ugodna prodaja vaše rabljene mehanizacije, v prodajo sprejemamo vse tipe traktorjev, kot tudi ostalo rabljeno mehanizacijo, možnost kasnejšega odkupa! Hitro in ugodno popravimo vaš traktor doma pri vas ali pri nas na več kot 200 m2 delavnic. Generalna popravila po ugodni ceni. Če vas muči vrtenje okornega in trdega volana, vam pri nas montiramo hidravlični volan. Montiramo na vse tipe traktorjev. Garancija na opravljeno delo! Lastniki traktorjev tipa Deutz: naše podjetje vam prežene strah pred zaviranjem! Na vse tipe Deutz traktorjev montiramo hidravlične zavore, v treh dneh vam postavimo traktor z novimi zavorami na dvorišče. 100% varnost, garancija na opravljeno delo! Na zalogi imamo več rabljenih traktorjev Univerzal, IMT, Zetor, Deutz, vsi traktorji so v brezhibnem stanju, na zalogi pa je tudi ostala rabljena mehanizacija. Sainonakladalne prikolice Sip, prikolice Mlaz, Tehnostroj, sejalnice, trosilce hlevskega gnoja, kosilnice BCS, cisterne, odrivne deske Pestra izbira, konkurenčne cene, ugodnosti so vrline, ki pri Famisu d.o.o. niso nič neobičajnega. Le oglasite se pri njih, uredite, kar je potrebno in se z novim ah rabljenim traktorjem tudi takoj odpeljete. V prijetno urejenem salonu vam bodo vaše želje uresničili, saj se zavedajo, da se zadovoljen kupec rad vrača UGODNE CENE BREZPLAČEN PREVOZ! POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE! DE TURN 14 MS CAS_ ZELENA PRILOGA_ 29- februarja 199 Podjetje za urejanje prostora p.o. PE VRTNARSTVO 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel. : 063/ 853 301, 855 510 Fax: 063/853 645 # vzgoja in prodaja sadik, rezanega cvetja in zelenjave 0 holtikulturna ureditev parkov, zelenic ter okolic individualnih hiš in blokov # strokovni nasveti o zasaditvah # cvetličarne z bogato ponudbo rezanega cvetja, lončnic in sadilnega materiala Vabljeni tudi v naše rastlinjake! f ŽUto «"fc KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,63325 Šoštanj telefon (063) 881 241,881 338 telefax (063) 882 261 Telefon: 856-574 \ - •> „ A; ..... ■ - - - ^i., ' ."■ 1 ■ < ' : ' .V:-" ' '•"""' • • . ' ' - '" - j ' ' " / J ' Integralna predelava jabolk (okolju prijazen način) Kvalitetna JABOLKA iz hladilnice - različnih sort - stalna prodajo za individualne kupce - diskontno prodaja Obiščite nas tudi v zimskem času od ponedeljka do petka od 12.00 h do 15. h! 19. februarja 1996 ZELENA TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA \ernovo 17a (pri Veliki Pirešici)_ Telefon/fax: 063/728-080 ČAS POMLADANSKE SETVE, SAJENJA IN GNOJENJA SE PRIBLIŽUJE, ZATO SE |OSKRBITE Z VSEM POTREBNIM V TRGOVINI 1ŠARICAI *JA SEMENA VELIKA 110,00 pEBULČEK 1/2 KG 185,00 SEMENSKI KROMPIR CARLINGFORD BEL11 KG 89,00 DESIRE1KG 129,90 ENEBEK1KG 139,90 bERLA ZGODNJ11 KG 159,90 ' ZEMLJA ZA POSAJANJE HUMOVIT10 L 229,90 HUMOVIT 50 L 799,90 LESENE GRABLJE 899,00 LESENO KOSIŠE 899,00 KOSILNICA NA LAKS GT 32 38.990,00 PO UGODNI CENI LAHKO PRI NAS KUPITE TUDI UMETNA GNOJILA: NPK IN KAN, PA TUDI NARAVNA GNOJILA. POSKRBELI BOMO TUDI ZA TRAVNA SEMENA: TRAVNIKI/, LUCERNO IN ČRNO DETELJO. ZA PRESAJANJE LONČNIC IN BALKONSKEGA CVETJA PA BOMO PRIPRAVIU VEUKO IZBIRO LONČKOV IN KORIT. DA BODO VAŠE GREDICE, VRTOVI IN BALKONI TUDI VAŠ PONOS NAS OBIŠČITE! *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE *** - lastno drevesnico - lastne steklenjake - vrtni center - lastne cvetličarne v Celju, Žalcu in Šentjurju NAČRTUJEMO, UREJAMO IN VZDRŽUJEMO JAVNE NASADE IN HIŠNE VRTOVE VRTNARSTVO CELJE Ljubljanska 93, 63000 Celje Telefon: 063/471-021,471-036 Telefax: 063/471-510 Vam predstavlja bogat proizvodni program - okrasne lončnice, enoletnice, balkonsko in rezano cvetje - okrasno drevje in grmovnice - zelenjavo - sadno drevje I - okrasno drevje, grmovnice in sadno drevje - okrasne lončnice, enoletnice in balkonsko cvetje - rezano cvetje, aranžiranje, vence in šopke - presajanje lončnic, urejanje in aranžiranje poslovnih prostorov, sejmov, razstav in ostalih prireditev - urejanje in vzdrževanje grobov - repro material in pestro izbiro artiklov za cvetličarne - pisano paleto zemlje za presajanje SAMOSTREL V0LUHARICA VIJA - W1 ^ "O | Voluharica je priprava - past, pištola za _ .. ubijanje voluharjev. m Y %m m* .<—* Uporaba voluharice je popolnoma enostavna, odlikuje pa jo tudi velika učinkovitost. Ptoizvajalec: VIJA, Drobni kovinski predmeti, Vipotnik Janez, Gotovlje 111 c. 63310 ŽALEC, tel, fax: 063/715-333 kosilnice (električne, akumulatorske, motorne) obrezovalniki škarje za živo mejo motorne žage vrtni traktorji Obiščite nas (del. od 7. - 19., sob. 7. - 12. h)! eivisno in trgovsko podjetje d.o.o. ' Mariborska 112 (nasproti Interspara) " CELJE Ttel.: 063/32-481, 411-665 - Za lepo urejen vrt in okolico: • celoten program fi&Husavarna NE SPREGLEJTE!!! SERVIS in REZERVNI deli za vse navedene artikle! Spomladi bomo spet sadili vrtne trajnice Letošnja zima je spet prava zima, ampak potem bo prišla pomlad in z njo naša potreba po novih saditvah v domačem vrtu ali parku. Morda bomo želeli dopolniti nasade cvetja v vrtnih gredah, v koritih ali na grobovih. Povsod, kjer želimo, da se nekaj spreminja skozi večji del leta, lahko to zelo učinkovito storimo tudi z uporabo vrtnih trajnic. Ta skupina okrasnih rastlin je namreč tako bogata In tudi tako poceni, da si lahko privoščimo vedno nove in nove sorte, ki bodo poskrbele za stalne spremembe v naših nasadih. Že dopolnitve starih nasadov ali delne spremembe lahko sprožijo občutek neznanskega zadovoljstva in veselja. Naučili smo se že, da vrtne trajnice kupujemo v dobro založenih vrtnarijah in tudi trgovinah z vrtnarskimi pripomočki in materiali. Cvetličarne lahko ponudijo le malokdaj tudi trajnice in še to v omejenih količinah in sorti-mentih. Prodaja trajnic namreč ni tako zelo enostavna, ker zahteva razstavljanje in deponiranje v zunanjem prostoru, ki je zaščiten le pred točo in včasih tudi delno zasenčen. Notranji prostori trgovin in cvetličarn so premalo svetli in včasih tudi pre-topli za trajnice. Pa tudi pošiljanje sadik trajnic po pošti je tudi pri nas že kar udomačeno, saj nekaj dni potovanja v najoddaljenejšo slovensko vas prav dobro prenesejo. Domačih gojiteljev trajnic res ni veliko, ampak izbira je pa tudi v Sloveniji že kar zavidanja vredna in lahko ugotovimo, da slovenci začenjamo ceniti doma vzgojene sadike trajnic prav posebno, zlasti zato, ker so utrjene in preizkušene v domačih razmerah. Dober glas pač seže v deveto vas. Če upoštevamo, da so trajnice neolesenele vrtne rastline, ki dobro prenašajo naše GOLOB-KLANČIČ Imamo največji toof kakovostni trajnic na Slovenskem. Vse smo vzgop v naši vrtnanjl in so namenjene za: -'* * skalnjake * vrtne grede •korita In posode * * Skaipnlke •grobov« . • ■ ';>; * prevešanje In vzpenjanje po ztoovRv * prekrivanje tal namesto trate ♦tuifiza rezano cvetje Vrtnarija: Vit ovija 18,652S1 icapas tel: 065/48-810,22-461 I Prodaja na drobno