------     150    -------
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 22. aprila t 1. Slavni zbor!
Večini slov. poslancev je navada, da pri posvetovanju o proračunu in pri obravnavi o posamičnih upravnih strokah motrijo vzroke neugodnega našega položaja v državi. Mi kažemo vedno na to, da nas italijanski in nemški element ovirata v našem napredku. Na to stališče postavili so se tudi moji rojaki-predgovorniki.
Danes mi je drugačna naloga; danes nočem govoriti od naroda do naroda, ali pa do vlade, ampak opisati hočem razmere doli ob Adriji: torej se ne postavim na stališče slovenskega naroda, ampak na stališče države.
Ker pa nameravam govoriti o politiškem položaju Primorske — osobito Trsta —, se bodem le na dotičnih mestih dotaknil onih vprašanj, ki se tičejo specijelno naroda slovenskega.
Ne da se tajiti da je Trst v trgovinskem obziru tolike važnosti in imenitnosti za Avstrijo, kakor nobeno drugo mesto monarhije.   Vlada  in državni  zbor mislita
vedno na to, kako bi preskrbela temu emporiju Avstrije potrebnih pogojev za njega trgovinski razcvit. Kakor pa skrbita vlada in ljudski zastop, da pride Trst glede na trgovinski njega razvoj do svojega prava, isto taka morata na to gledati, da na Primorskem, in osobito v Trstu, obstoje in se goje državi našej prijazna politiška mišljenja, katerih ne bi smel nikdo motiti, ni od znotraj — ni od zunaj. Trudil se bodem torej, da Vam na kratko naslikam tamošnji politiški položaj; iz te slike bodete posneli, v koliko odgovarjajo ti odnošaji onej meri, katero sem Vam označil.
Odkar je prišel v veljavo narodnostni princip, — osobito od leta 1849. sem — od tedaj namreč, ko so se začeli narodi prosteje gibati, težijo narodi jednacega govora po združenju. Države so se od takrat veliko in nepričakovano premenile in posebno se je Italija, ki je bila poprej le geografišk pojem, konsolidovala do državce oblike. Toda Italija — tu menim necficijelno Italijo, italijansko ljudstvo — ni še zadovoljna s pridobitvami novega časa. Ta meri vedno po deželah druzih držav,, burno zahtevajoč, da se dežele te združijo z italijanskim kraljestvom. Učenjaki in časnikarji trudijo se, da v na* rodu vzgojujejo ta duh. Vsakemu je znano, kolika vspehov so že dosegli v tem pogledu. Pri sestavi kake italijanske geografiske karte se italijanski zemljepisci ne omejujejo na obsežje italijanskega kraljestva, oai posezajo dalje in prav avstrijske dežele so one, katere uvrščajo v obsežje politiške Italije.
Odkar so si v leta 1866 pridobili Lombardijo in Beneško, prišla je v rabo neka beseda, nekov pojem, kateri nam pravi, da so še italijanske zemlje, katere še neso odrešene. Od leta 1866 sem obkrožuje naše uha beseda „iredenta". Ta beseda je poznana in razumljena v bornej koči kolona in je istotako blagoglasna po palačah imenitnikov. Italijansko ljudstvo se ne veseli zveze z Avstrijo, ker meni, da je moti v njega aspiracijah> katere aspiracije sem ravnokar označil; in znano je, da ima Crispi — ta predstavitelj oficijalne Italije, vse roke polne posla, da zabranjuje v ljudstvu pojave, kateri bi se križali z njega zvunanjo politiko. Crispi, kateremu je bilo ljudstvo posebno naklonjeno in ki je učenec Mazzi-nijev, zgubil je svojo popularnost, ker pobija iredento, pojavivšo se bodisi v parlamentu ali pa zvunaj parlamenta. Kak vihar je nastal lansko leto ko je Crispi razpustil „Odsek za Trst in Trident" ! Kaj pa je bil ta odsek za Trst in Trident? To društvo ustanovilo se je v Rimu z nalogo, da organizuje po vsej Italiji propagando proti Avstriji in da vzpodbuja Italijane za osvobojenje Trsta in Tridenta od avstrijskega jarma.
