mnjonodd awd (mm. BM) 1WMB1B IT apt or ocma i wt. oi vbm at m foot arrtam or TOML 1. Y. By A. B. Burleeon, F. M. ejvečji ▼ EdrošenJh driavah. Velja ** oelo Za pol leta............. 2a N«w York c«lo leto.. Za laoaostfo odo loto. 3.00 7.00 ... 7.00 GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Hovarita Dally in the United State*. lined every day except Sundays and legal Holidays. mtr 75,000 Readers. TKLEFOH: 287Š COETLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 260. — ftTZV. 2§9. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 15, 1920. — PONDELJE K, 15. NOVEMB&A, 1920. volume xxvm. — LETNIK XXVm. FRANCIJA MORA IZPREM ENITI SVOJO POLITIKO FRANCIJA MORA IZPREMENTTI SVOJO POLITIKO ALI PA POTEGNITI CELO EVROPO S PEBOJ V PREPAD. — DVE STVARI STA ABSOLUTNO POTREBNI. DA STOPI EVROPA ZOPET NA 8VOJE LASTNE NOGE. Poroča A. G, Gardiner. London, Anglija, 13 novembra. — M. Poincare, prejšnji francoski predalnik j*- na doljro in široko odpovoril v pariškem Temps na pismo, katero sem javno nattlovil nanj potom anpleškejra časopisja pred štiri, jajttimi dnevi. Pismo se je tikaio unieljivejra učinkovanja francoske politike na celo Evropo. Ko sem pisal to pismo, rišem obriitil nobene?« sovraštva do Francijo. Ravno nasprotno.) Interesi K rane i je so prav tako tesno spojeni z zopetnim ozdravije-r jem Kvrope kot oni Anglija ali Italije. Rekel s<*m, da prfprri'ujf frirtieoska politika ozdravljenje Evro-j>.- s tem, da š^tiva n« vojn« proti Rusiji, s tem, da se zavzema za i azkosMii je Neme i j«, za ustanovljen je majhnih vojaških zvez po celi' I\\ropi m s tem, da prereeuje vstop Nemčije v Lipo narodov. ' Poineare ne odpovarja na te obdolžitve. On skuša opravičiti I t a-, i »o Lotil se j,« naslednjega stavka v mojem članku; — Mi Angleži liw>mo trgovati z Nemčijo in v namenu, da trgujemo, mo- tMiuo liti prijatelji — On odgovarja : — On (Gardiner) misli, da je unjrliška trgovin* najboljše jamstvo miru. To je čuden zakon tued trgovino in idealizmom. Tu i/jHva najin > j mogočnega ]K>litirnega upiiva v Franeiji je prišla ob i*teii» •asu. ko se je javno razkrilo vsakovrstne nakane marš«tla Koehu proti Nemčiji. Kaže tudi. da je še pred pričetkom prvega "Natika Lig- narodov stališče vladajočih sil v Franeiji ne-i m. ru> r> i< i . in nuj je javno mnenje francoskega naroda tako ali tako. N o I m 11 a stvar pa ni bolj jasna kot to, da je francoska pontile. «l»*jati>ki uejuloviUi; da ne pomenja njeno nadaljevanje nič dru-geira k«.t popolno izolaeijo Francije v Evropi. Poincare se lahko loga trgovini, a v sled pomanjkanja trgovine umira Evropa lakote. Anglija in Italija ne m< reta dovoli i, da bi se ju stalno stradalo v II t menu, da se skuša ^/stradati Nemčijo in Rusijo. Ljudje ne morejo mirno oliesiti Nemčije dve leti po koncu vojne, — dve leti potem, Ko so bili liohenzollem i pognani »- prognanstvo Ne morejo bloki-i.iti Rusije p«> britkih izkušnjah, d* s tem bloki-ajo same sebe. I>v«* stvari i4a absolutno potrebni, da »topi Evropa zopet na svoj.* lastne i oge. 1>< kler ne bo velika ruska žitnica odprta, ne bo tuogiMf od pom oči otvipnemu položaju v Evropi in ne bo mogoče ustaviti propadanja \ojne odškodnine in dokler ne ne priene s trgovino z Rusijo, ne mote priti do ntkakega srniranja valutnega vprašanja. I rancija nasprotuje tem dvem odpomočkom. Njen protežira-ee Wrangel je bil zopet poražen, % nobene izkušnje ne izuče fran-« .iske \ lade, ki zasleduje še naprej s^ojo usodepolno politiko WRANGEL POPOLNOMA PORAŽEN VSE NJEGOVE OBRAMBNE ČRTE SO ZDROBILE RDEČE ARMADE. — SOVJETI KONTROLIRAJO VHOD NA KRIM. — BEGUNCI TRPE NEPOPISNO BEDO. — AME3IŠKA KRIŽARKA JE ODŠLA PO BEGUNCE PESNIK D'ANNUNZIO ZNOVA R060VILI NEMŠKI POSLAN K ZA ANGLIJO. Slika nam kaže nemškega poslan liee m francoskim narodom. JSko/.i dve leti se je franeoski narotl pitalo * iluzijami. Potrjevalo *e pa „e v mnenju, da je Nemčija v Mami i da«- <«ti nešteto milijone, o katerih je bit vsak količkaj infor-iriiran, tudi v Franei'i, dobro prepričan, da jih Nem«"ija ne more plačati. Na teh pričakovanjih so temeljile tudi finance Francije. No-benga resničnega pmkusa se ni vprizorilo, da se vzame v roko koe-Ijivo vprašanje obda«>nja Ko bo prišla resnica na dan, se bo franeoski narod predramil in vlada, ki bo na krmilu, bo doživela neprimerno razočaranje. rim dalje bo pi begunci zahtevajo, da se jih sprejme na krov zavezniških ladij in DDIDII0TII IICIIPI II Posadke slednjih si na vse mogoče načine prizadevajo, da ustrežejo rnlf Ud III ntlflulJI tej želji beguncev. Križarka Združenih držav, St. I.ouLs, je odplula danes iz Carigrada proti Sebastopolu v namenu, da vzame n.i krov toliko b«'«run-cev kot le mogoče. Popolni poraz armade generala Wranpla pomeni praktični polom vseh zunanjih poskusov, da se strmoglavi diktatorstvo Lenina v Moskvi. Nobene izdatnejše sile ni več, ki bi se borila proti boljše-vikom. Ko je Wrangel operiral v severnem Krimu, je bil v stanu dobiti zaveznike v Ukrajini ter pri manjših armadah ruskih konservativcev in kmetov, ki so «e mu pridružili. Po prvih porazih pa >.o izgubila ta gibanja na svoji moči. BoljševiLl bodo sedaj v' stanu koncentrirati proti njim mogočne sile, ki jih bodo zdrobile v najkrajšem easn. Zadnja poročila, so pripovedovala o formaciji nove rdeče arija v krog narodov, ki se nahajajo n,a^e' kroječe £0.000 mož, ki naj 1-i operirala proti ustašem med Odeso in Kijevom in poraz Wragla bo oprostil nadaljna mogočne elemente za boj proti tem ustašem. Čuden pojav v porazu Wragla je bilo dejstvo, da je i astopila proti njemu kavalerija Budenija. Po zma^i na Poljskem so prihajale od različnih strani vesti, da se je obrnil Budeni proti režimu I^enina in Trockija in da zbira armado, s katero se hoče boriti proti njima. Nekatera poročila so celo javljala, da je boljše viška vlada razpisala na glavo Budenija ceno enega miljona rabljev. Sedaj Pa je postalo jasno, da so bila ta poročila boljševiška past, s katero se je skušalo zazibati Wrangla v varnost, dokler bi ne bilo vse pripravlj« no za konečni in odločilni udarce. Budeni-jeva nova armada se je pojavila na bojnem polju, a je rapa;a v^e stvari, posebno pa za les.; ... ' , -- , . , „ . -ija, v kolikor pride pri tem pride pri , , , , j..emčija vpoštev, obljubo, da ne govire iihhI iapaduo in vzhodno L , , ,. 