h na debelo. I pošiljamo mot po poŠti. , zime in živijo vsaj tri leta, nekatere pa na enem mestu tudi preko petdeset let (spomnimo se samo potonik, funkij ali alojzijevih lilij, ki so jih sadile še naše babice in še vedno cveto!), nam je takoj jasno, da bi jih v rastlinjakih in zaprtih prostorih le pomehkužili. Tudi zemlja za lončnice ni primerna za gojenje sadik trajnic. Če naj dobro uspevajo v naših vrtovih, jim moramo že pri vzgoji nuditi podobne življenjske pogoje. Vzgojiti |ih moramo torej na prostem in v vrtni prsti, Id jo posamezne vrste pač zahtevajo. Kot vemo, za vsak kotiček na vrtu lahko izbererrio primerne trajnice, saj obstajajo take, ki dobro prenašajo zelo vlažno ali celo močvirno prst, spet druge se dobro počutijo v sušni in vroči legi. Nekatere zahtevajo hranilno prst, spet druge bolje uspevajo v bolj pustih tleh. Nekatere imajo rade zemljo, ki je bogata z apnom, druge hočejo kislo prst. Mnogim prija polno sonce, še več jih je takih, ki se prilagodijo soncu ali polsenci, nekatere pa nujno potrebujejo rahlo senco, ali pa se prav dobro počutijo celo v gosti senci. Torej so trajnice med vsemi vrtnimi rastlinami najbolj različne med seboj in zato prav med njimi najdemo izredno velik izbor različnih vrtnih vrst in sort. Več ko jih poznamo, več bi jih želeli spoznati. Kdor se šele začenja spoznavati s temi zakladi vrtnega rastlinja, si komaj zna predstavljati, kakšno bogastvo barv in oblik cvetja in listja skrivajo trajnice. Kasneje pa nas ob spoznavanju vedno novih in novih prevzema opojna radost, ko nam zacveti kaj dotlej še neznanega in lahko se nam zgodi, da postanemo strastni zbiralci vrtnih trajnic, tako, kot nekateri zbirajo znamke ali kaj drugega. Pa tudi čisto navadni ljubitelji lepega vrtnega rastlinja, tisti torej, ki se disciplinirano držijo svojih lastnih planov zasaditve, si s trajnicami lahko pričarajo nepozabne vrtne motive, ki se bodo spreminjali skozi večji del leta. Pa veliko veselja ob takšnih saditvah Vam želiml Jožica Golob-Hlančlč, dlpl.lng.hort. DREVESNICA OMORIKA d.o.o. Koroška cesta 44, Muta, Tel. / Fax. 0602/61-319 Nudimo vam vse vrste: - GOZDNIH SADIK - OKRASNIH SADIK - SADNIH SADIK - ŽIVE MBJB... Po želji vam svetujemo glede Izbire drevesnih vrst. Izdelujemo načrte za ureditev okolja hiš, po želji Izbrane sadike dobavimo ln strokovno posadimo. V času sezone od 1. marca dalje imamo odprto vBak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Pokličite ln obUčlte nas ! Ne l>o vam ial! D.B. COMP d.o.o. Kolarjeva 47, 61000 Ljubljana Tel:061/132-32-24,131-21-25, Fax:061/131-52-12 , Prodajno skladišče Celje, Mariborska 86 Tel., fax:063/411-985 VISOKOTLAČNE PRALNE NAPRAVE 16 ZELENA PRILOGA 29. februarj S kameno moko Biotop pridelamo več in bolj zdravo Kamena ali kameninska moka se uporablja v pri delovanju zdrave hrane že več desetletij. V Sloveniji pa Je na trgu kamninska moka pod imenom KAMENA MOKA BIOTOP že 5 let. S procesom industrializacije in intenzivnega pridelovanja z umetnimi gnojili in zaščito s kemičnimi pesticidi, se je naša zemlja po vrtovih in njivah zastrupila s težkimi kovinami, različnimi kemikalijami, izgubila je svoj organski humus, postala je kisla in slabo rodovitna. Moralo se je dodajati vedno več umetnih gnojil. Ta ro se dodajala v prekomerni količini. Prav tako so se uporabljala škropiva v previsokih dozah. Tudi industrija je prispevala svojo mero kemikalij. Motoriziran promet pa pomeni sploh zgodbo zase. Kamena moka je sestavljena iz dveh glavnih zmesi: mletih karbonatov in zeolitov, ki so mešani v razmerju, ki zagotavlja postopno in dolgotrajno zmanjševanje kislosti zemlje. Vulkanske kamenine vsebujejo veliko mikroelementov, ki so pomembni za rast in dozorevanje rastlin, prav tako pa tudi za njihovo odpornost. Že v prvem letu uporabe bo padla resorbcija kamdija za več kot polovico. Z dvigovanjem PH proti nevtralnemu, se poveča količina humusa, saj se s tem omogoči življenje mikroorganizmom, ki omogočajo nastanek organskega dela zemlje, pomembnega za rast rastline. Poveča se organska KAMNINSKA MOKA BIOTOP Ste se že odločili za bolj zdravo In pridelano hrano? Zdaj je čas, da potrosite KAMNINSKO MOKO BIOTOP, naravno mineralno gnojilo, ki poveča plodnost zemlje, veže v tleh prisotne težke kovine in strupene snovi. Odstranjuje kislost tal, ščiti rastline pred škodljivci (polži, mramorji, voluharji). Pospešuje nastanek komposta in preprečuje smrad. Poskrbite za zdrava in plodna tla na vrtu In njivahl Proizvaja in prodaja MEDIACOR Celje, Glavni trg 10, tel. in fax: 063/441-631. Dobite jo tudi v prodajalnah Semenarne Ljubljana. KlllllllilMIillillflillMill vezava dušika, omogoči delovanje mikroelementov, ter zmanjša izpiranje humusa. Rastline, ki rastejo na takšni zemlji so odpornejše na številne bolezni, in tudi škodljivci se manj zadržujejo na takšnem yrtu (npr. polži in uši). Sedaj prihaja čas, ki je idealen za uporabo kamene moke BIOTOP. Že pozimi jo lahko potrosimo po vrtu. Potrosimo jO tudi po snegu ali pa po že okopnelih gredah. Če prvič uporabljamo kameno moko jo trosimo 250 g na kvadratni meter, pozneje pa 100 g. Zaradi finega mletja priporočamo, da jo potrosite po vrtu v brezvetrju. Če pa jo bo veter odnesel kam drugam, boste naredili samo še dodatno korist. Končno je cena kamene moke tako ugodna, da si jo lahko vsakdo privošči. Če zamudimo ta čas jo potrosimo po hlevskem gnoju že potrošenem po vrtu ali na kompostu S tem vežemo dušik, gnoj pa bo hitreje dozorel. Mnogi uporabljajo kameno moko že v hlevih, potrosijo jo po gnoju in na ta način se prepreči neprijeten vonj po amonijaku. Zmanjša pa se kislost hlevskih odpadkov in pospeši dozorevanje gnoja. Ta metoda se je obnesla zlasti v turističnih krajih in na turističnih kmetijah v Avstriji, Švici in na Bavarskem. Potrosimo jo lahko tudi pozneje, ko smo že pripravili zemljo za setev ali sajenje. Predno na fino pregrabimo in prelopatamo zemljo na gredi, jo potrosimo s kameno moko in šele nato pregrabimo in pripravimo za setev. Kameno moko potrosimo že sedaj tudi po trati. Trosimo jo predvsem po predelih, kjer raste mah. Mah uspeva zelo dobro na kisli zemlji. Z apnenjem dosežemo le kratkotrajen učinek. Če uporabimo kameno moko BIOTOP, pa je efekt bistveno boljši in dolgotrajnejši. Pozno pomladi in poleti lahko kameno moko uporabimo kot sredstvo za zatiranje polžev, uši in za pripravo polivke iz kopriv. Preprečuje neprijeten vonj, ki nam pogosto preprečuje njeno uporabo. Lahko se uporabi tudi kot škropivo. Ker je popolnoma neškodljiva jo lahko potrosimo tudi po tistih delih rastline, ki jih bomo pojedli. Iz zdrave zemlje rastejo zdrave rastline! Janež Tasič BOJ ZOPER ŠKODLJIVCE: v KOREN JEVA IN ČEBULNA MUH Korenjeva muha odlaga konec maja jajčeca v koreninski vrat korenja. Čebulna muha pa pri odlaganju jajčec prebada liste čebule in česna. Te škodljivce lahko zatrete nadvse enostavno in učinkovito. Korenje in čebulo