V. b. b Naroča se pod nasiovom »KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Viktriuger-King 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenturt, Vibtriuger-Riinr 26. Ust politiko, gospodourslvo io prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno: 1 šiling. Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25 Pozamezna številka 10 grošev. Leto \7. Dunaj, 16. decembra 1925. St. 50. Za se. Vsak človek je dolžan, da skrbi za se; skrbi za vsakdanji kruh, za potrebno izobrazbo in za potrebno obrambo svojih pravic. Ravno to je dolžan vsak narod, tudi mi Slovenci na Koroškem. Dolžni smo skrbeti za svoj obstanek, za potrebno izobrazbo in za obrambo svojih pravic. Dolga stoletja obdeluje koroški Slovenec svojo zemljo. Hudi viharji so že šli čez njo, a koroški Slovenec je ostal na njej; dolga leta se že bije boj za njo, a še jo imamo, četudi z marsikatero rano. Prav ravnotako ljubimo to zemljo, ker je napojena z žulji naših prednikov, ker je nam dala naše življenje in naš materni jezik. Kakor smo jo podedovali, takšno hočemo izročiti svojim naslednikom. Ta ljubezen do naše rodne zemlje pa rabi vedno nove opore, ponovnih opominov in varstva. Vse to nam dajejo naši listi, sedaj naš „Koroški Slovenec". Ta nas uči ljubiti našo zemljo, naše lepe cerkve, naše kmečke, domove, naše koče, naše doline in gore; ta nam govori o lepoti kmečkega dela in o sreč! na deželi, ako oboje obseva naša vera; ta nas uči korakati z novimi razmerami, da ue /.aostajamo. NI številke, ki bi se ne ozirala na te naše potrebe, da še lažje ohranimo na svoji zemlji. Zato naj ne bo slovenske hiše brez ..Koroškega Slovenca"! Za vse narode velja pravilo, da se njihova mladina uči s pomočjo materne besede. Le za nas ne velja, naša mladina se mora učiti s pomočjo tujega jezika. Zato nam ljudska šola ne da izobrazbe, kakor bi je potrebovali. Slovenci smo, zato bi morala tudi izobrazba biti slovenska, domača. Vsi narodi pustijo svoje otroke učiti, da morajo ljubiti svoj narod, le za naše otroke je izjema. Iz naših šol pridejo o-troci, ki se sramujejo slovenskih mater. Pa ne samo to. Iz naših šol pridejo otroci, ki so mrzli v veri, ker se mnogokrat v besedi in vzgledu podira to, kar duhovnik uči. To dvoje: verska in narodna izobrazba je pa podlaga za naš obstoj. Zato je nujna potreba, da po šoli ponravi-mo zamujeno. Pa vsega, kar za življenje potrebujemo, bi nam tudi najboljša ljudska šola ne mogla dati. Zato se vsak, ki noče zaostajati in ostati nevednež, izobražuje naprej. To izobrazbo dobivamo na shodih, po knjigah, a učitelj, ki nas redno vsak teden poučuje, pa je ..Koroški Slovenec". Ta nam odpira pogled iz domače vasi, širi splošno znanje po člankih in novicah iz sveta, nas uči ljubiti domače šege in domačo vero, uči nas spoštovati svoje sta-riše in sebe, uči, kaj nam škoduje in kaj koristi, uči spoznavati razmere drugih narodov, ki žive v podobnih razmerah kakor mi, uči nas neustrašenega boja za naše pravice in nam kaže z vzgledi, da nazadnje zmaga vedno le pravica. Zato pridobivajmo svojemu listu vedno več prijateljev! A še bolj krvavo nam je potreben „Kor. Slovenec" zato, da tudi mi svetu moremo povedati, kako nam gre. Lahko rečemo, ne vedel bi več svet za nas, ako bi nam nasprotniki zaprli naša edina usta v svet. Da ne počnejo z nami, kakor bi radi, se imamo edino zahvaliti našemu listu, ki svet opozarja na krivice, ki se nam gode. Le tega se naši nasprotniki še bojijo, ker imajo sami dele svojega naroda kot manjšine v tujih državah in bi se na teh moglo povračevati, kar nam krivičnega prizadevajo. 7?