'bo za enkrat zahtev •Jugoslavija bo postala most tr-,v 1. ijenja prepovedi, da stopi ^emči- nla razveljav- rrkcl;—Navsezadnje imamo ven T. . , .... . , v Ligi narodov. (Jeorjres Levemes. dar v svojem žepu ključe svoje . . , . , , .. . .. ,, t i- i ti i'"iiin'oski nun istrski predsednik, l'-se. v se Julijske Alpe so v nasi . , r . ' je soglasno z « asnikarskimi poro- čili baje predlagal, naj se francoski delegati umaknejo s 'konferenc Lige, če bi bila Nemčija kljub protestom Francije pripti-ščena v Ligo narodov. — V kolikor prideta vpoštev bo n ijbrže vs1r*Ja Bolgarska, — pravi list, — so Francozi nagnjeni zavzeti proti njima bolj popustljivo stališče, vspričo razmer, ki dejanski obstajajo v teh dveh deželah. DENARNE POftILJATVE T ISTRO, NA OORlftKO IM NOTRANJSKO. London, Auglija, 12. novembra. -- Resni nemiri so se završili v O-' Izvrfnjemo denarna Isplačila nato. v bližini Potenza v Angliji.;popolnoma zanesljivo in aedanjim soglasno s poročili, ki so prišla iz razmeram primerno tudi hitro p« Milana na Exchange Telegraph ecli Irtri» M Goriškem in tudi na Company. Neki duhovnik je bil Notranjskem, po osemljn, ki je tekom neke cerkvene slovesnosti "sedeno po italjanski armadi crdo pretepen, ker je hvalil voja Včeraj amo računali sa poiilja štvo. Aretacija nekako dvesto ^ italjanskih lir po Bledeti* oseb, ki je sledila kravalom, je cenah: imela za posledico izbruh splošne stavke. Nadalina stavka je bila proglašena tudi v Florenza v ne-i kem kraju v Apeninih. ki leži nekako petnajst milj severozapadno od Potenze. 50 lir ...... $ 2.40 100 lir ...... $ 4.20 300 lir ...... $12.00 500 lir ...... $20.00 1000 lir ...... $39.00 Vrednost denarja sedaj ni stal oa, menja se večkrat ncpriSako POVEČANJE FRANCOSKE AR- 12 razloga nam ni XADE. podati natančne ena --prej. Pariz, Francija, 13. novembra, j ^ računamo po Oficijelne številke, ki so bile rav- co poslani rokar tukaj objavljene, kažejo.! ^oke. c'a bo znašala moč francoske ar-1 Denar nam je poalatf najbolj pe made v naslednjem letu 38,473, Dmš^tio Posta! Mtm*y Ordar. aV č-jstnikov ter 696.000 mož. P* York Bank DraA- Te številke pa ne vključujejo ***dka Prank Itkll^ č-.stnikov, ki so podeljeni različnem misijam in tudi ne gotovih; pomožnih oddelkov, kojih št evil o j znaša 25,000 v splošnem. Stroški nove armade bodo znašali nad šest tisoč milijonov frankov na, za svojo družino sorodnika ali PREDNO SE ODLOČITE leto. PROTI aimtrwr Na parniku 'La Savoie" je odpotoval danes proti Združenim državam poslanik Juaserand. — Spremlja ga njegova soproga. ^. AiH t & • prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar ▼ domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in nezasljivo tvrdko PRANK HIIIBli $2 CorUaadt 8mr«HTgfk, V. j, MESO SEVERNIH JELENOV.'p&šnikih Alaske več kot milijon ---i severnih jelenov, ki bodo pred- Seattle, Wash., 12. novembra, jstavljali stalen vir dobave mesa Več kot šest tisoč zaklanih sever- 7a družene dr/ave. S tem se bo turih jelenov hodo poslali v nasled-|f«i precej odpomoglo sedanjemu r.jem letu na trge po celih Zdru-j pomanjkanju nesa, kajti velikan-ženih državah, kot se glasi v ne-|Skt črede, ki -o se pasle preje po l:em poročilu, ki je ravnokar do-(„ _ •• i i i i- , . ' . zapadmh prerijah, se vedno bolj spelo iz.Nome, Alaska. V Alaski ..... , so bile zgrajene štiri hladilnice rnanjsaj°' "lm ,K>lj se s,n I,olj"- in v te se spravlja severne jelene, i^ 'stvo- ki so določeni za eksport v d ža-' Meso severnega jelena je baje ve. v teku desetih let bo živelo nalzelo okusno. PMiisliti dobro, komu bosto vročili denar za poslali »stari kn) ali pa za vožnjo listki L J Sedaj fhrimo t časa »gotovosti In vsak skuis posUV Hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. agentje ^ sakot* al bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih ae atavijo t denarnem prometa nepričakovane s* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa neizkušenim začetnikom mogoča iqKdnhi svoje neutemeljene oblj* be, je veliko vprašanje. Naše denarne potil jatve se sadnji čas po nori svesi In na novt aačin primerno aedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in sanea (jiro izplačujejo. Včeraj smo rač anali sa po£lj^vev jugoelovanskik Mik eenakt 300 kron----$2.50 1,000 kron ... 400 kron ..... $8.30 5,000 kron ... 500 kron .... $4.10 10,000 kron .., Vrednost denarja sedaj nI atslns, menja so večkrat neprič* ; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vn* prsi Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poalani denar domo* f raka. - ' - j* podati aajbolj po Demagtie Money Ordar, aH ps Tvrdka Frank Sakier. 01. Vtff Tosk. M. % »o « $ 7.90 $39.00 $77.00 "I?:! : - -...... ......:JL- v: . ..a*.-^..« v i.,J^.a.1 GLAS NAHODA" T9LOVKNIAN DAILV1 aovmo puBLisHuro compact Ca MftmtiM) "RANK MKMa LOUIS BCNCDIK, M Cortfantft Borough at Manhattan, Nm> York City. N. V. ■ "Oiaa Naroda- tzfeaja *uk «an livnmil n*d«lj In praznikov. I« Caaatfa Ulmi M« ta Mrt tata Ca Naw Varfc aa calo la«a •LAS NARODA (Vatoa aT Um PmbN f day txcaot Sunday* aa«-1 r»«riy ae.ea aa na prlobtuiaja. Oanar aaj aa Prt (vrtMmU kraja DtroCalkov prottnwi da m nI* MmIIM« Mfinnl. d« hltrwj* najdemo nudoralka. O L A d N A RODA ••rough of Manhattan. Naw Vi Talophonar Cortlandt tKTt V. Bojkot žandarskih portepejev so se zamenjale — duša je ostala. "Mi pa ostanemo, kakor smo b'li. . . " pojo naši liberalni in klerikalni 4 4 demokrat je." Pod pojem lokalne uprave spada tndi občina. Pri nas je organizacija občin pokvarjena in zel oslabo izvedena. Predvsem imamo veliko preveč malih občin, ki ne morejo zmagati nobenega finančnega bremena vsled svoje maloštevilčnosti. Zato danes naše občine ne nudijo skoro nič in so prebivalstvu velikokrat bolj v nadlego ko v korist. Poleg t^a j postala pri nas občina administrativna dekla vseh mogočih oblastnij, skoro že vsakega posameznega žandarja. C. kr. o-krajni glavarji pa si sploh smejo dovoljevali vse mogoče budalosti z občinami in njihovimi župani. Tudi tu je demokratičen način rešitve najbolji za občine in za ljudstvo. Po našem uživaj občina popolno svobodo v vseh upravnih zadevah. Imej popolno svobodo v upravljanju svojega premoženja; skrbstvo. svoje šole, svojo policijo, in če treba, svoja podjetja. Vsi sklepi, ki jih v teh in podobnih zadevah sklenejo izvoljen*-občinski ^odbori, naj so končno veljavni. Dandanes je občina vezana, ker morajo biti skoro vsi njeni sklepi odobreni od glavarstva ali deželne ali pa celo centralne vlade. Pri tem nas seveda ni sram. da venomer gobezdamo o 44svobodni" občini. Veliko prav smešnih primerov iz sedanje prakse bi se dalo navesti. Ni slab sledeči: Mlad politični uradniček je kaznoval izvoljenega župana, ker je prekoračil policijsko uro po nerodnosti.-Ali: C. in kr^ okrajni glavar disciplinira izvoljenega župana, ker se nedostojno vede pred njim (se je podomače vseknil prčd njim! Seveda mora biti občin atudi organ pokrajinske vlade za gotove pofde, nekak pododdelek okraja. Občina iyora naprimer fungi-rati kot volilni kraj za volitve uradnikov itd. ter sodelovati pri izvedbi raznih ljudskih glasovanj. Zgolj v teh primerih, mora biti ob- Peter V boju z delodajalcem ima delavec precej močno orožje. To o-rožje se imenuje bojkot. I Zadnj« čas so levila razna sodišča po Združenih državah, če j čina podložna okrajni oblasti. Pametn oi morda bilo tudi to, da o je to orožje postavno ali ne. Večina sodišč je rekla, da je. Toda s to važnih zadevah končno n. naposled sklepa zbor občinarjev in ne sa-« ',,,....,.. ,. , odnosno njegov sef, deželni predsednik. Dve lokalni uniji eevharjev st.i morah spraviti to razsodbo v 7 , -____.. 