To društvo je hotelo po plakatih javiti svetu svoje cilje! ali policija je zabranila, da jih neso prilepili. Toda vsebina plakatov je vendar-le prišla v javnost. Tu se italijanske j vladi očita, da zanemarja svoje dolžnosti. Pravice in dolžnosti so pa izražene v besedah „Trst in Trident«.
Politične stvari
Iz državnega zbora
Historiški moment je treba izkoristiti. Zveza z Avstrijo se zasmehuje in Italijani se poživljajo, da si podajo roke in se združijo v osvoboditev Trsta in Tridenta od avstrijskega jarma. Društvo to so sicer — kikor sem že rekel — razpustili, ali na njega mesto stopilo je drugo društvo. Tega društva je že včeraj eden govornik omenjal, toda ne podal bi popolne slike, ako bi se tudi jaz ne dotaknil tega društva. To društvo, katero je stopilo na mesto razpuščenega društva, je društvo „Dante Alighieri". To društvo vodijo nekoliko previdnejši in so je vstanovili pod manj sumno firmo. Prvi smoter tega -društva je, napraviti v Tridentu spomenik slavnemu pesniku. Toda to ni njega jedini, izključljivi smoter. Kaj je njega prvi smoter, kaže nam najbolje prvo zborovanje tega društva, katero so obdržavali dne 24. marca v Rimu. To zborovanje pozdravil je mestni župan v imenu mesta, „od katerega je — tako je rekel — v starem času orel razprostiral čez celi svet svoje mogočne J)eroti. Rimski genius, pod katerega pokroviteljstvom je začelo dru tvo svoje delovanje, naj pospešuje in vresniči njega plemenite cilje v blagor in slavo italijanskega oaroda".
Zborovanje je otvoril Ruggero Bonghi, bivši italijanski naučni minister, jeden naj zmernejših politikov in predsednik rimskega pisateljskega društva, torej mož, kateri živi v najboljših odnošajih z duševno aristokracijo. Kako da je stališče temu možu glede na Avstrijo in glede na aspiracije iredente, pove nam najbolje neko pismo, katero je nekomu pisal v Istro.
Nabirali so namreč po Italiji za bedne in došel je znesek tudi iz Istre. Bonghi se je zahvalil za ta dar in je svojemu pismu pridodal: Spričevalo, katero nam pošljete : da namreč ljudstvo po onih krajih deli z nami radost in veselje, je poroštvo, da se bodo nekega dne — in ta dan ni posebno daleč — oni, katere druži le ljubezen, po umetnosti in previdnosti vlad, kakor tudi po navdušenju in zavednosti narodov združili v jedno •državo, (čujte, čujte ! na desni>.
(Dalje prihodnjič.)
-----    151     -----
158
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 22. aprila t. 1.
(Dalje).
Navel sem to, da označim moža, ki se je postavil na čelo društva ^Dante Alighieri". Ruggero Bonghi je označil smoter društva v tem smislu, da mu (društvu) pripada naloga, obvarovati propada one dežele, katere sme Italija zahtevati po narodnem pravu. Rekel je: „Dante je se svojo lučjo prepodil srednovečno temo. Dal Bog, da društvo, ki se je ustanovilo pod njega imenom vspeva v to ime, da ne potoneta italijanska kultura in italijanski jezik v ptujem nalivu."
Še jasnejše nam je smoter tega društva v društvenem organu povedal Giacomo Venezian, ko je govoreč o položaju Italijanov v raznih delih sveta — rekel (čita):
V Tridentu postavili so spomenik nekemu staronem-škemu pesniku, ker nas hočejo izzivati. (Klici: Bolzan!> Ob mejah Beneških čuje se kričanje Srbov in Hrvatov, kateri nočejo dopustiti, da se postavi spomenik slavnemu Dalmatincu Nikolu Tomazeju". Mimogrede bodi omenjeno, da to ni res. (Čita): „Slovenci pogledujejo poželjivo po Furlanskih planjavah in njih apostoli napovedujejo po propovednicah in po cestah vojsko italijanskiia rojakom. Društvo „DaEte Alighiere" kliče Italijanom, da se postavijo v bran. Kdor ljubi domovino svojo, mora ž njimi. Italija mora pomagati Italijanom, borečim se za. najsvetejša prava."
