KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU 1	‘ INDUSTRISKE SVOJINE
Razred 46 (1)
Izdan 1 novembra 1933.
PATENTNI SPIS ŠT. 10441

Ing. Tavćar Riko, Ljubljana, Jugoslavija.

Prijava z dne 14. novembra 1932.
Zgorevalni Tnbtpr.
‘V:- •
t'
Velja od 1. aprila 1933'.
\ j.
Predstoječo novost tvori zgorevalni, motor. ki omogoča vsled posebne grupacije delovnih cilindrov ter posebnega prenosa sile od ročičnih 'gredf na skupno predložno os oddajo velikih pogonskih-sirpri malih motorskih izmerah'.
Temeljni motorski stroj se naslanja na znano obliko prohbatnega dvotaktnega motorja. Novost predvidena, v nasprotju z znanimi izvršbami, združitev dveh proti-batnih dvotaktnih motorjev v skupni blok, skozi katerega sega skupna predležna os, ki potom zobnih obratoval ter tornih sklopk prejema pogonsko silo od ročičnih gredi, bočim je pri znani izvršbi zveza med obema ročicama enorednega motorja upostavljena potom več zobnih predležnih koles ki so nameščeni samo na enem koncu cilinderskega reda kot novost pri pred-ležečem motorju pričvrščeno po eno zobno kolo na obeh koncih vsake ročične gredi. Prenos pogonske sile se vrši potom zobnih koles na ročičnih gredeh na skupna, predležna zobna kolesa od katerih se nahaja po eden na vsakem-koncu predležm; osi. Vsgko na predležni osi ležeče predle/.-, no. zobno kolo je nameščeno preko bobv na, v katerem se nahaja toma sklopka, ki upostavlja med obratovanjem zvezo, med predležečim kolesom in predležno osjo. Vsako predležno zobno kolo. sega, brez vmesnih zotfnih kolesij, neposredno v zo bovje zobnih koles pritrjenih na :dotičnem mestu nahajajočih se koqcih ročičnih gredi.
Istočasna vklopitev obeh predležnih tornih sklopk bi učmkovala neugodno na zavoj pred'ežne osi :n ročičnih. gredi. Vsled tega je predvidena zaporedna vklopitev.
*	'f.
. m* '
sklopk,, kar se izvrši potom • neenakih rd-čičnih d k! žin obeh vklppTnih vzvodov ali pbtpm'^. ncHVnake faporadne obremenitve obeh' sklopk pri vklopljenju odnosno iz-ktopljenju. Zaporedna neenaka obremenitev obeh sklopk-inia narqj?n upostaviti pri vklopitvi ene sklopke-devijacijo predležne-osi, nakar se vklopi polagb'tna; druga sklopka ter se preprččL-preVelu.a devijacija ročičnih gredi. Najpreje se vklopi vedno g predležna sklopka, ki.leži n/ nasprotnem ; koncu odvoda pogonske sile.
Predležna os končuje.,vi flanži ki slijžit v svrho zaporedne sklopitve več mptarjc v eno motorsko vrsto. Pri ladijskeib pbg^ nu tvorijo zaporedno sklopljene predležn' osi motorske vrste del vijačne osi.
Slika 1 predstavlja levi konec zgorevalnega motorja v polovičnem , prerezu in pogledu.	: -
Ciliriderski vrsti (1) oddajata pogojhsko . silo preko batnic na ročične gredi (2). Na vseh koncih ročičnih gredi se nahaja po eno zobno kolo (3).	•	1
N d vsakem koncu predležne osi pa pred- ' težji© zobno kol ■ ki prejema pogon-neposredno od vseh na . istem delu motor ja;-'nahajajočih se zobnih koles (2). Pred- 4 le.žuo zobno kolo (4) leži preko bobna'(b) ' v katerem je nameščena torna sklopka (6), ki prejema vklopilno silo preko pritisnega obroča (7) ter dvojnega vzvoda (8) iz pritisnega cilindra (9). Fnoben (5) teče preko •ležajev, ki so nameščeiti p‘reko- obročnih . nastavkov (10) motorskega ohišja, predlež-
S&j K®
-*■/ J;
.<!* >. *
*■ .	', Ji
:.
'b'v-.
i A-
■ .''.vab
•W '
■ 1.
u t .
.35
.« -



na os pa
v posebnih ležajih (11) nahajajo- •.	-'g.