1 .. . , , .. . ..'.." . Zato in pa zaradi uveljavljanja demokracije je silno velike važ- v s tem pa HC nikakor ,1. bilo vse r. 11osti kako ]h> VRe ^ ^^ bodo-a ustava nu5e države Ljmktvo Sodnik je bil namreč tol.ko pameten in razsoden . da je pre- ^ bo torej rišIi "rožniki, ki so napadalca , ., . ., .... j .. .spodnje hlače, pozneje pa neka arc*t'rali-sodniki prilagodili sedanjim1, , , . . ~ , , . T . . , . : kura. Pred par dnevi je pa Gale sedanjim nazorom, bo odvzeto organiziranemu delav-l ^^ ^ ' ^^ Napad fantov M orožnike. srvu najbolj uspešno erozje. . \h\s&>; Žumer je povedal. da jih| Dne 17. oktobra ob petih popol- je kupil 'hI hlapca Viktorja|Širc-, dne je prišel komandir orožniške lja. ki je nato po»>egnil od Galeta. postaje na Borovnici, narednik ■ Gale je izsledil tudi kokoš pri Ce ljane Kovačič, po cesti proti go-jciliji Hrovatič. Pri razpravi pred' stilni Svigeljeve gospe v Borov-jljubljanskim okrajnim sodiščem nie5• Na cesti je stalo več fantov. V nekem listu, ki se j»- izvanredno odlo«"uo boril proti izvolitvi • je Urovatičeva (kIIočuo trdila, da' med njimi tu
  • je izvanredno odlo*"uo bori! proti izvolitvi linga 7i\ predsednika Združenih držav, čitamo na-! ni Slabi in brezbarvni gospod llarding še ni vtihr.il. Še naprej Le lepšajte in krasite svoja sta-rovanja — pravijo prohibicijski agenti — samo pivovaren vam ni treba delati iz njih. Ti ljudje pa res nočejo razumeti, da je poleg lakote tndi žeja na svetu. * a * V Parizu se vprašujejo: — Kako je mogoče izvesti versaillsko mirovno pogodbo brez Lige narodov? Tega nasilja ni mogoče izvesti, ker je neizvedljivo pa bodisi z ali ti-ez Lige narodov. # a • Jako značilno: v zadnjem jajca. ki ga je iznesel pater Skaza, ni bilo^iiti ene dlake Petra Zgage. • a * V Rimu se jako pritožujejo nad it a Ijansko- jugoslovansko pogodbo — To je jako dobro znamenje. # a • V Brooklynu je premog sedeni-njast dolarjev tona, v New Yorku pa po štirinajst. To je pa vsi v« 1 tega, ker newvor- št i vozovi puščajo. • * • Kaj bi bilo, če bi sklical predsednik Wilsou kongres ter povedal, kje je konec demokracije in kje se začne zadovoljstvo? * a * Angleška aitnada je sedaj dvakrat tako velika kot je bila pred vojno. i',» jc jasno znamenje, kako je bil poražen militarizem. * a • Če potujete v stari kraj skozi P^ikrajška, morate svoj kufer dobro povezati. Če v rim kaj špage ostane, jo pošljite njegovemu bratu v Chicago. Pravijo, da on jako rad zbira tfcke stvari. * * * Tisti ljudje, kateri imajo 44de-o'\ zaslužijo ponavadi po šest-cieset ali sedemdeset dolarjev na teden. Tisti, ki imajo 44službo", zaslužijo p,j trideset ali štirideset. * a * — Povej Tii fant, — je rekel učitelj. — povej mi žival, ki pri- i ifugnslrtmutska Ustanovljena L 1898 Kalni, ifritodta Inkorcorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. J fadpradaad.: LOJU BiLiHT, Bos ,--A trna* Loral* a Blagajnik: GBO. L BBOZIGH. nrtala i LOO U OOfiTSLLO, Ballda. OoU. JOS. V. SRAHfT, 841 B, Plttaborfk, OMa IOU dOUSl, By, AJfTHONT MOTZ. M41 Arcnnd ML Bo. Ghicaso, I1L •TAN TABOO A, I12d RatroM Allay, Pa. MiHiif. ROVABBWK. tueoi S 251, OooeiaffTigti. LBONABO f Jone?B PVHWNTA, m ITmA _ ILABOmOK, 1« john Bxjsvm, m. m, Pa. JOHN PLAHTI Jr, l»nfe m linnet, Mleto. JOKK UOTIBfl, Sa*4»C Ive, lllnn^i^a MATT. POOOBIUX I W. Cbleaco, DL AH. BODOLP PBBDAH, Avdnoa, Olereiand, Ohla •BANK fiKBABBO, MM Wl 8L, Denver. Colo. GBBGOB HBEKaK, M m Johnatowri, Pa. ladnotlno swaUo! M«UUI FABODA* Yaa dtrazi tikajeft aa oradnlb aadav kakor tudi danaram poVjatar aa} •d pottl]ajo na glamesa tajnika. Vaa prltoftw naj na poWJaJo na prodddi *lka porotaep odbora. Profcje aa (prej« covin manor la aplofe m aCrny •tik« aprlfevala aa aa] poilljajo aa vrhomegi adravalka. ' J—oaloranaka IitolMki Jedaota aa priporoča ram Jacaaloraaoaa dd iMldB prlatop. Jodaota poalnja pa ^Nadooal Fraternal CoocreaT lddtrML 1 trfagajal baa okra« $300.000. (trinotlaoC dolarler). BotnlAdUt podpor, ad-kodntn. la poamrtnln Je lzplaSala ia na«! poldrugi ml!Jon dolarjev. Jedaota •teje okrog 8 tfrofi radnlb Bacor(lce) la okrog 8 tteo« otrok a Mladtadkaar oddellna. Drakn Jedaota aa nahajajo po raaalb aloreaaklk naar/himd Cam, kjer Jlk Aa al, priporočamo v^aaoaltev novih Kilor Cell poeta 11 Uaa aaj ae gglaal pri tajnika blttaega drnTra JSKJ. Zj. Trtanorlter novih dm*ta» «e pa obrnite aa slaaMBi tajnika Novo drnitvo aa lahko vaanovl a I «»»' til sti'n psiri Sebrevu v Ljubljani, zlat pr-med drugimi tudi obiskal in mu st;,n- ^Tedn 2«hn» kron. je ol»sodilo odnesel iz stanovanja in iz trgo-!deželno »Mlišče v Ljubljani slu/.-vine raznega blaga v vrednosti kinjo Ivanko Sub»-lj na tri tedne M)00 kron. Drair- t»-žke ječe s postom na teden. Iz Tatvina v mlinu. podstrešja mlina Janeza -! ni kupila kokoši od Širclja. mar- j mizar po poklicu. Žerjav je od- r:,ša žive mladiče na svet. ! več na trgu od neke knietiee. —■ trgal od plota desko in je n>go- _ ♦ j J * * Kokos je moja!" je rekel 741et- v'lil po cesti. Na ^rašanje orož- ~ L:orklj.i — je odvrnil nče- ni fJoi^ w.iri^s; »^^ri^vK. nika Kovačija ksii ..dobna upravi kake delničarske družbe na!" je odgovarjala Urovatičeva. desko na tla. skočil v Ko- ?.jegovi nasprotniki mi izjavljali, U so bo skrival za nar-dom. TalSodnjk je «irclja obsodil na štiri vačiča. ga prijel z eno roko za prerokba >e je že vrisničila. Senator llarding se je ;'e skril za na-|dni strogega zapora, od tatvine rfKl. To je sramotna kapitulacija. Ta kapitulacija ne pomer/a niče-1 kakoši ga je pa oprostil, sar dobrega za republiko. t'udni so ti nasprotniki senatorja Ilardincra. Ker obstoje večji defiz Angležev, jim r*e moremo zam« riti, če jim na noben način ni Izsledeni tat. Dne 2T>. novembra 1919 je bil vrat, z drugo pa za ramo in ga je hotel podreti na fla, kar se mu pa ni posrečilo. Fantje so potem, ko se je Kovačič osvobodil Žerjava; pobegnili. Prodno je Žerjav napa- del Kovačiča. se je prepiral s po- razom-ti. da je ameriški narod sit vlade (nega sai:: ga moža. ukraden posestniku Ivanu Jenku . 1 . , . . , " ^-ii .sestnikom Antonom Cerkom \lade, pod katero j" ftokal in trpel skozi osem let. v Zejah»komat, vreden 1600 kron.' •rostilni Svigljeve gospe. Mi- Vlom v Polhovcih. Pri posestniku Antonu___D manu v Polhoveih je bilo vlom-, Kropivnika iz ^rada št. 21 je od-Ijeno. Vlomilci so odnesli raznegajnesel tat morn,k P^"^'^ blaga v vrednosti 5800 kron. „ Kričal Vsakdo je mislil, tl i se bodo ti nasprotniki izpaneto-ali dne 2. <>ali silnega . «1 govora naroda In njegove sve- bnrp ^ dognali, da je takrat.c>rka nm je ta prisolil zau^nico. čane i/jave. da noče sl*po ubofrati vojega najvišjega gor i»oda V. .