Taki so torej nameni, tak je smoter tega društva. Ako pripomnim, da je društvo to stopilo na mesto ;,0d-bora za Trst in Trident", iz\el sem — tako mislim — le posledico iz istin, po meni navedenih. Postavljenja spomenika v Tridentu ni torej druzega, nego protiav-strijska demonstracija. (Ugovarjanje.) Uverjen sem, da. je mnogo mest po Italiji, katera pogrešajo kinča Dantejevega spomenika in vendar so izbrali uprav Trident za to, da se najprvo tam postavi Danteju spomenik.
Nabira se po vsej Italiji in nabirajo tudi po avstrijskih mestih, kjer stanujejo Italijani. Trident je podaril 10.000 lir, ker menda nemajo v blagajni svoji avstrijskih goldinarjev (Poslanec dr. Lorenzoni: Še več!) in Tržaški listi nam uprav sedaj javljajo, s kakim entu-zijazmom je Tržaški mestni zastop v sobotnej seji dovolil svoto 1000 gld. v ta namen, temu društvu in s, takimi cilji.
Ker torej postavljenje Dantejevega spomenika ni druzega, nego demonstracija proti Walterjevemu spomeniku, menim, da ni žalil duha velikega pesnika oni, ki je dal na pozive za nabiranje prilepiti listke, na katerih seje čitalo: Polenta no monumenta. (Poslanec dr. Lorenzoni: Bravo !)
Ako še nadalje navedem, da je nekov Bidischini podaril mestu Tržaškemu nekaj relikvij iz zapuščine Garibaldijeve — kakšne relikvije, se nam ne pove — in ako povem, da je nekov Rimski odbor zaključil, da se te stvari toliko časa ne izroče mestu Tržaškemu, dokler se Trst ne loči od Avstrije in se združi z Italija — pojasnil sem — tako menim — na nekaterih izmed obilih prikazni delovanje in spletke irredente, pojavljajoče se izven črnorumenih kolov.
(Dalje prihodnjič.)
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 22. aprila t. 1.
(Dalje).
In kako se javi iredenta v ruona/hiji samej ? Kdor je le kedaj živel po italijanskih mestih, po mestih v Primorskej, ta ima gotovo pojem o tem. To zasledujemo že od 1866. leta sem. Spomicjam se, da so leta 1866 po nesreči pri Kraljevem Gradcu — ko so napotili obilo vojaštva od južne armade na severno bojišče in ko so se Italijani bližali Gorici — morali iztirati raznih oseb iz Gorice. Odstraniti so morali Favettije, Rismonde, in kakor se vsi zovejo, ker se je bilo bati, da ne bi ti elementi z Italijani skunno delovali, ako bi poslednji predrli do Gorice. Jezik iredente je petarda. To je sicer argument strahopetnežev, ali je glasen argument in v vednej porabi. (Prav dobro ! na desni.) Tudi o tem ve vtakdo česa povedati, kdor je kedaj živel po italijanskih mestih. Še danes se živo spominjam nekega dogodka, katerega sem sam doživel. Bilo je ob uekej cesarskej slavnosti — in petarde so menda v prvej vrsti za to, da služijo kot demonstracijsko sredstvo osobito ob takih dnevih, ki so posvečeni spominu  na monarha (poslanec
Šuklje: Čujte,   čujte!) — bilo   je   na večer   leta   1866.
v
Sel sem po Goriškem glavnem mestu mimo nekega poslopja, v katerem sta bila nastanjena nemško društvo in kavarna in kjer so se shajali elementi avstrijskega mišljenja.