čih se pod obročn m: nastavki ohišja (10).-.Slika-2 kaž« zaporedno sklopljeno motarsko vrsto. Zveza*se doseže potom sklop-
b.

Din. 10.
' ičcv.
ljenja končnih flanž (12) predležnih osi posameznih dvorednih motorjev. Predležne sklopke v bobnih predležnih zobnih koles izločajo ali vstavljajo pogonsko silo posameznih motorjev na zaporedno sklopljeno skupno predležno os (13).
Slika 3 kaže bat motorja v prerezu. V svrho zaščite batnega dna pred toplotnimi obremenitvami je doljne batno dno opremljeno z hladilnimi rebri (14) ter vanje piha posebna pumpa hladen zrak iz šob (15) nahajajočih se na koncu cilindra. Pločevin-sko vodilno telo (16) vodi hladen zrak ob steni bata proti hladilnim rebrom na batnem dnu odkoder teče zrak preko odvoda (17) v motorno ohišje.
Patentne zahteve;
1.	Zgorevalni motor označen s tem, da je sestavljen v skupnem bloku iz dveh več-cilinderskih protibatnih motorjev med katerima je nameščena v skupnem bloku predležna os.
2.	Zgorevalni motor kakor v točki 1, označen s tem, da se nahaja na vsakem koncu predležne osi po eno predležno zobno kolo, ki ga neposredno gonijo zobna kolesa ročičnih gredi.
3.	Zgorevalni motor kakor v točki ž, označen s tem, da se nahaja na vsakem koncu vsake ročične gredi zobno kolo, ki prenaša pogonsko silo neposredno na predležno zobno kolo.
4.	Zgorevalni motor kakor v točkah 2 in 3, označen s tem, da je nameščeno vsako predležno zobno kolo preko vrtljivega bobna, v katerem se nahaja premična torna sklopka, ki prenaša v pogonu silo od predležnega zobnega kolesa na predležno motorno os.
5.	Zgorevalni motor kakov v točki 4, označen s tem, da teče boben predležne-
ga zobnega kolesa na ležajih nameščenih preko obročnih robov motornega ohišja.
6.	Zgorevalni motor kakor v točkah 1, 2, 4, 5, označen s tem, da se nahaja na vsakem koncu med cilinderskima vrstama nahajajoče se predležne osi zvezna flanža ali sklopni nastavek, ki služi v svrho zaporedne spojitve predležnih osi v eno mo-torsko vrsto, ki oddaja pogonsko silo po zaporedno sklopljenih predležnih oseh.
7.	Zgorevalni motor kakor v točki 6, označen s tem, da tvori zaporedni sklopljeni skupek med cilinderskimi vrstami ležečih predležnih osi vijačno ladijsko os.
8.	Zgorevalni motor kakor v točki 4, označen s tem, da se zaporedna vklopitev obeh tornih sklopk izvrši tako, da se v svrho zmanjšanja devijacije ročičnih gredi sklopi v istem motorju najpreje predležna sklopka, ki leži na nasprotni strani odvoda pogonske sile ter se šele potem polno o-bremeni druga predležna sklopka na pred-ležni osi ter, da se zaporedna sklopitev obeh sklopk izvrši potom neenakih ročičnih dolžin vklopnega vzvodovja, neenakih premerov pritisnih batov ali potom časovne zavore pred drugo predležno sklopko.
9.	Zgorevalni motor kakor v točki 1, označen s tem, da je izven zgorevalnega prostora ležeča stran batnega dna opremljena s hladilnimi rebri preko katerih teče v svrho hlajenja, potom posebne pumpe dovajan hladen zračni tok, ki izstopa iz šob, nahajajočih se na koncu cilindra ter vstopa v medprostor med batno steno ter pločevinsko vodilno steno.
10.	Zgorevalni motor kakor v točki 9, označen s tem, da se v notranjosti bata nahaja vodilna stena, ki vodi iz šobe izstopajoči hladilni zrak tik ob rebrastem bat nem dnu.
S: d..
Adpatent brof 10¥t1.
^5 /	2>
SZzV^.-JZ.



'

■



’
'