Didakta 195 33 UVOD Vrtec je specifična ustanova, kjer biva- mo otroci in odrasli, ki se med seboj bogatimo s svojo ustvarjalnostjo, na- klonjenostjo, zgledi, odnosi in medse- bojnim sodelovanjem. Naloga nas od- raslih v vrtcu je predvsem zagotoviti otrokom prijetno otroštvo in izkušnje, ki omogočajo in spodbujajo otrokov duševni in fizični razvoj. Takšen na- čin opredeljuje tudi nacionalni doku- ment Kurikulum za vrtce. Vzgojitelj mora otrokom omogočiti dovolj prilo- žnosti in časa, da z lastnim preizkuša- njem začutijo lastnost narave z vsemi čuti (Bahovec in drugi 1999). V predšolskem obdobju se pri otro- ku razvijejo sposobnosti, kot so opa- zovanje, čustvovanje in doživljanje sveta, zato naj otrok v tem obdobju spoznava pomen narave. Z različni- mi vsebinami lahko pripomoremo k temu, da otroci občutijo odgovor- nost do narave in si pridobijo izku- šnje in znanja o človeku v razmerju do narave, o naravnih silah in nji- hovi uporabi (Fošnarič in Katalinič 2012). Pomembno je, da vzgojitelji otrokom ponujamo pestro izbiro vsebin, s ka- terimi razvijamo pozitivni odnos do narave. Ena izmed nalog staršev in vzgoji- teljev je spodbujanje radovednosti otrok, saj je radovednost pozitivna lastnost za ustvarjalnost oziroma ak- tiven odnos do okolja in omogočanje ustvarjalnih situacij, preko katerih otrok postane dejaven soudeleženec dogajanj in ravnanja v okolju (Fošna- rič in Katalinič 2012). V šolskem letu 2016/2017 smo skupi- na Balončki iz vrtca Markovci sode- lovali v vseslovenskem projektu Turi- zem in vrtec na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Z aktivnim sodelovanjem v projektu smo želeli pri otrocih spodbudili in- teres za raziskovanje, odkrivanje in doživljanje kraja ter širšega okolja, v katerem živimo. AKTIVNO UČENJE: ODKRIVANJE LEPOT KRAJINSKEGA PARKA ŠTURMOVEC Sonja Ambrož, dipl. vzgojiteljica, OŠ Markovci – enota vrtec Otrok potrebuje za celostni razvoj in razvoj osebnih potencialov predvsem varno in spodbudno učno okolje. V članku predstavljam primer aktivnega učenja, kjer so otroci pridobivali nova znanja in pridobivali izkušnje za vsakdanje življenje. Naš osrednji cilj je bil ustvariti otrokom spodbudno in stimulativno okolje, ki krepi in spodbuja njihovo naravno radovednost do odkrivanja novega, do odkrivanja in doživljanja narave in z njo povezanega življenja. Izdelali smo kačje pastirje, ki so del posebnosti krajin- skega parka, saj so nekatere vrste redke in ogrožene. Kreativnost najmlajših 34 Didakta 195 NAMEN PROJEKTA Namen projekta je bil otrokom pri- bližati bližnji idilični Krajinski park Šturmovec. Osrednji poudarek ni bil le na bogatih rastlinskih in živalskih vrstah, temveč zlasti na predstavitvi parka Šturmovec kot kraja spominov na zanimive življenjske zgodbe ljudi in kraja, kjer se je nekoč kosilo, gra- bilo in pelo. Glavni namen je bil torej otrokom predstaviti običaj KOŠNJE v Šturmovcu in z njo povezano vožnjo z ladjami. CILJI PROJEKTA Opredelili smo naslednje cilje projek- ta: - Spoznavanje ožjega in širšega družbenega, kulturnega in narav- nega okolja ter seznanjanje s kul- turo, tradicijo, zgodovino, običaji in turizmom. - Razvijanje naklonjenega, spoštljive- ga in odgovornega odnosa do sebe, ljudi, do žive in nežive narave. - Spoznavanje vloge narave in čiste- ga okolja v povezavi z gibanjem v naravi in kakovostjo življenja. - Omogočanje in spodbujanje turi- stičnih dejavnosti otrok. - Otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v ko- munikacijske procese z otroki in odraslimi. - Otrok spoznava, da si mora- jo vsi ljudje v določeni druž- bi pomagati in sodelovati, si oblikuje pozitivni odnosa do okolja in se aktivno vključuje v skrb zanj. OPIS IZVEDBE PROJEKTA Z otroki smo si najprej ogledali posne- tek, ki prikazuje ohranjanje ljudske- ga običaja košnje v Šturmovcu. Otroci so preko posnetka