°mat. ll P1"**?211) vjNato je Žerjav r>dae.l in organizi- Tekotn svoje kampanje in |h> svoji izvolitvi je senator Harding s\e«'-ano izjavil, da mora izginiti iz naše vlade vsakega ; vtokraciju. Narotla je obljubil, da bo v njega korifcl vodil d želo ne sjimo s poino.- io tvoje Mranke, pač p« tudi s jx>močjo odločnih zastopnikov drugih strank. Obljubil je vpoštevati vsak pimctcri in dober' i a svet. j V važnih zadevah, ne bo met odajna njegova, o elm;: volja, pač ■ pa volja naroda. Mi ii|Mtmo, želim« m prieaknjemo, da bo ostal novi predsednik Mavciee za 200 kron. Orožnikom' i r„ _ i. • i . ,r , . . . - , t iral fan^ na poboj, katerega je v Medvodah je pa priznal Janez , - -i v i -. ^ , r,, -,. : , 7 7 orožnik Kovačic zabranil. Kalan iz Zbil st. 18. da ju on ukra- del Jenku komat. "Glej, da molčiš!" Mizarju in užitkarju P. Hribarju ter njegovi materi Franči-v Jelševici je bilo ukradeno i--. . ., . .. T>. .... „_ . ,obleke in perila v vrednosti pri- i-siu in Alojzij Kin so prišli li. okt.ivj-- „ -ltftt, , i t-i • , _ . . 1 ,, ofizno 8000 kron. \ lomi- 'oh i. uri zvečer v gostilno Fran- i - i i lec. je prišel skozi skedenj v np- Surovi izgred v Cirktaici. Jožef Kepič, Jožef Tavželj. jovko, Frane Itrenee, Alojizj llar KrJški /veM svojim obljubam. ! na ,j(MJ|(>vea y Cirkniei kjer soj . Kot t • /e rekel Hnnling takoj zatem, ko je bil nomuiiran pred- hpiU nt?k • ;tt.,anoV vina !ZdPrto P«dstresje m od tam v 110- . ^ se med sehoj p^p^u^j<^vnšejii tatvini je Naša dežela j- prevelika, da bi jo vladal .amo en mož. |si z odl,rliini n„ži ter oči-|P 1 U "a 1UUl lLStH" na ka* To j« tudi izprev lel ameriiki narod na dan volitev dne 2. no-j vidno čakali, da bi jih drugi gost-' rembr* f ",irUi" Ker T," nastopiH t drugače ti zap ali m e —---— jlovito. je vojaška straža razgnala je ,, tu BUa razgrajaee in se je gostilna ~ prla. Ker su* pri Homoveu niso! Avtonomija tndi spadaj. terem je bilo zapisano: "Te za- |rotim in prisegam, da molšič. ker elo kočo, kot 1 je Hoj; tu. liila sva s tvojim si-za- . . i nom pri soldatih. jaz sem ubežal a Silno ljudstvo, zlasti pa delovno ljudstvo, kako se.j** b»l finančni paznik Viktor Cop . , ,.,.lProe in sem moral krasti. Grem k mogli stepsti, so polagoma odšli1' .. - . v . * VT .-t Tr - i • svoJ» z^ni v Novo mesto. Do Mar- • gostilno Marije Korve. v kateri „„ , ... . . se ne bom več. 0 življenje doma; v okraju in v občini. Mi pozna-, v družbi FrančHSke in Ivane Ne-,Ljtlhljani me G, -kr. glavarje, ki gospodarijo ljudstvu po svoji vo- f*** » < irkmee. Razgrajajoči fan-j -j. Besed(> ' je 1 in nikjer ne aluži ura vini interesom prizadetega !tje so pričeli metati na Copa klo-j, .__ važno je za bo uredilo upravno mo ie dandanaa c. lji ki skoro nikoli in nikjer ne aluži pravim interesom prizadetega tJ(i pricen metati na Lopa ^'»-,krat pfK^.rtaj preivalstva. In kako globoko v življenje ljudstva sega okrajna oblast! j buke. Tavželj pa koruzo. Repič je. Ta c. kr. glavarstva aedaj niso drugega kot ekspozitura osrednje in _ Pa zagrabil stol in udaril ž njim pokrajinske vlade in pri katerih ljudstvo nima nič govoriti. Vsak po- tik t opove mize s tako silo ob tla. litični uradniček pravzaprav počne, kar se mu zljubi. Prav zadnje,da se je odlomil kos sedeža. Med-čas«, ko so prišle h krmilu ^ržave razne revolucionarne stranke, smo tem je prišel v gostilno tudi An-videli in doživeli, kako so politične oblasti brezglavo šikanirale, kaz- tou I^utman. kateri je prisede! k Tvoja hčer v da mol-tat pet- novale in zapirale ljudi, dostikrat bolj iz strankarsko-politiČnih razlogov kot pa pojavnih. Kak ogledamo mi tole upravno vprašanje Kako ji ga mi rešili T redtliT _ Kakor v vseh dragih ustavnih vprašanjih, tako nam je tndi tu načelo praktična izvedbe demokracije vodilna misel. Politični okraj feo dol državne nprave, ki vodi policijskoupravo in natančno izvršuje ▼ pokrajini veljavne postave. Na celo okraj* stoji mož, ki ga prebivalstvo izvoli, ki torej m imenovan od kakšne osrednje oblasti. Njemu ob strani stoji tndi izvoljeni okrajni svet. Tako je v mnogih dr- io pred par dnevi je okraje tako reor-Nakdanji e. kr. okrajni glavarji a avojo izginili. * * Svobodna * * Jugoslavija pa jih .......^^^M^M ' upu. K Lutiuauu je pristopil Lovko, rekoč: "Čopova sreča je, da ste vi prišli, ker drugače bi bilo za njega nekaj strašnega, gotovo bi ga bili že pretepli", in ga je vabil, naj gre ž njim ven, česar pa Lutinan ni storil, marveč je razgrajačem povedat da se bo s samokresom branil, če bo potrebno. Gostflniearka je preprečila. da razgrajači niso ugasnili luči. Cop in Eutman sta končno zapustila ^»stilno in odfla proti Velika tatvina v vevški papirnici Iz skladišča papirnice v Vev-sta bili ukradeni dve bali sirove ovčje volne v vrednpsti 30.000 K. Tatovi, trije so bili, so peljali n-kradeno volno ob 2. uri zjutraj skozi'Slape. Vsi so bili po obrazu namazani ter so imeli trenski voz in belega konja. Ukradeni kip Matere božje. V Trebnjen je bit iz kapelice ukraden kip Matere božje s steklom. vreden 3000 kron. Heavesti krojač. Revni hlapee Ivan Medvojaek Be- is Toplic pri Zagorja je dal li- — Torej »:e vrjaineš v kiavža ? — Na, mati, jaz sem izgubila vso vero v možke. # a » Lisica je rekla ježu: — Za božjo voljo, ali nisi slišal, da je za-viadal mir na svetu? Odstrani ven dar svoje bodice. — Mir da je zavladal, praviš? -- je odvrnil jež. — No, če je tako. zakaj pa ti ne odstraniš svojih zobf — Zato ker jih potrebujem za dobavljanje hrane. — Bom pa še jaz obdržal svoje bodice, da ne bom postal tvoja hrana. • ^ • mernik prosa in mernik mešanice. financ obsojen. Zaradi veriženja je bil obsojen (Miloš Miličevič iz Sarajeva na sto — Kakšne misli imate vi o lju-jkron globe in zaplembo 12 kg ei- | ga ret nega tobaka. — Ljubezen je »vražja stvar. —! Nekoč mi je neka žena zlomila sr-| Tatvina v Hrašah. ce, potem me je pa še njen mož j Posestniku Francu Jenku v vrgel po stepujicah. iTIrasali št. .J2 j* bilo ukradeno iz * a * } hiše, ko so vsi d«>uiači delali na — Gospod doktor, jaz se da-ip°lj«. 16S.1 kron denarja, ne? zopet si a še počutim. — Potem vam ni treba več pitij Vlom v klet v Kranju. Srebrna ura vredna 2000 K, je bila ukradena nekemu posestniku v Pri hiši ju. Ker sta verižila z brami, sta bila obsojena Josip Kulis>*k z Vrhnike št. 170 na 5000 kron globe in dva meseca zapora ter Ana .Širok na 500 kron globe in 24 ur zapora. Zaradi tihotapstva zlatnine in _ zlatega denarja v zasedeno ozemlje sta bila obsojena gostilničar Rajmund Griland iz Sadeža in Marija Grilanc iz Mavhtnj vsak na 2000 kron globe iu 14 dni zapora. ee>.ri v Ljubljani prinlajal. Tržni Trgovski pomočnik pri delegaciji Stražnik Josip Vrta«" ni k je pa za- pb-nU 2>». uiajn i ka Jakobu Turku 1 ">.'» in po I klobase, ki so bile že Vlom v trgovino v Izlakah. V noči od 13. na 14. oktober bilo pri glavnih vratih vlomljeno v trgovino Antona WerboJeta v Izlakah št. 41. ^Vlomilce izvil sjunlnji >t^»žer pri vratih in vzrli-<511 i 1 n;ito vrata, jih odstranil, odrinil nato notranja steklena vrata in vstopil v trgovino. Plen je bil velik. "V Pokvarjene klobase. Mesar Alojzij Perme iz Trzina je zaklal letos meseca majnika bolno kravo, katero je kupil od Rusa v Prevojah. Iz mesa je na-pravil klobase, katere je prodal branjevcu Jakobu Turku, ki jili je na svoji stojnici na I>uua>ski zdravila, katerega sem vam zapisi. — Saj ga Še nisem. — No, potem ga pa pijte. Vlomljeno je bilo v klet Mavri-iija Maverja v Kranju štev. 112. oddale«' videti slabe: bile so sluzaste in na nekaterih mestih z«*-lenkaste ter so »lišale močno po česnu; znotraj so bile, plesnjivc in lukna te. Z;".»liŠani zdravniki s» izpovedali, da so klobase že po svoji zunanjosti morale biti Turku sumljive in da je uživanje takih klobas človeškemu zdravju zel » škodljivo. Perme je kravo i pobil, ne da bi jo dal pregledati po lnesoglednikii, četudi je znal. da je krava bolna; Tudi im-sa ni ™ ^ . , . . . . , . dal pregledati. Ko je kravo za-lat je odnesel erno. 4 ni dolgo m , , , . • , , , . „ .. , , / - ..klal. je videl, fla je vodeTjicna, mu je napravil iz 2 m široko plahto in razrezal' . > i . , , . .. . , , . toda kljub streho koeiji. tako ra obsojen, na 6 meseeev tež- begli Korenšek je star 00 let. Klepar Huda brala. France G. in mizarski ke trdim ležiSČem na mesec. jece, poostrene s postom in Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOHNA ŽRMVA, doma iz pomočnik Avgpdtin K. sta pila v{ Napad v Dobmnj ah. i Dne 17. oktobra okf>lu 17ili se gostilni Ivana Sosnika vino. Sl^n- je vračal St#pj$Uy Tomšič iz Zg. pa j sta zapustila gostilno, na ce- Kašlja v družbi Mariina Meseca sti sta se pa začela prepirati, iz Device Marije v Poljn st. 41 in France G. je pričet* Avgukina K. Marije Pejani iz Dob run j št. 86 iz I s palico, ki je neaave- Anzičove gostilne v jDobrunjah .i vasi Koroška Be'a na Gorenjskem. Pred par leti je delal v premogorovih nekje v Pennsylvania!. Ako kdo iznipd^rojakov ve njega, prosim. -smehnm. Tako se godi vedno v de-mokracijah. Pozabljajo, Pozablj«-jo nenadno. Pozabljajo korenito. Slavni ljudje izginejo in mi nikdar ne vemo, zakaj in kako. Danes ni več tisrer najbolj popularna žival v Franciji. Tapir je. Ljudje so bili tako podli in ni-čevi, da so rekii. da si je dal Mil-lerand sam to ime na temelju teorije. da ne more noben odličen državnik uspeti brez priimka iz zoologi je. Ko sem prvič čul to ime, sem he takoj napotil v zverinjak, da vidim, kako izgleda tapir. — Moj leksikon mi je opisal žival kot debelokožea, kratkega vratu, s kratkim, gibčnim riveem. Za vse na svetu nisemmogelnajti nobene' sličnosti. posebno ne glede nosu Mr. Mileranda. Njejjovi prijatelji so me poučili ter mi pojasnili, zakaj sprejema predsednik ta priimek dobrodušno ter ga smatra celo zelo primernim. Tapir, — tako so mi p«>vedali, — bodi počasi, a gotovo. Ozemlje, na katerem biva, J pripada njemu, dokler ga hoče obdržati. Kadar se pregiba, se pomika naprej in nikdar nazaj. Kar se tiee zunanjosti.je Millerand širo-kopleč, močan, miren in kratkoviden. V splošnem vzbuja vtis velike ustrajnosti. Dobro, — sem odgovoril jaz* hvaležno, torej je tapir. Ko je torej ta ustrsjni "tapir" splezal na prinlsedniŠki stolee Francije, je spravil pred o?i Javnosti zopet eno najbolj mičnih postav v francoski politiki, namreč M. Georges Levgues.. a. govornika južne slikovitosti, prejšnjega pesnika in velikega prijatelja igrsl-eev, ne da bi bilo treba še posebej omeniti igralk. Tako je postal "tapir" francos, predsednik ali kot predsednik Sveta, kot praVijo Francozi. On pa je imel rad to svojo st#ro službo in svoje staro ministrst--o ter ni ljubil ideje, da bi kdo drugi napravil ali sest h vil novo. Potreboval je človeka na čelu vlade, katerega hi mogel "razumeti", človeka, kt bi storil natančno to. kar bi storil "tapir" sam vspričo istih okolšT-in lojalnega, poštenega moKa. nezmo?! netra izdajstva ter prostega one politične ambicije, ki spremeni tako številne spodobne ljudi v pravcate bandite Ker je bil vajen presojati ljudi, je "tapir" izbral M. Georg. Ley-guesa. frankov, katere TEtu je zapustil lastnik Louvre department proda-jalen. Ni bila številka štirinajst, ki je žalila ljudi. Levgues-a bi spekli prav tako na ražnju. če bi bila vso-• tega ministrskega j ta do^ti manjša. Nobena človeška •va. onega diploma-1 bolest ni tako mučna kot ona, ka-< "al sem o politikih tero povzroča človeku neprieako-ili ljudje dihurje in; rana sreča drugega. Kaj pa glede tega bogastva T Ljudje, ki poznajo Pariz, poznajo tudi slavno Chauehard zbirko v Loure« galerijah. — zbirko modernih francoskih umetniških del, ki no dosegla rekordne cene na dražbah, vršeč i h se tekom zadnjih trideset let. Chauehard je bil lasnik Louvres department prodajalcu, ki se nahajajo tik pred stani Louvre palačo, v kateri je sedaj muzej. Kar se tiče prodajalen Chauharda, bi se nol»eii Newyorčan ne razburjal glede n j ib. kajti v Združenih državah je dosti department proda-len. ki so prav tako velike In zanimive. Držimo se Chauehard zbirke! —. Ko stopimo v dvorano, v kateri se nahaja, naletimo najprvo na soho velikega Chauehard a, veliko bedast« h"-o, ki žali mramor, i^ katerega je izklesana, a to soho pustimo na miru ter gremo naprej. Če se ozremo na to soho. nam pride takoj na misel kak domišljav manager v hotelu, zmožen vseh absurdnih stvari, radi katerih je bil Chauehard v ressjjiei slaven. Bil je to neizobražen človek, kateremu je glava neizmerno zrasla radi finančnih uspehov. Čimbolj debela je postajala njegova mošnja, tem glasneje je govoril Chauehard o vseh mogočih stvareh prav posebno o onih. o katerih n! vedel niti najmanjše stvari. S tega stališa je soha zelo dobra. Predstavlja vam moža kot je bil. Ko pa študirate to zbirko modernih mojstrov. — v resnici izvrstno. — se vprašujete, kako na sve tu je bil človek Chaucbardovega kalibra v stanu spraviti to skupaj. Ali je imel sploh kaj okusa Ne. ni ga imel. Odgovor se glasi: —— Georges Leygues. Oh dveh prilikah in za precejšno dobo je bi! Levpues minister lepih umetnosti.'Vprašajte slikarje. pesnike in igralke Pariza glede onih dni Levguesove administracije in rekli vam bodo: — To je bila doba Perikleja. Danes ima M. Levgues, še vedno dobrodušen in živahen človek z juga. kot sneg bele brke ter mislim tudi kopo vnukov. Bil je neki W» r-as, ko je bil mušketir Aleksandra Dumas. — saj prihaja vendar iz domovine D'Artajrnana.—• z baritonskim glasom, ki je lomil srea žensk, ki so preživljale svoje popoldneve na galerijah pariamen ta. Bil je tudi pesnik. Pravijo, da je včasi prekinil svoj govor ter de-klamiral svoj lastni sonet, naslovljen na kako lepotico, katero je zapazil med poslušalcih Velikanski uspeh! Njegova popularnost med1 gledališkimi igralci in igralkami n! poznala nobenega kraja ne konca. Meti tem časom pa se je M. Chau ehard dolgočasil v samotnem sija-svoje milijonarske palače v Parizu Njegova usoda je bila ona marsi-knterega self-made moža. — življenje. posvečeno pridobivanju denarja in starost osamljenosti. Pri-' jateljstvo je nekaj, česar denar ne more vedno kupiti. Chauehard pa je bil ambicijozen. Smatral se je za izvanrednega ženija. Kako bi se mogel drugače izpremeniti iz dečka - raztiašalca v enega najbogatejših mož v Evropi? Rekel je. daga je moral Bog določiti za večje stvari na zemlji, kot naprlmer Napoleona (čudna, ta ljubezen Posrečilo se mu je dobiti tako spremstvo. Imel je denar za izdajanje ter ga tudi izdajal. Vse lačne ničle v Parizu so sedele za mizo Chaueharda ter poveličevale njegovo velikost. To pa je bilo vspričo okolščin najmanj.kar so mogli ljudje storiti. Chauehard pa je kmalu izprevidel vse to. Slavo-spevi nekaterih ljudi so brez vsake vrednosti. Lastnik Louvresa je imel dober nos za vrednost oglaševalnih sredstev. » Vsled tega je pričel vabiti k svo ji mizi resnične kapacitete, — ljudi, ki so se odlikovali v javnem življenju. Nekateri izmed bolj vl-sokonosnih, so odklonili povabila. Drugi, ki so bili veselejše sorte, so prišli. Med onimi, ki so prišli, se je nahajal tudi Leynges, ženi-jalen, prikupen dečko, ki je ljubil vsakega, — celo milijonarje. Na-dalni mož, ki je prišel, je bil Calmette, slavni urednik lista Figaro katerega je pozneje v njegovem uradu ustrelila madama Caillaux. Chauehard je imel navado reči vse določeno in s poudarkom. —. Večkrat je rekel, da predstavlja zgovornost, eleganco in umetnost. Nobene literature ni v Franciji preko one Calmetteja in nobene lepote preko one Levguesa.. Čas obeda je določil Chauehard za svojo duševno zabavo. Levgues je govoril za njim o banketu Platona in drugih slavnih pojedinah starodavnosti. Takoj za tem je o-pustil Chauehard svojo pečeno telet ino ter se držal gomoljk n šam-panjca. Po zaužitem sladoledu je ukazal Chauehard molk: — Moja prijatelja urednik in minister nam hočeta nekaj povedati. Calmette je ponavadi razpravljal o novih knjigah in literaturi v sploSnem. To je prihranilo Chanehardu napor, da čita dotične knjige ter ga spravilo obtrnem v položaj, da obdeluje ljudi z epigramom in sodbami, katere si je v večji ali manjši meri zapomnil. Levgues pa je govoril. Ničesar lažjega ni bilo zanj kot govoriti gladko in slikovito. Pečal se je z mednarodno politiko ter vprašanji svetovne važnosti ter de lal sla-vospeve na "mojega gostitelja". Chauehard je vedno, plofikal na koncu njegovega govora. Več ko enkrat je imel celo solze v očeh. Treba se pomniti, da je bil Leu-gt es ubog človek v nem času. —. To daje celo večji kredit njegov! zmožnosti. Ni bil denar, ki ga je dvignil na ministrski stolee. Za svoje govore seveda ni dobil nikdar nobenega plačila, z Izjemo o-beda in šampanjca. V Chauchardu je videl le priliko, da stori nekaj za svoje prijatelje, pesnike, slikarje in igralce. " "s —- Glejte Chauehard. — je rekel. ■— Vi hočete biti prav tako slani kot ste bogati. Nobena stvar na svetu ni lažja! Napravite najboljšo zbirko sodobnih slik v Franciji. Kupite to sliko. Ne brigajte se za ceno. Vredna je tega denarja. Chauehard je postal najslavnejši poznavalec umetnosti v Parizu. Levgues mu je zagotovil odlikovanje velike zvezde Častne legije. Calmette je pisal o njem kot o človeku. ki ima najboljši okus v celi Franciji. Hvaležnost Chaueharda ni poznala nobenih meja. Ko je umrl se je glasila njegova oporoka : — Calmette osem milijonov. Levgues štirinajst milijo- predsednikom. Časopisje in javno mnenje postopata prijazno z njim. Nekateri njegovi sovražniki skušajo spraviti zopet na površje onih štirinajst milijonov a ljudje le zmisravajo z rameni. Kdo se briga sedaj za tot Kljub* t emu pa je prijateljstvo Chaueharda do Calmette-a in pa Levguesa dalo povod za anekdote katerih bi se ne smelo pozabiti. Eno teh hočem navesti naslednjem. Nekega večera, po obedu, se Je obrnil pogovor na vpraanje glede števila resnično velikih mož, kate< re je proizvedla Francija v zadnjem stoletju. Soglasno s Calmette-om so bili to trije možje, le trije. Chauehard je bil zadovoljen s tem, kajti dobro je vedel, da bo on eden med njimi. — Ne, srospod, — je rekel Ley-—7 Štirje so. — Dobro. — je rekel Chauehard — prijatelj urednik naj nam navede svoje tri. — Napoleon, Chauehard in Vic- tdr Hugo--je rekel Calmette. Eden, dva, tri. Chauehard se je priklonil. — In vi, ekscelenca? — Jaz se držim svojih štirih. Napoleon. Chauehard, Vic. Hugo in — Pasteur. Chauehard je bil dobrovoljen dečko, ki je rad priznal zasluge drugih. — Seveda. — je rekel enostavno. — Pozabili smo na ubogega Pasteur-ja. M. Levgues je relo hiro napredoval v pričetku svoje politične karijere. Ker je bil eden najoljjmilijonarjev do Napoleona, to sem elegantnih govornikov v pariamen'tndi v Združenih državah V tu, so mu zelo kmalu ponudili mi-|Pn njegovih mislih mu je prav po-nistrski stolee. Nato. ko se je rav-(sel>no Francija dolgovala nekaj, no v na kdo vpraeval. kako dalče** j kajti ustanovil je velike depart-In — je naenkrat izginil iz vi-jmentprodajalne, najboljše na kon. dlka. Njegova zvezdaje Izginila za tinentn. oblakom L rudi* so šli eelo skoj Chauehard pa se je šele mora! daleč da so ga prezirali. Njegovo I-me se je imenovalo z drhtenjem, kot da je zakrivil kak straSen zločin. Kaj pa ie bil vzrok tega nenadnega preobrata sreče? Zavist Bnostavna, čista in preprosta zavisti! naučiti veliko resnico glede živ ljenja. Naučiti* se je moral da ne zadostuje biti velik mož. Imeti mora krog sebe ljudi. Vi pravijo ta ko ter pripovedujejo vsakemu dru gemu glede vaše velikosti. Slava je zadeva dobrih ušes v javnosti, ne Y>a vaših lastnih možganov. Na nbog človek, ki je bil,kratko rečeno je potreboval Chau- dvor, ki bo delal reklamo za Napoleona trgovine", kot je sa-sebe imenoval Raznoterosti škem vprašanju in rekel, da je silno težko, da bi zveza narodov spre-_______ menila mirovnq pogodbo. Zastop- ' Sofijska "Zarja" o odnosa jih šajo brez zneska, ki se ima vrniti. nik nemške neodvisne socialistične ped Bolgarijo in Jugoslavijo. — 60 milijonov frankov. Pred vojno straake Je ^roSil dr. Rennerju po-Povodom