V tem trenotku raspočila se je bomba v veži hiše. Moogo ljudi je pridrlo sKupaj. Zbrali smo se pred poslopjem okrožnega urada (Kreisamt), kjer je bival politiški uačeloik. V istem trenotku počila je zopet druga bomba. Druzega dne bila je cb povodu cesarske slavnosti v velike) cerkvi slovesna služba božja. Četrt ure pred začetkom službe božje počila je v spovednici zopet bomba. Bomba ta brezdvombeno ni bila dobro tempirana, kajti nameravalo se je, da poči mej službo božjo. Neka ženska padla je v nezavest in so jo morali odnesti. Bombe pa mečejo leto za letom, navel sem samo jedeu vzgled. In naj še omenim leta 1882, ko so določili Ober-danka, da z bombami izvede zlobni, peklenski naklep iredente? Ali zlodejci ostali so vsikdar nepoznani, iz-vzemši Oberdanka samega in nekega druzega slučaja iz najnovejšega časa.
Ko se je Depretis nastanil v rumenej hiši, vzrastel je še bolj greben iredenti in oddahnila se je. Mož je bil navdahnjen se srdom do Slovanov in je bil toli zaslepljen, da je menil spreobrniti v Italijo skeleče elemente z dobrohotnostjo in dobrotami. Vspeh je bil dru-
gačen. Naseljevanje Italijanov v Trstu se je množilo, iredenta se je organizovala po okrožjih, po vzgledu telovadnih društev. Obravnava, vršivša se meseca februvarija t. 1. v Trstu proti metalcem petard, spričala uam je, da so našli spise z napisom : Circolo Garibaldi, sezione Pisino. To so vendar dokazi doslednje, razširjene organizacije.
Vrhu tega je Tržaško časnikarstvo okuženo z iredeu-tiškim mišljenjem
Predsednik prekine govornika: Prosim Vas, gospod poslanec, opozorili so me, da se svojim govorom žalite Italijane. To ni parlamentarno in moram Vas gra]ati. Prosim Vas, da ne nadaljujete v tem smislu. (Poslanec dr. Ebenbach : To je le avstrijsko ! — Klici na desni: To ni žaljenje Italijanov. On govori le proti Garibaldiju! — Poslanec Fliegl: Svoboda govora !)
Poslanec Ferjančič nadaljuje ; Dozvolim si pojasniti gospodu predsedniku, da je predmet mojemu govoru iredenta iu da ue menim za Avstrijo dobro in pošteno mislečih elementov. Mislim, da je v interesu države, da se veudar enkrat ta stvar na tem mestu primerno razjasni. (Posl. Ghon : Ves govor bil je žaljenje dobromi-slečih avstrijskih Italijanov. — Posl. Lorenzoni: Rekel je, da je Dantejev spomenik protiavstrijska demonstracija !)
Predsednik: Govornik se je že moral posluževati žaljivih izrazov, ako se italijanski poslanci res čutijo žaljene.
Poslanec Ferjančič : Namen mi je dokazati, da je le v interesu države, ako obračamo pozornost svojo tem razmeram in jaz smatram za svojo dolžnost, da pokažemy kako podobo so zadobile te razmere, osobito v zadnjih letih, kar morem dokazati s samimi istinami.
Zadnji junaški čin iredente pod Depretisom bil je pretečenega leta vzprejem avstrijskih poslancev ob njih prihodu v Trst — vzprejem s petardami. (Prav res ! na desni.)
Ali tudi te petarde bile so slabo prirejene, kakor ona v velikej cerkvi v Gorici. Tudi tem petardam bilo je namenjeno, da počijo, ko dojde posebni vlak v Trst, (Poslanec dr. AVoldrich . To smo mi doživeli!) Veseli me, da imamo mej nami priče o tem dogodku.