videli, kako so se ljudje in živina z ladjami pripeljali na delo. Kosci so ob svitu začeli kositi, nato so se za njimi z »južino« pripe- ljale grabljice. Grabljice so pograbile travo, nato so skupaj na travniku »po- južinali«. Posnetek prav tako prikazu- je igriv ljudski običaj »trčkanje«, pri katerem kosci primejo grabljico, jo nežno s koleni udarjajo v zadnjico in ji pod oblačila natlačijo travo. Delo je vedno spremljala pesem. Sprehodili smo se do Krajinskega par- ka in doživeli idilično naravo. Opazo- vali smo bogat rastlinski in živalski svet (poslušali ptičje petje, opazova- li metulje, iskali kačje pastirje, obšli smo mrtvo kačo …). Ogledali smo si reko Dravo in kraj, kjer so se nekoč zaradi nedostopnosti do Šturmovca vozili z ladjami. Obiskali smo kosca in spoznali gra- bljico. Kosec je otrokom pokazal in razložil potek košnje. Videli so, kako se kosa najprej »nakleplje«, kako jo nabrusi- mo, jo pravilno nesemo, kako z njo kosimo travo in kako jo očistimo. Gra- bljica jim je pokazala, kako se raztro- si in obrača trava, da se lahko hitreje posuši. Otroci so si h koscu s seboj prinesli svoje lesene otroške kose in grablje. Fantje so si najprej nabrusili svoje kose in se nato vživeli v vlogo kosca, dekleta pa v vlogo grabljice. Po opravljenem delu so »pojužinali«. KAJ SO PRIDOBILI OTROCI S SODELOVANJEM V PROJEKTU Otroci so se sprehodili in doživeli harmonično naravo v lokalnem kra- jinskem parku. Spoznali so način ko- šnje v Šturmovcu in z njo povezane zanimive življenjske zgodbe ljudi. Preizkusili so se v vlogi kosca in gra- bljice. Videli so, kako so se ljudje in živina vozili z ladjami v Šturmovec. Poslušali so izpovedno pesem Štur- movska in izvedeli, da je reka Drava vzela tudi življenja. Izdelali so kačje- ga pastirja, ki predstavlja posebnost Šturmovca. Brušenje kose Odhod na košnjo Didakta 195 35 VTISI IN IZJAVE OTROK TER DRUGIH SODELUJOČIH Glede na izjave otrok je bil njim naj- ljubši del projekta, ko so si lahko sami nabrusili koso, kosili z lesenimi kosami in grabili travo z grabljami. Primer ponosne iz- jave otroka: »Poglej, kejko trave sem že nakosa.« Pri projektu smo sodelovali s posa- mezniki, ki so bili pomemben del pro- jekta, saj so nam nazorno prikazali košnjo v Šturmovcu. Svoje vtise in občutke smo tudi likov- no uprizorili. V avli vrtca smo pri- pravili razstavo likovnih izdelkov in fotografij in s tem javnosti predstavili naš projekt. S plakatom smo se pred- stavili tudi na Pikinem festivalu 2017 v Velenju. ZAKLJUČNE MISLI Namen projekta je bil dosežen. Otroci so doživeli idilično naravo v bližnjem Šturmovcu in se seznanili z lokalnim običajem košnje in z njo povezano vo- žnjo z ladjo. Z otroških obrazov je bilo moč razbrati zanimanje in veselje, ko so zamahovali s svojimi kosami, grabili in raztresali nakošeno travo. Otroci so preko projekta spoznavali tudi kulturno dediščino in znameni- tosti domačega kraja. Pomembno je, da otrok v pred- šolskem obdobju pridobi čim več izkušenj, ki se na- vezujejo na spozna- vanje družbenega in naravnega oko- lja. Če te izkušnje pridobiva v naravi, so še toliko več vredne . Naloga odraslih je, da zna- mo izrabiti naravne danosti v prid razvoju otrok in da smo jim vzorniki v zdravem načinu življenja. Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Fošnarič, S., in Katalinič, D. (2012) Didatične usmeritve za izvedbo razisko- valnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravo- slovja. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru. Kroflič, Robi, in drugi (2001) Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. Lepičnik-Vodopivec, Jurka (2006) Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Za- ložba AWTS. Grabljice na delu Malica – »južna« Spoznali so način košnje v Šturmovcu in z njo povezane zanimive življenjske zgodbe ljudi. Preizkusili so se v vlogi kosca in grabljice.