*o .Je naš najboljši pri- jatelj. ki edini nas zagovarja, ki edini nas brani pred še večjimi krivicami. Potemtakem pa je nujna dolžnost vsakega koroškega Slovenca, ki kaj drži na se, da širi in denarno podpira svoj list.najbolj ko more. Še eno važno delo mora opravljati „Kor. Slovenec": Pobijati mora laži, ki jih nasprotniki trosijo o nas. Kaj o nas in čez nas svetu pripovedujejo, je-nam iz lista znano: po njihovem ni Slovencev na Koroškem, pa imajo o-koli 80 slovenskih šol, imajo vse polno zborovanj, kjer jih nihče ne moti, imajo zelo številna društva, ki uprizarjajo igro za igro, pretepajo Jugendbtindlerje, ker nočejo „Živio Srbija" klicati ali ker priznavajo Avstrijo, pred oblastmi se smejo posluževati svojega jezika itd. Vidite, tako pišejo o nas že sedaj, kako bi še le, ko bi jih nihče ne popravljal, bili bi v samem raju. Zato je naša naioga, da bo ..Koroški Slovenec" se povečal in širil, da bo še bolj mogel zagovarjati resnico in pobijati laž. Vsak Slovenec naj si šteje v dolžnost, da pridobi vsaj še enega naročnika, da po svojih močeh tudi sodeluje, da bo list čim dalje bolj postal: najboljši in najbolj priljubljeni naš učitelj in branitelj. & POLITiCNl PREGLED IS Petintrideseto poročilo. Dr. Zimmermann omenja v svojem poročilu — od 15. oktobra do 15. novembra — parlamentarno delo, uradniški nameravani štrajk in kar je vlada zveznim uradnikom obljubila. O posojilu za upokojence bo treba razpravljati. Zasedanje v Ženevi je pokazalo, da Društvo narodov temu ni naklonjeno. Uradnikov je bilo odslovljenih 80.878 in kar še do 100.000 manjka, pride na vrsto. Prihranki posojila so znašali 31. oktobra 40,15 milijona dolarjev. V proračunu za leto 1925 je bilo za investicije določenih 78 milijonov šilingov; od te vsote se je porabilo 57,6 milijona za produktivne investicije, izdatek pa se je kril s posojilom. Država je dobila konca oktobra 10 milijonov šilingov predujma, ko je plačala prej zapadle obresti. Veleizdaja v parlamentu. Pri razpravi o proračunu je dobil besedo tudi posl. Falle, da pojasni zadevo shoda v Št. Jakobu v Rožu, ki je dal povod vsenemški interpelaciji, ki dolži Falleja veleizdaje. Falle je notrdil, da je iredentistična agitacija na Koroškem zavzela nevarnejšo obliko, vendar je večina slovenskega prebivalstva na Koroškem prejkoslej zvesta avstr, republiki. V interpelaciji se mi je pred-bacivalo, da sem se zavzel za varstvo manjšine, da sem s tem podpiral stremljenje proti enoti Koroške in to je Landesverrat. Resnica je ta, da so se bojevali vsenemci proti iredenti na ta način, da so sklicevali shode in nastope v slovensko ozemlje. Mi zastopamo stališče, da je treba živeti s slovensko manjšino v miru in da to postopanje „karntnertreue“ Slovence vodi v tabor iredente. Iz tega, ker sem za narodni mir, se je izluščil Landesverrat. To pod-tikavanje odločno zavračam. Dejstvo je, da je boj vsenemcev proti jugoslovanski iredenti le krinka za boj proti soc. demokraciji in če na- PODL1STEK Materi v spomin. Ledenomrzla jesenska burja razsaja zunaj in v bližnjem gozdu tik za vasjo, grozi podreti tudi najmočnejša debla mogočnih borov in vitkih smrek. Line in trami v vasi škripajo in veter žvižga skozi špranje kozolcev in še praznih drvarnic. Mirni bogaboječi kmetje, utrujeni od dela in skrbi, so zaprli hišna vrata, zapahnili okna in line in sc podali k zasluženemu in potrebnemu počitku, priporočujoč sebe in svojo boro imetje v varstvo Vsemogočnemu in vsem svetnikom. Tema razgrinja svoia krila nad vasjo, a veter tuli svojo pretresujočo uspavanko. Toda glej! Tam pod bregom^ brli še luč v majhni hišci; kaj neki pomeni luč tako pozno v noči? Popoten sem zemljan, brez strehe in brez sredstev, po dnevi osovražen, po noči brez miru. Kot Ahasver blodim brez cilja in brez konca, sem danes tukaj gost, jutri drugje prosim. Radoveden, podvizam svoj korak in sto- pim v hišo malo, kjer sveča še brli ob uri nenavadni. Na pragu tam obstanem, srce se mi krči, ko vidim množico zbrano, ne v veselju, ampak v žalosti združeno ob rakvi sveži. Si s križem označim čelo. pomolim očenaš za mir odpluli duši, nato osrčim se in prosim pojasnila, kdo bil je ta, ki v miru zdaj počiva v temle skromnem hramu? Možak, od peze let upognjen, od dela, borbe za kruh vsakdanji osivel, odgovor mi poda s solznimi očmi, da žena mu umrla, družica mnogih let. Ljudje so jo poznali kot Mlinarce v mlinu Habnarjevem, a oči je zatisnila v mirni Lesjakovi koči v Žitari vasi. Zdaj um se mi razbistri, spomin se mi vzbudi in vidim rajnko ženo na trnjevi poti. Pač jasni so bili dnevi prvih zakonskih let, a bili so le kratki. Prišla družina je, obilna po številu in trud se je podvojil in podeseteril in križev bilo je vedno več. Pač trebalo je gesla: „Ne objokuj Ti jutra, ki skrb in delo novo nese, saj sladko je skrbeti za one, ki jih ljubiš." A prišla je druga sila, naravni element, voda, ki uničila Ti je doma srečo tam ob mlinski strugi, a uničila tudi zdravja največji božji dar. Zgradila komaj sta si z možem novo og- jišče tam v Žitari vasi. prišle so na obisk sestre nezažeijene tri: vojna, lakota, bolezen, hujši, strašnejši ena od druge. Odšla je Fames. Mars se je umaknil, a bolezen je ostala, trla Te celih osem dolgih let; ni to li več od mučeništva? Mirno, vdana v voljo božjo, prenašala si vse križe in težave, vse neznosne bolečine z res mučeniško potrpežljivostjo, brez godrnjanja, brez pritožb. Ko si zaslutila bližajočo se smrt, kako ginljivo in goreče si še dajala Tvojim dragim zaostalim lepe nauke in opomine in se nato boguvdano preselila čiste, mučeni-ške duše v dvorane neskončnosti, v neminljivo večnost. Že gledam v duhu Te v nebesih, med angeli, kjer poješ hvalo Odrešeniku, a prosiš tudi za Tvoje drage zaostale, da bi združeni se zopet enkrat veselili v raju tam nad zvezdami. Zatorej mož, ne plakaj ob grobu njenem, ne joči deca ob sveži še gomili, ki zagrnila je vso nieno bol in vse trpljenje. Naj vživa duša njena zdaj v nebesih mir, sladkost, uteho. Slava njenemu spominu! stopiš proti umazanim političnim sredstvom, si veleizdajalec. Falle je v naslednjem grajal postopanje in obrekovanje posl. Klimanna in imenoval to „die Tradition der Etappen-schweine“. Interpelacija je politično škodovala. Končno je pribil, da varstvo slovenske manjšine na Koroškem ni Landesverrat, temveč nekaj povsem umevnega. Trditev, da je to Landesverrat, je iniamno obrekovanje. Falleju je odgovarjal dr. Angerer, ki pravi, da varstva potrebne manjšine na Koroškem sploh ni, ker vživa slovenska manjšina dejansko popolno enakopravnost. Zato tudi ni potrebno, da se Nemcem reče, naj živijo s Slovenci v miru, ker so nato delali in še delajo. Fallejev govor je dal jugoslovanski propagandi samo gradivo za agitacijo. Zunanje ministrstvo se mora za dogodke v koroškem obmejnem ozemlju bolj brigati, časnikarske laži, ki govore o zatiranju Slovencev, se mora uradno popraviti in prisiliti k molku one duhovnike, ki se enostransko prilagodujejjo slovensko-nacijonalnemu sovraštvu, mesto da bi pospeševali mirno sožitje Nemcev in Slovencev. Od oblasti zahtevamo, da postopajo v smislu naših zahtev po enakopravnosti. Nočemo trpeti politike zatiranja, a zahtevamo predvsem, da se izpolnijo želje „karntnertreue“ Slovencev. — Dr. Angerer nima pojma o dejanskih razmerah na Koroškem, ker tako more govoriti le oni, ki bere samo vsenemške liste. — Dr. Angererju je pomagal Pavlič, ki se je najprej bavil z vestmi o tajni pogodbi med Jugoslavijo in Italijo. Ker razmere med obema državama niso ravno preveč prijateljske, dvomi nad obstojem take pogodbe. Sicer pa obe državi vedno povdarjata, da jamčita za nedotakljivost sedanjih mej. Grško-bol^arski razdor je zelo poučljiv za take avanture. Dalje pravi, da na oni strani Karavank res stremilo za tem, da se priključi glasovalno ozemlje k Jugoslaviji. Verjame tudi, da stoje nekateri duhovniki in tudi drugi stanovi na Koroškem temu stremljenju zelo blizu. Vendar nevarnost vpada z jugoslovanske strani ne obstoja in se T