ali česen morate saditi ali sejati drugega ob drugem: vonj čebule namreč odvrača korenjevo muho, //JH Ji JI JI ■ KMMM iMP "MARCA KMET. konjička vpreže in se odpravi na polje, ko mraz ne stiska." Počasi se približuje čas, ko bo treba tudi vrt pripaviti na bližnjo sezono. Vendar počakajte, da zemlja odmrzne in se posuši. Ko vonj korenja pa čebulno muho. Kljub temu pa se utegne zgoditi, da škodljivci napadli posamezne rastline.! te rastline priporočljivo saditi ali sejati? torej marca ali aprila, ko teh škodljivcev j Poleti pa lahko ti kulturi zaščitite s koprentj jo namreč zemlja še blatna, utegnejo dela narediti več škode kot koristi. Sicer pa je marec praviloma nai muhast in spremenljiv mesec: podg utegne temperatura doseči celo 20 (ker je sonce že močno), ponoči pa je lajj strupeno mrzlo. Kljub temu je pomembno opraviti vsa nujna dela, da bi lahko potemjjj se bo otoplilo, začeli sejati in saditi. Moč mraza oziroma njegove posledice so prav vidne šele, ko zima mine. Zdaj je napočil čas za obdelavo nastalih razpok* drevesni skorji in odstranjevanje poškodovanih vej in zmrznjenih poganjkov (denimor rožah). To je treba obvezno storiti prej, ko bodo rastline napadli škodljivci. Ran nikakor ne po abite zapreti! KOMPOST JE VRTIČKARJEVO 71470 To, da narava prav ničesar ne zavrže, je znano; vendar vse premalo upoštevamo. Poglejte, koliko organskih odpadkov po nemarnem zmečemo v snago, namesto da bi jih uporabili za kompost. Suho listje, posušeno cvetje in trave, gospodinjski odpadki (hrana), veje, korenine, mrtvi organizmi in tako dalje. Vse to se počasi, toda vztrajno spreminja v humus. In kaj vse sodi v kompost? V tisti kotiček na koncu vrta, ki mu pravimo tudi gnojišče? V ta kotiček sodi veliko več stvari, kot si običajno mislimo, in sicer: * vsi vrtni in kuhinjski odpadki od ostankov jedi, pokvarjenih jedi jajčnih lupin, do ostanko čaja, kavne gošče itd. * vrtni plevel: na kompo? ga polagamo v časopisni plasteh, da ne bi ozelenel. * kosi ruše (vrtne trate narezane vejice trajnic, žive meje, grmičev kuhinjski odpadki. * ovenelo cvetje, odcvetele lončnice, list šota, slama, praprot, stelja, trava (pred kompo; stiranjem naj segnije v vodi), hišni prah, smeti, prah iz sesalnika, papir, lepenka, kokojto perje, volneni in bombažni odpadki, krvnaiig kostna moka, roževina, žaganje, lesna volna] saje, lesni pepel, morske alge. Čim bolj pestra je sestavina kompostnega kupa, tem boljš humus nastaja, boljše bodo pognojene rastline; ki jih bomo obdali s to visoko kalorično organ; sko mešanico. Na kompost nikakor ne sodijo snovi, ki jih narava sama ne more razkrojiti. MINERALNO - VITAMINSKI DODATKI PRILAGOJENI NAČINU PREHRANE Kravimin 1 za krave molznice, ki jih hranimo s krmo, ki je bogata na deteljah in lucerni Kravimin 2 za krave molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, travno silažo in travo ter breje krave in telice Kravimin 3 za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila Kravimin 6 za pripravo popolnega močnega krmila za mleko Kravimin 7 PIT AP za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno silažo in beljakovinskim krmilom KRAVMNI z oznako AP (1,2,3 in 7) vsebujejo tudi biostimuiator avotan, ki povečuje mlečnost in prirast od 5 do 10%. Pravimin 1 Pravimin 2 za prašiče, ki jih hranimo s silirano koruzo za prašiče, ki jih hranimo z žitnim zrnjem Biofos Vita-redin za krave in plemenske telice - za boljšo plodnost za vse domače živali Vsi naši mineralno-vitaminski dodatki so melasirani, zato jih živali tudi rade jedo. lek ! Za vse informacije smo Vam na voljo: Lek Veterina, Verovškova 57, Ljubljana, tel. 061 340858 in LekLipovci, Lipovci 25a, Beltinci, tel. 069 42414 ali 06942 289 lek veterina m FARMA ^ PROGRAM HIGIENIČNA MOLŽA - KAKOVOSTNO MLEKO P3 - UNISEPT Praškasto čistilno in razkuževalno sredstvo za molzno opremo BLU - GARD Sredstvo za razkuževanje vimen in seskov P3 - ASEPTO N Tekoče alkalno čistilo in razkuževalno sredstvo za molzno opremo in hladilnike P3 - DUOL1T - K Kislo, razkuževalno in čistilno sredstvo za molzne stroje in mlekovode P3 - HOROLITH N Kislo čistilo za molzno opremo in hladilnike Henkel - Ecolab d.o.o. 62000 MARIBOR, VAJNGERLOVA 4, TEL.: 062/102-211, FAX: 062 /102 - 792 arja 1996 Za razvedrilo — I)0R0§KQP 21. marca do 31. aprila Ste v obdobju, ko več kot ponavadi zahajate v družbo in pozabljate na partnerja. Morda bi bilo dobro, da mu prisluhnete, če nočete, da pride do ognja v strehi. Zadoščal bi že pogovor, da mislite nanj in da vam ni ieeno. Tudi vaše delovne sposobnosti bodo na višku, zato len dobro izkoristite. Popazite pa malo na zdravje, da ne boste iležni posledic. 22. aprila do 20. maja Ker imate že po naravi dobre zmožnosti, kar se denarja tiče, vam tudi ta teden ne bo pokazal hrbta. Pravočasno poskrbite za nekatere izboljšave, da se vam ne bo treba bati neprijetnih presenečenj. Ko se ste naveličali neke dobro znane družbe, storite to tako, da ne bo nihče užaljen. Zabava bo po vašem okusu. oJJka od 21. maja do 21. junija t Vaša dvojna narava vam utegne škodovati, če ne boste pristopili k težavi na trdnih tleh-. Nekomu boste govorili o sebi in mu hkrati povedali marsikaj o svojem partneiju. Če bi se radi vroče zaljubili, ne recite ne, ko bo nekdo nekaj predlagal. Čeprav ste dokaj zadržani, pa vam bo v soboto beseda šla zlahka z jezika. Rak od 21. junija do 22. julija ©Življenje preživljate dokaj burno in samostojno. Malce preveč ste zaletali in lahkomiselni, zato se umirite in dobro razmislite, kaj hočete in kaj bi bilo najbolje za vas. Ne pozabite biti previdni in si ne privoščite več kot je pametno. Pazite na zdravje, saj vam zvezde ne kažejo ravno najbolje. lev od 23. julija do 23. avgutta Preveč ste kritični, zato ne morete uživati v stvareh, ki J m se dogajajo v vaši najbližji okolici. Poskusite pozabiti na neko manjše razočaranje in se posvetite prijetnim opravkom. Sprehod na svežem zraku vam utegne dobro koristiti, pa tudi malo športa. Partner vas bo zelo razvajal. Devica od 24. avgutta do 23. septembra W Sreča ni tisto, kar imate, ampak tisto po čemer hrepenite. Obetajo se veliki nakupi, vas pa skrbi, ali boste vsemu kos. Ne skrbite, še naprej zaupajte sami sebi in vse se bo uredilo. Srečali boste starega znanca in v njegovi družbi preživeli prijetne trenutke. Nikar se ne zaletite. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra S sabo nosite veliko mero izkušenj, toda prevečkrat pozabljate nanje in se lahkomiselno spuščate v avanture. Presodite, kaj bi bilo najbolje, vedite, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Zdravje vam bo še služilo, toda samo če boste malo bolj popazili nase. V stari družbi boste preživeli lepe trenutke. on od 24. oktobra do 22. novembra ^^^^rfNi vse zlato kar se sveti. To si dobro zapomnite, saj mmjl vas na zunaj lepe stvari hitro premamijo. Če boste |ff dobro premislili o vabilu, ki ga boste prejeli konec tedna, se vam znajo pripetiti lepe stvari, ki jih boste še dolgo nosili v svojih mislih. Sicer pa, zvezde v prihodnosti niso slabe, nasprotno, marsikaj se vam utegne spremeniti na bolje. Strelec od 23. novembra do 22. decembra ^^^S preračunljivostjo ne boste daleč prišli, saj boste globoko v sebi še vedno iskali svojo pravo ljubezen. Ne glejte samo na zunanjost, notranjost je tista, ki vas lahko osreči. Zdravstvene zvezde kažejo dobro, kar pa ne pomeni, da lahko tekate okrog brez šala in rokavic. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja ^^^ Morda ni vse tako kot bi sami želeli, vendar se ne sekirajte preveč. Tudi slabe strani življenja nosijo pri-jetne strani, samo videti jih morate tako. Obdobje, ki ga preživljate seda, vam ni pisano na kožo, vendar zvezde ne bodo pozabile na vas. Malo več veselja pokažite in razveselite svoje najbližje. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Ne segajte previsoko, da ne boste razočarani. In ne pričakujte, da bodo vse delo za vas opravili drugi. Napredovali boste in si še utrdili položaj. Ljubezen -čeprav je doma lepo, je lahko tudi drugod prijetno in vznemirljivo. Vodnarke, ne preštevajte kalorij, vsaj en dan se razvajajte in si privoščite vse, kar ste-si že dolgo želeli. Ribi od 20. februarja do 20. marca Pričakovanje se bo uresničilo, partner pa vas bo v svoji sreči ljubil še bolj koj doslej. Nikar se toliko ne podcenjujte, imate veliko sposobnosti in ste tudi precej dojemljivi za nove stvari. Po naravi ste mirni in v k družbi ne izstopate. Konec tedna vržite stran vse pred- sodke1 in načela, zabavajte se.~ rricaKi \H j > mm ICTICe TAT ICC ŠŠKZ STILL ALIVE Pevci in pevke ŠŠKZ naj tole novičko j jejo krvavo resno. Vaje so in bodo vsako soboto, ob 19.00. Obvezno. Paški Kozjak 94 se bo ponovil na začetku marca. Pevci, čakamo vaša grla... PLAČ VABI Nova pridobitev še edinega underground kluba v Velenju je aparat za kokice. Vsi, ki imate radi ta scvrena koruzna zrna, Plač je pravi prostor za vašo razvado. NESKONČNI POHOD Govori se, da bodo študentje letos končno izpolnili dano obljubo. Neskončni pohod Ljubljana - Velenje se bo začel s koncjicjskimi pripravami v Rdeči dvorani. Učili se bomo plezanja. Informacije sledijo... RIT VABI BODOČE SODELAVCE !!! (Iz diskete glavnega urednika RIT-127.3.1995) ... samo spomin na enega od mojih res ljubih člankov, napisanega v prvem rdečem špricu (1992), je zadosti. S RIT - ZM1 i^ma^ppMmroa g TELESA Petrom sva takrat švercal pir v Gimnazijo in pila Melankohol. Bilo je strašno zabavno. Vse štiri številke-RIT-i pa sem delal bolj ali manj sam: sam sem tekel za članki, sam sem imel v glavi obliko (vsaka čast Geršaku, ki se je mučil na računalniku). Saj je pri urednikih zmeraj tako, a trdim, da več glav več ve. In če vemo trije, kaj bo jutri pisalo v RIT-i, bo RIT boljša, če nas sedem priredi sedmino, debatira, posluša muziko, uživa ob mlečni kavi, karkoli že, če se nas teh sedem potem na UIT - PRI SESTI ŠTEVILIKI NISEM KIL VEČ SAM glavo vrže v RIT, živi zanjo, dela en teden fulttime, potem nastane čudež. In čudeži so potrebni, da se zavemo, da smo živi. Jasno je, da večina študentov ne bere ne Dela, ne knjig in ne RIT-i in za zaspano večino takšne stvari sploh niso pomembne - ne vedo, da obstajajo. A oni niso važni - d pridejo na vrsto zadnji. Važni so tisti, ki jim enkrat na mesec v očeh zažari ogenj in pijejo še eno pivo z malo drugačnim okusom. Tistih nekaj 100 ljudi, ki jim ne bi bilo vseeno. Za te je RIT nuja, droga, od katere morajo postati odvisni (injo nenazadnje tudi sami sinte-tizirati). Tem zaspancem je namenjena RIT, da jim najde adrenalin ... UJETNIKI POVPREČJA Ali se je vam je že kdaj zgodilo, da ste se po kakšnem dejanju, ko vam je uspelo nemogoče, ne vem, naprimer, ko ste prepričali mamo, da niste pili... da ste se po tem počutili, kot da bili v filmu. Meni se je to začelo dogajati, ko sem kakšno leto odvisno konzumiral vsako ameriško zgodbo, ki je zajadrala na platna ljubljanskih prodajalnic usode. V Velenju se mi to ni dogajalo. Nikoli. Jasno, ponudba velenjskega kina še takrat, ko je le-ta premogel dva platna, ni presegla še teh, klišejsko ljubljanskih zgodb. Potem je, kako simbolično, ena dvorana pogorela. Ostalo je le filmsko gledališče. In Velenje se je potopilo v filmski mrk. Po predolgem spanju so se odgovorni prebudili in začeli lepiti plakate. K nam so nekateri filmi prihajale zelo hitro in v poznem nočnem času, so si Velenjčani lahko ogledali marsikatere premiere celo pred vesoljno Ljubljano. Velenjski kino je tako rekoč oživel. Ni pa presegel svojih višnjegorskih iluzij To, da so filmske predstave v dvorani, kjer so sedeži v deseti vrsti razmajani že najmanj dve leti, kjer je kvazi usnjena prevleka grša, kot so stoli na ljubljanskih trolah. To, da se lahko hreščeče filmsko ozvočenje enakovredno kosa z nekaterimi najbolj neperspektivnimi velenjskimi punk bendi, to, in še marsikaj več, bi lahko pozabili, zamižal na tri očesa. Rekel bi si lahko, da je res brez veze popravljati dvorano, če bo Velenje kmalu (kdaj že ?) dobilo novo pri Rdeči dvorani. A problem ni v postelji, ki polga sanje, pač pa v sanjah samih. Bolje: filmi, ki prihajajo v Velenje so večinoma res le klišejske ameriške zgodbe, za množičen okus in splošno zabavo. Zakaj le bi se velenjsko filmsko občinstvo trudilo s kakšnim Kieslovvskim in njegovimi barvami, če pa se lahko brezskrbno zabava ob norčijah Ace Ventire X. ? še enkrat, ne trdim, da je ponudba velenjskega kina obupno slaba, trdim, da ne presega povprečja... Ker pa je kino identifikacijski simbol, ker v njem ljudje iščejo in najdejo sebe, svoje prijatelje in sovražnike, z gledanjem le povprečnih filmov nastajajo le povprečni ljudje. Kino bi moral ponuditi ljudjem možnost izbire. V Velenju bi morali vrteti in alternativne in pop filme. Za vsakogar nekaj, ne pa vse za vsakogar. Mesto je tako tudi s kinom na dobri poti, da postane mesto povprčnežev, a nas študentov takrat tu več ne bo. Jure Trampuš II poflSoarofflh) OBeodffi LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Ulica Ivanke Uranjek 6 * 63310 Žalec * tel.: 715 401,715 402 * fax: 715 402 VPISUJEMO ŠTUDENTE ZA IZREDNI STUDU V NASLEDNJIH PROGRAMIH UNIVERZA V UUBUANI UNIVERZA V MARIBORU VISOKA UPRAVNA ŠOLA javna uprava 1. letnik javna uprava 3. letnik PEDAGOŠKA FAKULTETA predšolska vzgoja 1. in 3. letnik razredni pouk 1. in 3. letnik FAKULTETA ZA ORGANIZACUSKE VEDE KRANJ Zadnji rok za prvo prijavo je 14. marec 1996 na obrazcu prva,prijava. Dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI Ljudski univerzi Žalec ali po telefonu 715-401 in 715-402 #* ** ** * Z VEZ *** D N * * * * * 1 * * K * * v A Z * * * 1 p * *-O ** * T * * * * # * * * * © dobro © srednjo © slabo IKI M mjeiu - sš iji i lik lev Beitea Ifehtilca iktrrtM ■1 1,1,. strme ranr delo © © (H2) © © © © © © © Isi © ljubezen © © m © © © © © © © 11111 denar © © © © © © Ss&š © © © I »dr avje Iga. L ©b © © © © ■ © © * © '©-i © H 29. februarja 1996 ČETRTEK, 29. FEBRUARJA SLOVENIJA 1 08.50 Škrat sanjavec, plesna slikanica 09.30 Briši piši: za zdravje 09.40 Batman, 20/32 10.05 Super stara mama 10.30 Praznične zgodbe iz školjke 10.55 Shingalana, 3/4 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.40 Zasebno življenje rastlin, 1/6 15.35 Parlamentarna križpotja 16.25 Znanost od blizu, 4/20 17.00 TVdnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Izzivalci, 12/52 18.30 Kolo sreče, tv igrica ' 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka 19.15 Mq|hne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 10/16 20.30 Tednik 21.20 Glasba Nemčije In Francije v duhu časa 22.20 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.05 Cosbyjevl primeri TV SLOVENIJA 2 12.00 Izobraževalna oddaja 12.30 Križarske vojne, 2/4 13.20 Športna sreda 14.50 Samo ti in jaz, švedski film - 16.30 Norec v množici, 9/16 17.00 Poletje 1945,4/8 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 TOK TOK 20.05 V žarišču 20.35 6kus po zločinu, 8/10 21.25 Angeli po tuji volji 22,25 In kakšen žar zamak-njenja 22.45 Obrežje plesalk 23.05 Večer jazza v S-l Zlatko Kavčič VTV 09.15 Testni signal 09.30 VIDE0 TOP, pon. 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 10. dela nanizanke 2.05 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA, kontaktna oddaja; gost v studiu: NENAD - SALO-ME 21.05 JE TO LAHKO LJUBEZEN? , film 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 23.00 Videostrani do 24.00 r REGIONALNI STUDIO ^ PETEK, 1. MARCA SLOVENIJA 1 totovfztfa - kanal 52 V«MX.»X*«M>2 l: 0&2U3&4 4Q& 06V364 268 08.55 Čarovnije Mirka Žerjava 09.05 Briši piši: za zeleni grič 09.15 Super stara mama 09.50 Risanka ali spot 10.00 Zgodbe iz praznične školjke 10.20 Glasba Nemčije in Francije v duhu časa 11.15 Šempavelski urar, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.25 Svet narave, 8/10 15.10 Slovenska klavirska glasba, »"9 . 15.45 Opemi zvoki 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja ideja, 1/20 18.00 Izzivalci, 13/52 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Grace na udaru, 26/26 20.30 Podarim dobim 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Sedmi kontinent,' nemški film SLOVENIJA 2 12.15 Svetovni poslovni utrip 12.40 V žarišču 13.10 Angeli po tuji volji 14.10 In kakšen žar zamak-njenja 14.55 Berlin in Berlin, nemški film 16.30 Grace na udaru, 25/26 16.55 Shingalana, 4/4 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Pasje mesto, 10/23 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Umor po pogodbi, 1/4 21.25 Studio city 22.25 Novice iz sveta razvedrila 22.50 Nor na reklame, £^15 VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA, pon. oddaje 10.30 JE TO LAHKO LJUBEZEN ?, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ: SVETE BIRMANSKE MUCE 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 ŽIVET DANES, dokumentarna serija 20.30 BEG SKOZI ČAS, film 22.05 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 2. MARCA SLOVENIJA 1 08.25 Radovedni Taček 08.40 Kljukčeve dogodivščine, 8/25 08.55 Male sive celice, ki/iz 09.40 Zgodbe iz školjke 10.10 Učimo se tujih jezikov, angleščina 9/11 10.35 Simonove sanje, kanadski film 12.00 Veliki dosežki slovenske kinjrguje 12.30 Komorni orkester slov. filharmonije 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Svet narave, £^10 14.25 Tednik 15.15 Christy, 4/21 16.20 Magična moč živali, 2/4 17.00 TV dnevniki 17.10 Razjamikovl v prometu, 6/10 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Teater paradižnik 21.10 Križarske vojne, 3/4 22.00 Turistična oddaja 22.30 "IV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 People underthe stairs, amer. film SLOVENIJA 2 09.55 Narvik: SPv alp.smuč.VSL (Ž), 1. tek, prenos 11.00 Poglej in zadeni 12.00 Zabavna glasba 12.55 Narvik:SPv alp.smuč.VSL (Ž), 2. tek, prenos 14.25 Podoba podobe 15.15 Alfred Hitchcock: Sum, amer. film 16.55 Idrija: BWC Maribor, prenos (v odmoru podarim dobim) 18.30 Karaoke 19.30 4x4 20.05 Družinska sramota, nemški film 22.20 Sobotna noč VTV 09.15 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 ŽIVETI DANES, pon. 10.55 POGODBA ZA UMOR II, pon. filma 12.25 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 457.VTV MAGAZ1N 20.30 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: ALFI NIPIČ - MIX 96 21.30 SIRENE, 18. del 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.30 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 3. MARCA SLOVENIJA 1 08.35 Aneta, 3/6 09.05 ŽIVŽAV 09.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Ameriška književnost, 9/10 11.30 Obzoijaduha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv Igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 L'animal, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včerja, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.10 Poletje 1945,5/8 22.05 Napovedniki 22.20 "IV dnevnik 3 22.40 Mo| ata socialistični kulak, slovenski film SLOVENIJA 2 10.45 Angleška glasbena lestvica 11.35 Videošpon 12.20 V vrtincu 13.05 TOK TOK 13.50 Poglej me! 14.30 4 x4 15.00 Koncert WhitneyHou-ston 17.05 Smučarski teki za Iter-kontinentalnl pokal 20.05 Ženske in astronavti, do-kum. oddaja 20.55 Večerni gost 21.55 Mali koncert: Adaglo 22.05 Paparazzo, angleška drama 23.20 Športni pregled VTV 08.00 Testni signal 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.15 456. VTV MAGAZIN, pon. 09.40 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.00 ŠPORTNI GOST, pon. 10.30 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO 11.40 EPP 11.45 457. VTV MAGAZIN, pon. 12.15 ALFI NIPIČ-MIX 96, pon. 13.15 OTROK POTREBUJE TUDI OČETA 14.15 Videostrani 15.00 MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA pon. 16.00 VIDEO TOP, pon. 17.00 JE TO LAHKO LJUBEZEN ? pon. filma 18.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 4. MARCA SLOVENIJA 10.10 Hudobni graščak,V2 10.35 Pritlikavčki, 12/12 11.00 MoJ ata socialistični kulak, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 IVdnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.20 Allis, napisano Z-S, ^6 18.00 Simpsonovl, 22/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena, 21/22 20.30 Proetcontra 21.20 Zasebno življenje rastlin, 2/6 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Cosbyjevl primeri, 11/13 23.45 Svet poroča SLOVENIJA 2 09.45 Učimo se tujih jezikov, angleščina, 9/11 10.10 Ljudje in zemlja 10.40 Turistična oddaja 11.00 V žarišču 11.15 Policisti s srcem, 17/26 12.00 Teater paradižnik 15.00 Sobotna noč 16.00 Športni pregled 16.45 Noro zaljubljena, 20/22 17.05 Učitelj, 20/24 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Joe proti vulkanu, amer. film 22.25 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 457. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKA 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 VSE O DOHODNINI 95, kontaktna oddaja; gostja v studiu: DARINKA MRAVLJAK 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00 TOREK, 5. MARCA SLOVENIJA 1 10.55 Japonske pravljice 11.10 Src« Igrač, mladinska gledališka Igre | 11.35 Simonove sanje, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Ungo, tv igrica 14.05 Ameriška kn)iževnost , 14.35 Obzorja duha j 15.05 Paparazzo, angleška drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 9/25 17.25 Hanna Lovisa, 3/5 j 17.35 Aneta, 4/6 18.00 Izzivalci, 14/52 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 IV dnevnik 2 20.05 Ko se srca vnamejo, 20/20 20.35 Made in Slovenia • 21.25 Roka ročka 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna boiza 23.05 Cosbyjevi primeri, 12/13 SLOVENIJA 2 11.00 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.00 Magična moč živali, 2/4 12.30 Alpe Jadran 13.00 Nedeljskih 60, ponovitev 15.40 Slovenci v svetu 16.10 Analitična mehanika 16.40 Ko se srca vnamejo, 19/20 17.05 Okus po zločinu, 8/10 18.00 Po Sloveniji 18.45 Da ne bi bolelo 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Učitelj, 21/24 21.25 Obiski 22.15 Somrak stotega VTV 09.15 Testni signal 09.30 VSE O DOHODNINI 95 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 458. VTV MAGAZIN 20.30 AKTUALNO: POVRNITVI IZ ZDA; gost: Janez Komlja-nec, župan MO Skwerij Gradec 21.00 ŠPORTNI TOREK 21.20 HOROSKOP 21.25 IV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00 SREDA, 6. MARCA SLOVENIJA 1 10,10 EPerocl: Mucac ca 10.25 Skok med zvezde, 7/14] 10.50 Roka ročka 11.40 Osvitfalka vesolja, d kum. oddqja 12.30 Slovenski ljudski plesi'' 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 1335 Zgodbe Iz škoyk* 16.00 Made In Slovenia 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Izzivalci, 1562 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 IV dnevnik 2, vreme : 20.05 Halgato, 1/3 21.00 Srečanje z Venero 23.05 TV dnevnik 3 23.35 Cosbyjevi primeri, 1 00.20 Glavni osumljenec, 4 SLOVENIJA 2 09.25 LUlehammer: finale SP v alp.smuč. smuč (Ž), prenos 11.30 Da ne bi bolelo 11.00 V žarišču 11.30 Obiski 12.25 LUlehammer: finale SP v alp.smuč. smuk (M), prenos 13.30 Somrak stoletja 15.10 Igrani film 16.20 Dosje J.K., 17.05 Umor po pogodbi, 1/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 V vrtincu 20.20 Četfflnale EP v nogometu, prenos 22.20 Polfinale slovenskega pokala v nogometu, reportaža 22.40 Koncert simfonikov RTV Slovenija VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 458. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 AKTUALNO, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K 0Gl£DU In EPP 20.05 NAJ SPOT; tema: FILMSKA GLASBA 21.05 TO TRAPASTO Ž1VUI JE, 11. del 21.55 ZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.0Q| Četrtek, 29. febniarja VTV 20.05 v MOŠKI, KI JE PONOČI ŽENSKA Moški so lahko tudi ženske, pravijo. Znano je, da je NENAD, z estradnim imenom SALOME, ki bo v oddaji nastopil, v resnici moški, ki ima, kot pravijo, najlepše noge med dekleti. V četnek zvečer - Nenad, Helena Blagne in Simona VVe/ss v eni osebi. Ne prezrite pogovora o transvestitih. Petek, 1. marca VTV 20.30 BEG SKOZI ČAS, fllm Ker se mu je skoraj vse slabo že zgodilo je Ben Wiison mislil, da v njegovem življenju ne more nič več iti navzdol. Toda, čakata ga dve veliki presenečenji : stvari se še poslabšajo, poleg tega pa je pred njim avantura -potovanje na drugo stran sedanjosti, kjer bo Ben poskušal spremeniti svojo preteklost... Sobota, 2. marca TVS1 10.35 SIMONOVE SANJE, ka-nadskl film, 1989 Režija: Roger Cantin Igrajo: Hugolin Chevrette Lan-desyue, Nead Joseph Nekje v Tretjem gozdu, varno skritem pred ljudmi, so zbrane živali, ki jih je človek skozi stoletja iztrebil, ali pa so zaradi sprememb okolja izumrle. O tem gozdu sanjari Simon in vedno bolj je prepričan, da takšen gozd zares mora obstajati in vse bolj verjame, da mu bo uspelo do tega gozda in do teh živa// enkrat priti. Toda to mu mora uspeti preden bo odrasel, kajti odrasli tega gozda ne vidijo, otrokom pa je dosegljiv... TVS2 15.15 SUM, amer. film, 1941 Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: Cary Grant, Joan Fontai-ne, Sir Cedrick hardwicke Gre za zgodbo mladega dekleta, ki se zagleda v lahkomislen-ga brezdelneža in zapravljivca Johnnyja. Kljub nasprotovanju njenih staršev, Lina poroči čednega snubca. Njen oče, kije najbolj nasprotoval poroki, kmalu umre - toda hčeri zapusti le svoj velik portret. Johnny je v vse hujših finančnih težavah, lepa Lina pa sumi, da njen mož ubira kriva pota, da za. doseg? svojih ciljev ne pomišlja upora-biti skrajnih sredstev... TVS2 20.05 DRUŽINSKA SRAMOTA, nemški film, 1988 Režija: Franz Peter Wirth Igrajo: HannesJaenicke, Helmut Zieri, Liane Hielscher Pripoved o lažeh, strasteh, prevarah in kriminalu v bogati ameriški bankirski dmžini se namreč začne razpletati v trenutku, ko mladi arhitekt Paul, član bogatega in uglednega bankirskega klana sporoči, da se bo poročil z neznanim dekle- tom, Virginijo, ki ima precej skrivnostno preteklost... Nedelja, 3. marca TVS1 15.20 m, 1977 Režija: ClaudeZidi Igrajo: Jena Paul Belmondo, Michel Audiard, jane Birkin V filmu nastopa lepa Raquel, ki upa, da jo bo kolega čimprej poročil. Fant pa se temu izogiba. Nesreča pri snemanju nevarnega prizora mu navkljub poškodbam pride prav, da ne more pred matičarja. Dekle je besno. Kaskader si zdaj služI denar z nastopi v živalski preobleki, dokler ga ne zapazi slavni producent, ki ugotovi, da Je na las podoben italijasnkemu zvezdniku Brunu Ferrariju. Tako postane njegov dvojnik obenem pa doslej anonimni kaskader tudi sam slaven... Ponedeljek, 4. man* TVS2 20.40 JOE PROTI VULKANU, amer. film, 1990 Režija: John Patrick Shanley Igrajo: Tom Hanks, Meg Ryan, Uoyd Bridges Junak filma je Joe Banks; nekoč Je bil uspešen in ponosen gasilec, zdaj, v srednjih letih pa Je # nezainteresiran uslužbenec v' depresivno sivem podjetju. Čeprav je povsem nezadovoljen s sedanjosto, svojega življenja ni zmoien spremeniti, ampak se zgolj zateka k novim in novim namišljenim boleznim. Netej* dne apatičnega Joeja preseneti zdravnik: njegovo zdravje daj* odlično, toda žal Ima možgani sto' oblak, kije neozdravljiva boj lezen... VTV 20.05_j VSE O DOHODNINI 96, kontaktna oddaja Kaj morate vedeti, da bosta pravilo izpolnili obrazec zs o« mero dohodnine 95, totMj olajšave pridejo v pošta a znižanje osnove, kako Je 2 vzdrževanimi družinskimi ilai, in še marsikaj bodo gledali Vaše televizije izvedeli v Glej, zemlja sije vzela ar je njeno, ar ni njeno, nam ne nore vzeti. ■'To, kar je neskončno fdragoceno r je večno ■in nikdar ne more umreti. Ob boleči in nenadni ubi dragega sina, brata, noža in očeta ZAHVALA MIROSLAVA DREVA iz Lokovine pri Dobrni Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le Tebe ati ne more nihče več nadomestiti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja gospodu župniku Janku Strašku za opravljen cerkveni obred ter tolažilne besede. Hvala šoferjem in avtomehanikom ter njihovemu govorniku gospodu Času. Hvala govorniku Antonu Mogu, KS Zreče, KS Vinska Gora, cerkvenemu zboru Dobrna, mešanemu zboru, Janku Gorograncu za odigrano Tišino ter 3.b in 7.b razredu Osnovne šole Dobrna. Vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih pomagali, iskrena hvala. Vsi njegovi. Brez Tebe bo pomlad se razcvetela, brez Tebe rasel Tvoj ljubljeni bo sin, E v Tvojem drugem domu na poljani za Tabo ostal bo le spomin. (Tone Gaberšek) ZAHVALA ob izgubi drage mamice TRUDE MENCINGER 5.3.1945 - 15.2.1996 Cesta Talcev 18, Velenje Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku in mamicinim sodelavcem Gorenja IPC. SIN MITJA MENCINGER Ali me čakate, . polja, gozdovi preljubi? Kako rada bi prišla, | oh, rada! f Ne čakajte me, nič več me ne bo. Se spomnite kdaj sem prišla po slovo.... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice in žene BRANKE ZABUKOVNIK rojene UŠEN 12.8.1956 - 17.2.1996 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pogrebcem, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Niku Krajncu za opravljen obred, gospodoma Slavku in Srečku Pižorn za poslovilne besede, pevcem iz Andraža in Šmartnega ob Paki za odpete žalostinke, GD Andraž, pogrebni službi Morana in cvetličarni Emi s Polzele. Še posebej se zahvaljujemo sestrični Tatjani za njeno skrb in pomoč ter dr. Levakovi in dr. Grošlju za zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste Branko pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franci, sin Uroš, hči Maja, mama Vikica, brat Srečko z družino, Štoberjeva ata in mama, Maks, Cvetka in Marjana z družinami. POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8, 63320 Velenje, Tbl.: 063 / 858-226, Mobit.: 0609 / 636 939 gs^! postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV l> iftJH»I »Mfci 1 'M RACER ■ tel.: 063/851-012,0609/640-208 TEL. 063/ MB 853 730 IUOO t. v -i > NEXIA ESPGRO 1 V najtežjih trenutkih z vami! POGREBN [jjjjjsjj; MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 Ob nenadni in boleči izgubi drage mame in orne PANIKE KRNEŽA 1933-1996 iz Šoštanja se zahvaljujemo vse: pospre m sorodnikom in znancem, ki ste jo mili na njeni zadnji poti SIN VOJKO Z DRUŽINO. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete MARIJE RAMŠAK 1912 -1996 iz Gavc - Šmartno ob Paki Najtopleje se zahvaljujemo prav vsem, ki ste ji bili naklonjeni v času njenega življenja in ji ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečatni in spremstvom na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, dr. Stuparju, govornici Marti, ZB NOV, pevskemu zboru in duhovnikoma za opravljen obred. ŽALUJOČI: NJENI DOMAČI ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka EDVARDA SLADICA 20.8.1930 -14.2.1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Topolšica in osebju Zdravstvenega doma Velenje. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje, ESO MONTAŽE, godbi, častni straži, ribiški družini in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Slavka, sinova Edvard in Branko, snaha Danica ter vnuki Jasmina, Tatjana in Dan\jan Le srce in dUša ve, kalo boli, ko te več ni. IGNAC TAM SE 1931 -1996 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. VSI NJEGOVI. •$»/1 "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje J NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Jj Izhaja ob četrtkih. SI Po mnenju Ministrstva za Informiranje fit. 2.V26-92 je "Na5 čas' uvrSčen med i proizvode intonnatu-neKa znatna iz ] i točke, tarifna Številka 3, za katere se i. plačuje 5 odstotni i min letni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. ' Rač. prelom in oblikovanje: tll l ll l llVfl Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Hura, zimske počitnice! posebej ne lenarim, saj se vključujem v razne počitniške aktivnosti. Igram tenis, plavam, tudi na smuko na Golte nameravam. Za kaj več pa je komaj sedem dni dopusta premalo." mm TO SO TUDI POČITNICE - Mladi smučarji Smučarskega kluba Gozdnlk Iz Žalca veselo In pog no nabirajo moči, znanje In smučarske veščino pri Zgornjem Zavratnlku v čudoviti naravi c lice Luč ob Savlu/I. Franc Blažič Iz Paškega Kozjaka pravi: "Kar je preveč, je pa preveč!" Sredi februaija so se nekateri časopisi razpisali o tem, kako so nekateri na Valentinovo na nebu nad Paškim Kozjakom oziroma Mislinjsko dolino videli neznane leteče predmete. Pred dnevi se je v naši redakciji oglasil Franc Blažič iz Paškega Kozjaka in to senzacionalno novico nekaterih očividcev komentiral: "Preplah o neznanih letečih predmetih je odveč, ker jih enostavno ni bilo. Ljudje imajo bujno domišljijo, marsičemu nasedejo, ampak kar je preveč, je pa preveč. Ne 100, ampak 200 odstotno trdim, da je bil 14. februarji približno ob 20. uri na nebu avion, ki je vsaj trikrat odvrgel svetlobne predmete, lahko so bile tudi svetlobne rakete. Pa niso bile vedno štiri, ampak tudi po tri in dve. Vest o NLP se je tako razširila, da so v Novicah že celo narisali, kako naj bi izgledala bitja iz vesolja oziroma kakšni naj bi bili mi v vesolju. Pa ne ga lomit!" In zakaj je Franc tako prepričan, da so govorice o NLP izmislek, sad bujne domišljije? Zato, ker je bil na lovu, in ko je prvič v jasni noči opazil neko čudno svetlobo, je pogledal proti njej z daljnogledom. Opazoval je, kaj se dogaja in nam povedal tisto, kar je videl. In kot pravi, ga sedaj ne bo nihče prepričal, da so bili to NLP. Kot očividec "obiska z vesolja", bo sedaj seznanil o tem dogodku še tiste časopisne hiše, ki so sadu bujne domišljije nekaterih nasedle. M(tp) S. marca krvodajalska akcija ŠOŠTANJ - Krajevna organizacija RK Šoštanj in območna človekoljubna organizacija Veleqje boste dana teden, 8. marca, organizirali prvo krvodajalsko akcijo t tem letu. Potekala bo v prostorih šoštanjskega gasilskega doma od 7. do 13. ure, predragocene decilitre krvi pa bodo darovalci darovali za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. m Pomoč upokojencem pri dohodnini : VELENJE - Društvo upokojencev Velenje bo uit! letos organiziralo za .svoje člane pomoč pri izpolnjevanj! napovedi /a dohodnino 95. Pomoč bo upokojencem voljo vsak torek in četrtek, od 7. do 2S. marca, med N 'II. uro v sejni Dvorani društva na Kidričevi >)/a. ■ BM Jo radarski^ sistem na Menlni^dokončno dejstvo? Zavedeni prebivalci odločno nasprotujejo gradnji Petkova Javna tribuna v nabito polni dvorani nazarskega delavskega doma, na pobudo krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti Jo Je sklical nazarskl župan Ivan Pumat, Je Jasno pokazala kaj so zgodi, če zataji pravočasno In celovito obveščanje, če nI ustreznih In razumljivih Informacij. Dodatna nerodnost Je bila v tem, da tribune pravzaprav nI nihče vodil In se Je v celoti