To je bil sicer čin iredente, ali, kakor da je hotel oficijeloi Trst popolniti impertinen.o iredente, vravna-vali so vse tako, da se nam je videlo — gospodje mi bodo to pritrdili, — kakor bi bili v deželi sovražnika. (Prav dobro ! na desni. — Italijanski poslanci ugovarjajo. — Poslanec Steinwender: Ne, bilo je tam prav prijetno. — Veselost). Vsaj tudi nesmo pričakovali slavnosti , ker smo bili vabljeni od drjge strani. Ali pričakovati smo smeli, da se nas bode vzprejelo uljudno in spodobno, kakor je to navada pri občevanju z ljudmi.
Opomnim samo, da je predsednik avstrijskega državnega zbora stanoval v 4. nadstropju. (Cujte, čujte! na desni.)   Da so mu   odkazali   malo sobico in še v tej
166   
Politične stvari
Iz državnega zbora
ni sam stanoval. (Čujte! čujte! na desni.) Opomnim nadalje, da je moral deželni glavar Kranjski ob 10. uri zvečer z ženo in otrokom na ulici stati, ker so zanj določene prostore drugim oddali, in da ni vedel, kam bi položil   trudno svojo glavo, (čujte! čujte! na desni.)
Vsakdo iz med nas je doživel česa neprijetnega in je odšel iz Trsta zagrenjenimi čutstvi. To so resnice, katere nas silijo, da o njih mislimo, in katere so znak situvacije v Trstu. Ali denimo, gospodje moji, da bi došlo v Trst 50 ali 20 poslancev italijanskega parlamenta, to bi videli, kakov sijaj bi gospoda kazali; (Živahno odobravanje na desni); to bi videli, kako bi jih častili in kako bi se trudili, da jim mudenje v Trstu napravijo prijetno ! (Pritrjevanje na desni.)
Politika prejšnjega namestaika se je ponesrečila. Nezmisel te politike nas je tako daleč dovela, da so vsi sl< jevi, vse razmere v Trstu in po Primorskem razjedene po iredentizmu. Stanje je postalo neznosno in potreba premembe bila je nujna. Ta prememba se je izvršila. Oddahnili smo se, ko je prišla ta prememba; osobito se je oddahnil narod slovenski, ki je sosed italijanskemu, ko je padel mož, kateri je se železno roko potlačil vsak slovenski migljej. (Poslanec Šuklje: Tako je!)
Gojili smo najboljšo nado, da se bodo stvari na boljše obrnile.
Celo „Reichswehr<', katero glasilo je gotovo v to poklicano in nesumno, (Prav res! na desni), izrekla se je, da ne kaže v Trstu še nadalje tirati italijanske politike in se opirajo   na   italijanski   element. Za nemško
politiko pa ni tal.
Nasvet tega   lista  je   bil,   opirati   se na slovanski
element, ki je že tako ali tako v večini. (Klici na levi:
Aha!) Prosim, da mi ne posegate v besedo, „Reichswebr"
je izvestno   nesumeu vir! „Reichswehr" se je sklicevala
na Dalmacijo, na upravo Rodiča in na vspehe te uprave;
pripomnila je,   da je   od Rodiča   sem   iredenta izbrisala
Dalmacijo  iz   vrste   onih   dežela,   katere   bi   še   trebalo
Italiji pridobiti. Toda niso hoteli   slušati dobrega sveta,
naj je že prišel od te ali one strani.
Izročili so potem vlado v Trstu možu, ki je tudi do tedaj že sovladal. Dvomimo, da bi imel ta mož, pred katerega očesi je iredenta vzrastla in se ojačila, — denimo, da ima res dobro voljo — dovelj sile in moči, pobijati iredento in jo iztrebiti.
Do tega je malo upanja, ako motrimo razmere, ki so nastale v Trstu in   po Primorskem po rečenej oseb-
nej premembi.
Bile so volitve v mestni svet, ki je zajedno deželni zbor. Pričakovali so od teh volitev, da se bodo nove razmere pokazale v lu?i, Avstriji prijaznejšej. In kaj so dosegli? Mesto štirih ekstremnih mož volili so v mestni zastop, oziroma deželni zbor, štiri zmernejše. Mej diugimi je padel dr. Piccoli, kateri je igral, kakor se spominjate, posebno protiavstrijsko ulogo v zadevi kon-sula Durando. Tako so sestavili deželni zbor in mestni svet in volili  so starega župana.
Ali ta je takoj začetkoma v prvem svojem nagovoru zavzel tako stališče, katero nikakor ni bilo po tem, da bi v Slovencih vzbudilo zaupanje, bodisi do mestnega zastopa, ali pa do vlade.
(Dalje prihodnjič.)
------    167    ------
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 22. aprila t. 1.
(Dalje).
Spomnil se je v svojem nagovoru tudi slovenskega elementa v Trstu, kar se dosedaj ni dogajalo. In zakaj je tako storil ? Samo zato, da bi Slovencem pokazal, kdo je gospodar. Po nekaterih, sicer prijaznih besedah rekel je: „ako bi pa nastopili predrzni agitatorji, kateri bi hoteli rušiti mir mej prebivalci mesta in onimi okolice, kateri bi zahtevali prenapete in absurdne stvari, (PosL Steinwender: No, kaj hočete?) kateri bi sejali razpor mej ljudstvom, potem gospoda moja, zgrabimo za ščit jedinosti, da visoko držimo našo latinsko kulturo, jasno to hčerko preteklih stoletji. (Posl. baron Hackelberg: Bravo !)
No, kakšne pa so te prenapete, te predrzne zahteve Slovencev? Slovenci zahtevajo, da bi magistrat, ki je vendar politiška oblast, vsprejemal in reševal slovenske uloge; Slovenci zahtevajo, da bi smeli svojim zaslužnim možem postavljati nagrobne spomenike s slovenskimi napisi (Klici na desni: Kar se jim zabranjuje!); Slovenci zahtevajo podpor za verske namene, o katerih se
•
Politične stvari
Iz državnega zbora
pač reči sme, da bi služili le Slovencem, kajti Italijani itak ne obiskujejo cerkva (posmeh na levi); oni zahtevajo slednjič, da dobe 2000 v Trstu živečih slovenskih otrok jedno slovensko šolo. (Posl. Šuklje: Jedno šolo za 2000 otrok !)
To so tiste prenapete in absurdne stvari, katere zahtevajo Slovenci; in tisti predrzni agitatorji so pa taki-le, kakor videte tuKaj-le jednega mej nami v osobi poslanca Nabergoja. (Posl. Šuklje: da, tako-le izgledajo!)
Da tak nagovor ne more vzbuditi zaupanja da mestnega zastopa, je jasno.
Toda mestni zastop vprl se je tudi vladi, ker je-ta-le, boječa se demonstracij, prepovedala prepeljavo-ostankov umrlega italijanskega pesnika, kateri je poznal Trst le kot neodrešeno mesto ; s temi ostanki imeli so priti tudi rečene Garibaldijeve relikvije.
In kako stališče je zavzela osrednja vlada ob tem vprašanju ? Mi vemo dobro, da si vlada ne more vstvariti lokalnih faktorjev, kakor bi hotela; ali toliko bi že smeli zahtevati, da bi šla vsaj pri onih naredbah, katere-more urediti po lastnej volji, slovenskemu, po lokalnih faktorjih tlačenemu elementu na roko in da ne bi dopustila, da ta element ovirajo v njega razvitju. Toda osrednja vlada ne ugodi prošnji 1400 očetov za jedno. slovensko šolo s praznim izgovorom, češ, da je rečeno, od 1400 očetov podpisano prošnjo vzelo v roko in jo napotilo do raznih istanc neko društvo, katero formelno ni bilo v to opravičeno.
Toda jaz mislim, da bi bila dolžnost vlade, ko je zvedela o tej potrebi, zahtevati od mestnega zastopa,, da otvori jedno slovensko šolo.
Osrednja vlada osnovala je Italijanom v Trstu državno obrtno šolo z izključljivo italijanskim poučnim jezikom, dočim je našo prošnjo, da bi se na tej obrtnej šoli osnovali tudi slovenski oddelki, odbila. Mi moramo torej dopustiti, da se italijančijo naši dečki, ali pa se morajo odpovedati obiskovanju šol.
Osrednja vlada namerava tudi v Trstu osnovati izključljivo italijansko učiteljsko pripravnico. Pravim, da namerava., ker budgetni odsek, ne poznajoč obstoja in razširjenja iredente, zahteva, da glasujemo in da tako rekoč pozovemo vlado, da v Trstu osnuje rečeno učiteljsko pripravnico. Jaz menim, da bi bila taka pripravnica v Trstu odveč, kajti potrebnih učiteljskih moči morejo si pridobivati od italijanskega oddelka učiteljske pripravnice v Kopru in od italijanskega oddelka ženskega učiteljišča v Gorici.
Ako ustanove v Trstu učiteljišče, obiskovano boda gotovo prav obilo; vzgojilo se bode toliko učiteljskega materijala, da ga ne bode moči v Trstu namestiti. To* osobje namesili bi po vsem Primorskem, in če ne to, gotovo pa po Tržaškej okolici, in kakor stvari stoje, bi se po tih, slovenščine nezmožnih učiteljih gotovo n& širil avstrijski duh po šolah okolice.
-----     174    ------
Stvar sega pa še dalje. Govori se celo o italijanskem vseučilišču; Tržaški listi vedo tudi povedati, da je gospod minister Tržaškim poslancem v tem pogledu upanje dal. (Čujte! Čujte! na desni). Ako pa osrednja vlada po snovanju izključljivo italijanskih zavodov za to skrbi, da se pretrže vsaka duševna zveza italijanskega prebivalstva z notranjem Avstrije; ako vlada italijansko mladino tako rekoč omejuje na italijanski pouk in na italijansko mišljenje in čustvovanje, potem pa dela nevede onim na roko, kateri trdijo, da stvari gredo tako pot. da morajo kmalu dozoreti in da bode dežela ta Italiji pripadla kot zdrel sad. Glede namerovanega vseučilišča, katero pa je nepotrebno, ker imajo Italijani na vseučilišču v Inomostu svoj italijanski oddelek, bodi mi dovoljeno navesti karakterističen glas, namreč glas profesorja Tullio Martello. Besede te je izustil v svojem nasprotnem govoru v Bolonji. Govoril je o važnosti vseučilišč. (Čita.) „Tudi Avstrija pripozuava vseučiliščem toliko važnosti, da nikakor ni hotela vstanoviti v Trstu vseučilišča, dasi so jo v to silili Gorica, Istra in Trident. Avstrija ve dobro, da ne bi z ničemur tako pospeševala izgube svojih italijanskih provincij, nego z ustanovljenjem zavodov za višje izobraževanje." Ako že italijanski vse-učiliški profesor goji take nazore, potem pa res ne morem razumeti, da se avstrijska naučna uprava ne spodtika ob ustanovljenjem vseučilišča v Trstu.
Naslikal sem Vam kolikor moči na kratko razmere, kakor so se razvile na Primorskem; menim, da sem vzbudil v Vas prepričanje, da se v Italijo težeči elementi ne dajo pridobiti z dobrohotnostjo, in da te elemente mora poprijeti močna roka. Skliceval sem se na nek vojašk strokoven list, povdarjal sem, da ako hočejo, da se razmere po Primorskem razvijejo v mirnejšem smislu, ni treba druzega, nego izpolniti pogoje razvitku slovanskega prebivalstva ob Adriji, katero ne išče in ne more drugje iskati svoje rešitve, nego v Avstriji; za-kličem torej vladi: Slovani so poklicani branitelji Adri-janskega obrežja, katero je Avstriji življenja pogoj proti italijanskej požeijivosti. V interesu države je, da se razvitje Slovanov ne le ne ovira, ampak da se kolikor mogoče pospešuje. (Pohvala na desni. — Govorniku «častitajo njega somišljeniki.)
-----     175    ------