ratifikacije mirovne po- milijoni na leto. danes potrebuje v zdrave svoJe stranke in ga svaril, godbe z Bolgarijo, piše neodvisna je Švica krila svoje potrebe z 260 ,iaj se varuie Pred naklepi avstrij-4'Zarja" sledeče: Šovinistični in to 650 milijonov. skih monarhistov, ki delujejo na brezumni napori v Beogradu in v yse načine za povratek Habsbur- Sofiji ne bodo mogli trajno ovira- Obnovitev nemško-angleških tr- zanov-ti in preprečiti naravnih vezi in govinakih odnošajev. ' Hamburger . bodočega prijateljstva med obema Korrespondenz" poroča, da se je Kdo je kriv nemirov na Hrvat-sosednima državama. Dogodki leta ustanovilo v Londonu podjetje skem? Osiješki "Jug" prinaša 1913 in 1915 so bili uspeh diplo- Central European Trading Co., P<>d naslovom 41 Kdo je zavedel na-matičnega birokratizma in politi- Ltd., ki ima namen obnoviti mM ro ga njegove izjave uverile. da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo za obe državi razvijali najpovolneje. i KRALJICA SVETA. ' * »I ■ c —- ^ ^ — Spini Kari Kgborg 1 r < ^f1 r» "Gin« Naroda" priredil O. F. (Nadaljevanje.) Dvaintrideseto poglavje. ' £ / / t 'J 1» ikan*kc v\ *»ne se je dvigal obronek Kure proti nebu. Ved-j«> zoževali. mala reka, obdana od skal. V vedno novih J*^ ih si j«» iskala evojo pot. Vedno bolj deroča je postajala. Ska ki je obdajalo tok rekf, pa je poslajalo vedno bolj fanta Že davno s.» pustili možje v čolnu zasledovanih svoja vesla ter j,li rabili le r *ltn »ju, tla spravijo čoln v sredino reke, ki je v divjem plesu 11« "da eolri jiaprej. V drugem čolnu pa slal, visoko vzravnan, sin Maeouibe, s 1 lairderinn očmi ozirajoč st- na žrtev, katere ni hotel izpustiti za iioiH'iio eeno. Ve lno bolj deroča je pc/stajala reka, ki je nesla čolna naprej. .ViH'nkrat pa je neki ovinek sk ril en eoln pred drugim. Že so mislili prvi »rije, tla so s«mi ko se je krojj ovinka zopet prikazal siu črnca. Naprej, vedno naprej! Ve.lini bolj ozka je postojala dolina, vedno višje so štrlele stene in vetlnn maiij&i je postajal kotiček neba, ki se je prožil nad njimi. Pot pa jih je vodili napre, veno naprej. Naenkrat pa je izpinil zadnji kcšeek neba nad njimi. Objela jih je tema in trikral močnejše jc postalo bobnenje tn šumenje valov. — Pod Kuni smo. — je zakričal konzul. Njegove bt setle pa *o izzvenele neslišane sredi prrmenja valov, ki mo udarjali ob skale. Kljub t emu pa s! a ostala dva razumela, kaj misli konzul. Njegov preplašen pogled jima je povedal vse. < ima Kura je čepeli nad njimi. Reka pa si je priborila v divjem bejru pot v notranjost zemlje. Ali je ta uhod v kraljestvo kraljice Bilkis? Kraljice iz Sabe? Ali je to pot v smrt? Po dolgem iztegnjena je ležala Maud na dnu čolna. Visoko vzravnana pa sta stala moža. Pot jima je lil s čela v strašnem boji: z neusmiljenimi pečinami. Naenkrat pa sta se stresla. Nad njimi je nekaj zadonelo ter izginilo. Bil je to kot krik divje živali \i davnih časov. Bil je krik strahu, ki se je izvil iz prsi Macombe____ Pot pa je vodila neumorno naprej, v globino zemlje. Vedno ffsin-jfša j- postavila struga reke in vedno nižje se je stfzal obok skal. Oba moža v čolnu sta se /e umorala skloniti, tako nizko so letu le skale. Naprej pa je vodile pot, v neustavljivem begu. Bile so ure in mogoče le minute. Že davno je izginil ves smisel za čas. Vedno bolj soparno je postajalo. Vedno bolj vroče. Strašna oslabelo**, se je lotila ooeh. Le z največjim naporom sta l ila oba moža v stanu voditi čoln še naprej. Naenkrat, tam spredaj.... Kaj je to? Bilo jc zamolklo grmenje, ki je celo prevpilo šumenje in grmenje votle. . Obraz Kienliinga sc je sparil. Sklonil se je proti konzulu ter mu zlvpil v uho: — Ognjenik, — je rekel. — Ognjenik! Oblaki pare so sc odtrgali od stropa ter padali na vodo. Vodno nižje je padal strop nad reko. V nepopisnem strahu sta s< vrgla oba niožka na dno čolna. Tedaj pa jc planil čoln v sredino plamena. Bila je to vročina pekla. Voda je pričela vreli in ko je Maud hotela potakniti svojo roko v vodo, tla sj ohladi telo, je hitro umaknila rokj, kajti voda je bila \rela. Wdno bolj vroče je postajalo in obleka je popadala s teles. Diha nje je bilo skoro nemogoče, kajti v pljuča je prihajal zrak, vroč kot plamen. Le še minute, le .še sekunde in vsega mora biti konec. Krčevito zaprte trepalnice so skušale ščititi oči. Maud je že omedlela in tudi Kienlung se je iztegnil kot mrtev. Le konzul je še v strajal z naporom zadnjih svojih sil. Le sedaj ne izgubiti volje, le sedaj ne mlati se! Naenkrat tatu!.... Ali je to vizija mučenih možgan? Nedoloč-iw svetloba, kot ona belega dne. je blestela sko?-i gosto meglo. Večina je ponehavala, od metra do metra. Vedno slabe j še je postajalo šumenje valov. Počasi, korak za korakom, se je dvigal nadležni strop iz skal. Maud in Kienlung sta odprla oči, ko jima je zapihala nasproti hladilna sapica. Naprej je skakal čoln skozi predor, hitrejše kot do-tt daj. Vsem trem pa se je zdelo, kot da traja to celo večnost. Niso mogli vrjeli, da jih je pustilo peklo iz svojih krempljev. Selc telaj jih je objela vsa teža iamučenosti. Konečuo pa se j.» polegel tek deroče reke. Prikazala se je luč. Jezero mirne vode, obokano od velikanska kupole iz snežno-bclega mramorja, se je pojavilo pred strmečimi cčnii ter treh tujcev. Iz vode pa so se dvigale velikanske glave. Bili so to prastari krokodili, drug poleg drugega. Med tnramomatimi ploščami na bregu pa so begale bele postave. Kešeni! . \ Z zadnjimi svojimi silami je prijel konzul za vesla ter spravil coin ob breg. Kolena stt se mu tresla, ko je dvignil Maud iz čolna. Naslonjena na steber, je ostala tam. Tudi Kienlung je med tem časom stopil iz čolna. Belo oblečene postave so pričele plesati kros rešenih. Še predno so mo?li spoznati vso resnico, so jim vrgli preko glav bele cm nje ter jih zvewlL Niomr več niso mogli videti. Culi so le ndaree nog ob tla. Nevidne roke so jih prijele, dvignile ter položile na hladna tla. Bili •» vjeti. Triintrideseto poglavje. mestom ae je dvigala jutranja zora. Bilo je Zveza JugoiL Glavni Pcv. Društev Johnstown, Pa. Nove pesmi. Na zadnjem zborovanju ZJPD. vsako društvo za vse svoje pevce note za zelo nizko ceno. Sedaj se pripravlja za tisk Vil-harjeva pesem 1'Slovo" za moški v Voungstownu, Ohio, se je skle- z^or s apremljevanjem klavirja uilo, da bo Zveza vsak mesec iz dala po eno pesem. Do sedaj so izšle dve petimi in sicer: "O, jesenske duge noči" za mešani zbor in 44 Moč ljubezni" za močki zbor. Note so tiskane, kar bo pev-sk i m društvom gotovo ugajalo. Vsako društvo, ki pripada Pevski Zvezi, bo tekom enega tedna prejelo po 20 iztisov vsake pesmi. Pesmi si lahko naroči vsako tlrušt vo, če tudi ne pripada k Zvezi. Vsak iztis v part it uri velja Tako si bo lahko nabavilo Ta pesem bo tiskana začetkom decembra. V januarju pa bo izšla najnovejša Schvvabova skladba Zlata kangljica" • za mešani zbor s spremljevanjeni klavirja. Društva naj bi se priglasila ter naznanila, koliko iztisov bi vedno že.Ieli imeti, da se more določiti, koliko izvodov vsake pesmi naj se natisne. Gledalo se bo na to, da bodo vse izdaje enako velike, da se lahko potem, ko bo izdanih žc vet" pesmi, z veže j o v knjigo. Pevski pozdrav! Ignacij Hude, 82 Cortlandt St., New York, N. t. otežkočuje Se bolj itak oškodovano krvno kroženje; ozki čevlji škodujejo, ker .se noga tem težje ubrani ozeblin, čim manj krvi kroži po njej. Pred hipno izpre-lnembo temperature se je treba varovati; obuvalo v sobi mora biti drugačno od onega za izhod. Kdor ima ozebline, naj si takoj sezuje čevlje, ko pride domov, in naj si noge toliko časa drgne z mrzlo vodo, da postanejo gorke Kmalu potem naj si obuje gorke nogavice in prostorne čevlje. Da pa pridobe že ozeble noge neko gotovo odpornost, da se jih pri vadi na razne vplive mraza, jih je treba zjutraj in zvečer umivati, izpirati in drgniti z mrzlo vodo ali pa s snegom; večkrat izvršuje tudi takozvaua 44hoja po vodi" dobro svojo službo. Prikladne so tudi pri takih ozeblinah, da se privadijo noge na razliko temperature, zdaj gorke, zdaj mrzle nožne kopeli zaporedoma, predno se gre spat. — Ako so ozebline hude, treba se posvetovati z veščim zdravnikom. Ogenj je plapolal na visokih stolpih, zgrajenih na vrhu "svete gore", ki se je nahajala za mestom. Nagi, rjavi velikani so skakali krog ognja ter gy i etili z dolgimi železnimi drogi. Neskončen sprevod se je pričel pomikati med nizkimi hišami, proti stolpom smrti. Nosili so mrtvece. Nosili so žrtve velike kuge, katero so bogovi poslali nad mesto. Ne čelu sprevod i pa so korakali svečeniki. Vedno večja je postajala množica mrtvili, vedno neskončne j si sprevod žalosti. Tedaj pa je prišel pričetek sprevoda do vznožja svete gore. Velikanske teraso sc se dvigale v zrak, druga nad drugo, zvezane s širokimi stopnjicami. prav do vrhunca gore. Tedaj pa so stopili svečeniki z l akljami na stopnjice, ki so vodile na prvo teraso. Velike postave, bogovi, katerim so se svečeniki ponižno klanjali. Na vrhu gore. na najvišji platformi, ki je zrla na vso bolest, ki je prišla nad mesto, pa je stal najvišji duhovnik. (Dalje prihodnjič. ) novice Rad bi izvedel, kje se nahajajo: FRANK PRUNK i« PRANK Fl'K. oba doma iz Iiritofa ali iz Vre m na Krasu, JOIIN PRIMC, doma iz Zarečja. ter ANTON S A3 ISA. doma iz Stare Sušice. Urbanov. Prosim rojake širom Združenih držav, ako kale: i ve za njih naslove, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se ži» vnaprej zahvaljujem, ali pa nnj se sami oglasijo na moj naslov: Frank Srebott. c tj Glaviano Store, Ludlow, Colo. (12-16—11) KRETANJE PARNIKOV Pozor rojaki in Rada bi izvedela za svojega sina JOHNA MERŠNIK. Po njem izveduje njegova mati podoma-če Markovka iz Smerij. Prosim ga, ako sam čita ta oglas., naj se mi nemudoma zglasi, ako sam ne čita, pa vljudno prosim rojake in rojakinje po širni A-meriki, da ga opozore, da se zglasi v najkrajšem času svoji materi Frančiški Meršnik. Smer je št. P, pošta Prem, Ve-nezia Giulia, Italia. OI Alp«n tinkture Vam zrastejo krasni lasje v litih tednih. Od Alpenpomatle zrastejo v fitih tednih moškim krasne brke in bratla- Revmatlzem ali kostibol se ozdravi popolnoma v 6tih dneh. Od Rruslintlnkture Vam postanejo sivi lasje popolnoma naturni kakor so bili r mladosti Zdravilo za rane, ojtokliiic kraste, bule, turove, za kurje očesa, bradoviee, potne noge, ozebline. Zastarane želodčno Itolozni se zdravijo hitro In poceni. piSte takoj po ^enik in Koledar pošljem zastonj. Jakob Wahcich 6702 Bonna Ave., N. G. Cleveland, O. KEOAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NIW VORKA. NOORDAM 17 nov. Boulogne BELVEDERE is nov. - Trst ITALIA 20 nov. — Trst LA TOURAINB 20 nov. Havra ADRIATIC 20 nov. — Cherbourg »T. PAUL 20 nov. — Cherbourg N. AMSTERDAM 23 nov. — Boulog na AQUITANIA 23 nov. — Cherbourg PHILADELPHIA 27 nov. — Cherbourg LA SAVOIE 27 nov. — Cherbourg PRANCE 1 dec. — H avrs RYNDAM 1 dec. _ Boulogne ARGENTINA dec. — Trst ROCHAMBEAU 4 dec. — Havre IMPERATOR 9 dec. — Cherbourg LA LORRAINE 11 dec. — Havre NEW YOSK 11 dec. — Cherbourg ROTTERDAM 11 uCC. — Boulogne AQUITANIA 14 dec. — Cherbourg ST. PAUL 18 dec. _ Cherbourg PRES. WILSON 22 dec. — Trst IMPERATOR 23 dec. — Cherbourg CANOPIC 28 dec. — Genoa CRETIC 5. Jan. Genoa G tea« Mn as voa ns natM in vaa srua« pojasnila, okrnita sa n» tv.dko FRANK fc A K B B R Cofinnat a*. Nrw York £»iiiiiuuniniiii8i»mm; Doctor Moy — fe ospešno zdravil naduhe, boijaat, kraje* no otrpnost, padavica ter srčne. Jetrne, ledi« čne ali pljučne bofo-L sni, bolečine r it lodcn, bolečine v prsih, vnete eči, noge, roke ali krti, otekljaje, revmatlzem Tri slovenske svatbe. J vozil pivo v Mežico. Mož in žena Iz Guštanja poročajo: Kar tri I>r04iita voznika, da bi vzel krom-poroke na en dan, to je za Gu-,**"" na voz.Ko Jima to ugodi, pričanj senzacija! Posebno, če sto-!seoo)oo Novi ceniki! za moške in ženske ure, verižice, priveske, prstane in vso drago zlatnino so gotovi. Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike « Cene nižje kot dmgje. Ivan Pajk 24 Main St. Conemaugh, Pa. 6o(xz=>oo French Line |: C0MPA6KIE GENERALE TRANSATUNTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE i TOU RAINE ...............22. novembra SAVOIE ...................20. novembra FRANCE .... ............. 2. decembra ROCHAMBEAU ........... 4. december POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBUECA, Hitri pamtkl • fttlrlml In avwna vi I« PoMbnl zastopnik Juocalovanaks pričakal potnika ob prihodu naftlh par-nlkov v Havru tor Jih točno odpramtl. kamor so namsnjsnl. Psrnl ki Francoska trxm so transpoi tli — tekom vojns na tlaoCs fiahoslovaiklh «si lakov brsa vas nsprt'Ifcs. Za ilfkarts In esns vprsisjts i DRU2BINI PISARNI, 19 StateSt,, N.t. aH »a pri toksinih spantlh. 61.53 Cherry Street New Tork, N. 7. Dr. Koler SLOVI €38 Peaa Ave. PitUbvgb, Pa. vi adravl SKlUf- ^ " * —L KrUcb. Cs Imata asaaoUa an On »o tslsau ' koatato. arttt« ta Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:' "BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena sa HL razred do Trsta $105.00. 'ITALIA" odpluje 20. novembra. Cena za m. razred do Trsta $105.00. ' ARGENTINA'' odplnje 3. decembra. Cena za HL razred do Tista $125.00. Pri navedenih cenah je v&teta svota sa vojni davek. Na vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za II. razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko: FRANK SAKSER 82 ^^^ COLUMBIA OD $36.60 — $860.00 — VELIKA ZALOGA — A m PLOftfi V VSEH J3EZ- GRAMOFONE ^ VICTOR MVIISEK, 331 Bfim SI., C0NEIHU6H, PA.