Izrodila, ogorčeni prebivalci Zgornje Savinjske In Zadrečke doline pa so ostali brez pravih odgovorov; slišali so marsikaj, le tistega ne, kar so želeli In zahtevali - to pa so škodljivi vplivi sevanja radarskega sistema. Zgodilo se je nekaj čudnega. Tribuno je namreč na začetku vodii kar državni sekretar Miran Bogataj osebno. S seboj je pripeljal kopico (ne)odvisnih strokovnjakov, ki so bili pripravljeni na dolgo in široko, predvsem pa strogo strokovno in znanstveno razpredati o prav vseh vidikih, z državnim sekretarjem na čelu pa so se vsi sprenevedali in trudili, da ne bi točno in konkretno odgovorili na vprašanja razburjenih udeležencev, kar je navsezadnje pripeljalo tudi do prekinitve tribune. Svoje je k vroči in pregreti razpravi prispeval Vane Gošnik, ki si je v takšnih razmerah "prilastil" mikrofon, jasno in glasno obtožil državnega sekretarja Mirana Bogataja in župana Ivana Purnata sprenevedanja, laži, skrivanja dejstev, zavajanja prebivalstva in celo zapovedovanja molka novinarjem. Državni sekretar je seveda užaljeno in ostro ugovarjal in celo zagrozil, da se bo s svojimi strokovnjaki umaknil iz dvorane, če župan ne bo prevzel besede in vodenja razprave. To se je sicer zgodilo, vzdušje v dvorani pa se ni izboljšalo. Tudi zelo konkretna in umirjena vprašanja, denimo dr. Tonča Žunterja in dr. Stanka Buserja, ki se nista strinjala z dolgoveznim poročanjem povabljenih (ne)odvisnih strokovnjakov, niso bila deležna pravega odgovora. Bolj v prazno je izzvenelo tudi stalno prisotno vprašanje, če imajo krajani sploh kakršenkoli vpliv na gradnjo radarskega sistema na Menini planini. Na vso nesrečo na tribuno kljub obljubam nista prišla dr. Anton Jeglič in dr. Janez Stepišnik, ki bi kot neodvisna strokovnjaka morala ljudem razložiti problem sevanja, ki se ga prebivalci najbolj bojijp. O tem je želel spregovoriti Peter Gajšek, vodja laboratorija za neionizira-joča sevanja na slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje, vendar je bila njegova razprava preveč strokovna in so ga udeleženci prekinili, seveda v prepričanju, da jih želi zavesti. Prekinili so tudi Majo Simoneti, arhitektko z ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je želela predstaviti poročilo o vplivu radarja na okolje. Njena razprava je bila sploh nekaj posebnega. Povsem jasno je namreč povedala, da je to velik poseg v okolje, ki bo vplival na naravno in kulturno okolje, pomembni bodo tudi vplivi na psihološkem področju. Tisto, kar je bilo v njeni razpravi najbolj sporno, so njena "zagotovila", da bodo z meritvami in drugimi načini spremljali dogajanje med poskusnim obratovanjem in med obratovanjem radarskega sistema ter sevalno obremenitev primerjali z današnjim stanjem. To pomeni, da radar bo, ljudje pa si naj o njegovih škodljivih vplivih mislijo kar si hočejo - odgovora na to najbolj kočljivo vprašanje namreč niso dobili. Veliko ostrih kritik je bil deležen zlasti nazarski župan, ki z nameravano gradnjo občanov ni seznanil prej kot letos, čeprav je zanjo vedel že lani. Bolj zmerna sta bila župan občine Gornji Grad Toni Rifelj in predsednik tamkajšnjega občinskega sveta Jakob Filač, ki sta zagotovila, da so o gradnji radarskega sistema govorili na zborih krajanov, o tem pa bodo v gornjegrajski občini izvedli tudi informativni referendum. UJp V torek zvečer je bila v nazarskem delavskem domu še druga javna tribuna o nameravani gradnji radarskih sistemov na Menini planini. Sklicali so jo občinski odbori SDSS, SLS in SKD Nazarje ter Zeleni Slovenije. Če je bila dvorana v petek nabito polna, je bila tokrat še bolj, saj so mnogi ostali pred njo. Vabilu se je med drugimi odzval tudi obrambni minister Jelko Kacin, razprava je bila dovolj tehtna in ostra, zato bomo mnenja in razlage ministra ter neodvisnih strokovnjakov, prav tako proteste in zahteve prebivalcev objavili v naslednji številki. Pomembno je, da je obrambni minister odločno zatrdil, da na Menini ne delajo še ničesar in da je postopek pridobivanja lokacijske dokumentacije in soglasij šele stekel. Stališče sklicateljev in krajanov je povsem enotno in jasno -NE za radarske sisteme na Menini. UJP Pismo z Nizozemske Nesreča v prijateljskem mestu Schiedam V noči na 14. februar je ogenj uničil enega od petih mlinov, ki stojijo v mestu Schiedam. To je bil mlin, ki smo ga imenovali "Kit" in je bil postavljen leta 1784. Na srečo ni bil nihče poškodovan in tudi živali smo rešili. Materialna škoda pa je ocenjena na 2 milijona guldnov. Zavarovalnica v tem primeru ne bo pokrila celotne vsote. Občina in Združenje mlinarjev mesta Schiedam je trdno odločena mlin obnoviti. Naš župan, gospod Sheeres je mnenja, da mlin preprosto moramo obnoviti. Teh pet mlinov namreč predstavlja izredno pomemben del zgodovine mesta Schiedam. Pred 200 leti je bilo v našem mestu 17 mlinov. V njih se je mlelo žito in ječmen za potrebe industrije (tovarna pijač). Mlini v Schiedamu so navjišji mlini na svetu. Kit je meril v višino 33 metrov. Požar je prebivalce Schiedama presenetil in šokiraL Novico so objavili tudi po televiziji in vsi nizozemski Časniki so objavili fotografije gorečega mlina. Nekaj dni po požaru je lokalna radijska postaja med prebivalci Schiedama sprožila akcijo zbiranja sredstev. Denar so darovale tovarne, trgovine,' klubi in drugi. Akcije pa bodo še sledile. ■ Lepo vas pozdravljam Jan Broumt Kar je lepo, res liitro mine, ugotavlja danes najbrž precej naših šolarjev. Le kako ne bi, ko pa so komajda odložili v kot šolsko torbo, čez tri dni pa si jo bodo spet morali nadeti na svoja ramena. Letos jih je, v primerjavi s prejšnjimi zimskimi počitnicami, izdatneje obdarila s snegom vsaj narava in ob številnih radostih je res neumno misliti že na pouk in "tečne" ter zahtevne učitelje. Da je to res, so nam povedali nekateri naši naključno izbrani anketiranci. Diana Ramšak iz Lokovice: "Komaj sem čakala na ta kratek teden dopusta. Med šolskim letom nimam prav veliko časa za tisto, kar rada počnem. Tako sem in še bom zimske počitnice s pridom izkoristila za smučanje, branje knjig, ki si jih bom izbrala sama, gledanje televizije. Pa tudi za igro s svojo sestrico in sestričem, ki je pri nas na obisku. Upam, da si bom odpočila in si nabrala moči za tretje ocenjevalno obdobje." Sebastjan Razbornik iz Šmartnega ob Paki: "Kar doma, s svojima bratoma, bom preživel zimske počitnice. Saj nam pravzaprav ob takšni zimi nič ne manjka. Veliko časa smo na bližnjem smučišču. Kadar pa se 'Težko sem čakal počitnic, da si bom lahko malo odpočil. Prav mi zahoče in to ni prav velikokrat, pa vzamem za krajši čas v roke tudi kakšno knjigo. Prehitro bo treba nazaj v šolo." Špela Majhen iz Šmartnega ob Paki: "Najbrž bom kar cele počitnice doma. Smučanje, sankanje, televizija, malo potepanja mi dobro dene in temu namenjam zimske počitnice. Čeprav bo treba v ponedeljek spet v šolo, o njej in učiteljih še ne razmišljam." Ožbej Kolenc iz Velenja: