it. 4t V Gorici, v sredo dne 23. maja 1906 Iibaja dvakrat ni teden, in sicer v sredo in soboto . J(i uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ' »KaZipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-j.jnnali v Gorici na dom pošiljana: E^e ieW.......13 K 20 b, ali gld. G'«0 ,'ji';eta .......f. » fj(J » * » 3-30 [vlrt lota.......3 » 40 . . » 1-70 pomične številke stanejo >l-*-;Vj.-*.. _; yftroJnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici ,' 7, v Oorl':i v »Goriški Tiskarni« A. Gabrsček '/i dan °'l ***• mv ^j"trrtj do 6. zvečer; ob nedeljaji lWi 8. do 12. ure. Na naroČila brei doposlane na ^niae se ne oiiramo. Oglasi in poslanice se računijo poi pciifcvvHtah JZo Jj,isuio 1-krat 8 kl*-i 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsak* Ljj. Vtčkrat po dogodbi. — Večje črko po prostoru L Betone >n sVlSl v uredniškem delu 1» kr. vrsta L. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-Lroroost. SOČA Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Oorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poJiljaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. . ¦ \J »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. Ho. »SoCac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellorsitzv Nunski ulici in v Korenski ulici st 22; — v Trstu v tobakarni Lavrendifi na trga della Časoma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tdlefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Den iz mrtuila! (Z dežele.) IV. Članki s tem naslovom vzbujajo tozornost čitateljev. Zakaj ? Gotovo ato, ker slikajo naše razmer© in raz- ¦jieriee verno in resnično. Pri nas življenje, pravo politično življenje eob volitvah; drugače pa vlada nole |ertvilo, ampak celo spanje. Kje je krivda? Gotovo le pri glavi, Lm riba sir rdi. Kako živahno je pred plitvami! Voditelji iz središča poznajo roje zaupnike po deželi. Dajajo jim lavodila, celo" ukaze. Prirejajo se ihodi, slišijo se lepo besede. Po kon-Sanih volitvah pa zavlada mir. Voditelji, ako so postali poslanci, tli niso, čepe" na lavorikah, katere so kriiiesli, a!f katerih niso prinesli iz voljnega boja. M v/d središčem in de-elo se pretrgajo vezi. Voditelji le poznajo več svojih zaupnikov, ker lih več ne potrebujejo. Shodov, govorov, boukov ni več treba, kajti poslanci sede k sedlu, zato mir. Propadli kandidatje oziroma propadla stranka se tudi umiri, ker ni zmagala. Mrtvilo mora biti na sbeh straneh: na eni, ker je zmagala, so drugi, ker je propadla. Pogrešek na obeh straneh! j Narod pa pravi: Kadar so volitve, Inas potrebujejo, nas poznajo, nas rabijo kot »Stimmvieh« — bi rekel Bismarck. I Politična društva, ki bi morala biti lačUnice za politiko, politično Bole, delujejo le ob volitvah. I Res je, da glavno besedo imajo pasopisi kot politična glasila. Ker pa se .oglašajo in predstavljajo osebe ob volitvah, morale bi iste vedno jednako postopati. Žal, da ni tako S ) V dobi splošnega mrtvila na Goriškem je bila navada, da je peščica "mož v Gorici kar na kratko narekovala deželi, kdo naj bo poslanec. Le radi lepšega se je ponujalo tako blago pod firmo društva »Sloge«. A, tudi pozneje ni bilo dosti bolje, če tudi se je poskušalo uvesti narodovo voljo do veljave. Poskusilo se je, a zopet se je opustilo ter zapadlo zopet mrtvilu. Le ko se bližajo volitve, takrat vse oživi. Dogaja pa se, da pridejo v zbore naši poslanci brez programa, a tudi brez kake odgovornosti. Manjka nam politične organizacije, ki bi delovala nelo ob volitvah, ampak vedno. Nekdanja »Sloga« je nekoliko let živahno delovala. Po razkolu pa spi »Sloga« in ž njo vsa politična organizacija, katore sicer niti ni! Radovedni smo po deželi, kaki boji se bodo razvili za mandate ob p r i h o d-njih državno-zborskih volitvah. Seveda, poslanec bi bil rad marsikdo, a dela se brani skoro vsakdo. Zdaj je čas dela, a tudi potem! Velik pogrešek je, da je prenehalo delovanje organizirane napredne stranke. Kaj dela njen izvrševalni odbor? Skrajni čas je, da zopet oživi potrebna organizacija, da razplete svoje delovanje Sirom dežele. Da pa ne zapade zopet mrtvilu po dovršenih volitvah, treba ji je dati drugačno podlago in drugi namen. Ne bi smela biti le lestvica, po kateri se pleza do poslaniških stolcev, ampak prava — politična šola za slovensko ljudstvo, politični izvrševalni organ v narodno-gospodarskih zadevah naše dežele. Za ponesrečene Macedonce. Mahne, dne 15. maja l!K«i. Spolnujoč svojo obljubo, podajam tem potom javni račun o uporabi darov, kateri so mi dospeli za ponesrečene Macedonce: Po zadnjem izkazu .... K 298*30 Vinko Majdič v Kranju..... „ 20*— Uprava „Slov. Naroda", Ljubljana, po izkazu......... n 13-— Uprava „Soče", Gorica, po izkazu . „ 0*— Učenci Gorenjepolje pri Kanalu za ponesrečene brate...... „ 3-— Županstvo Malnic na občino pripadajoči znesek........ n 291*74 Skupni dohodki K 63204 Izdatki: Ihana in oskrb........ K 306*60 Za obleke, perilo itd...... „ 76.90 V gotovini izdane podpore . . . „ 154*48 Za stanovanje......... „ 40*— Pepini Iloskopf za nakup obvezil in druge troške....... „ 34*— Mariji Zlobec za kuhanje . . . . „ 20*— Svota IzdatkOV K 63204 Županstvu sem predložil račun onih troš-kov, katere je bilo isto po zakonu povrniti dolžno, in župan mi je tudi izplačal znesek K 29J 74. Na ta način mi je bilo ikogoče pokriti vso troške, in oni, kateri še niso za delo sposobni, so dobili vsak nekaj gotovega denarja na roko. Interesantno je bilo postopanje tukajšnih Nemcev. V prvem hipu so hoteli kar pustiti, da siromaki poginejo. Ko so pa neinški socijal-uodemokratični in slovenski časopisi jeli to postopanje obsojati, — nemški socijalistični čar,npisi so pisali veliko ojstreje nego slovenski, ter očitali oblastnijam, da niso storile svoje dolžnosti! — so se začeli tudi Nemci zanimali za siromake. Okrajni sodnik in zdravnik na Gorenji Beli sta nabrala in razdelila preko 220 kron, župan je — potem ko sva jako ojstro zaropotala — izplačal od mene predloženi račun, ter plačal celo prostovoljno troške za usmiljenega brata, katerega sem jaz brzojavno pozval. Sodnik, zdravnik in župan pa so bili poprej okrtačeni v nArbeitenville" in „Ar-beiterzeitung". Siromaki Macedonci bodo gotovo pripovedovali v domovini svoji o dobrih ljudeh v Avstriji. Zadobili so nazaj življenje, srečo in zdravje, to pa je zadosti. „Ende gut, alles gut". — Videlo se je tu, da je slednjič —- pa bilo zbog teh ali onih vplivov — zmagal nad vsemi drugimi čuti čut humanosti. In s tem zaključujem to »Poglavje iz zgodovine Macedonske raje". And. Mu n i h. DOPISI. Iz Bovca. — Kakor se je svoječasno pisalo, je bil tukajšnji finančni nadpaznik Strosar napadel hčer bovškega krčmarja in jo nevarno ranil, na predvečer pa je tudi napadel njenega očeta, in ne vemo, kako mu bi bilo šlo, ako bi ne bili še slučajno drugi gostje zraven. Drugi dan je bil aretovan, a po 5 dneh je bil zopet izpuščen. Cela zadeva se je vlekla l1/* meseca in bil je konečno obsojen na 10 kron globe. Tako gre takim ljudem pri nas! Poštar Muršec je streljal za 30 kron globe po javnih lokalih, drugi pa bodel za 10 kroni — Komentarja ni treba 1 Čudno se nam zdi, da finančna oblast nič ne ukrene radi tega; to vendar ne gre, da po tolikih škandalih dotičnik še službo nadalje opravlja v enem in istem okraju. Odločno zahtevamo premestitev takega služabnika iz našega okraja. — Več Bovčanov. Iz Dol-Otllce. (Razno.) — Že več dopisov je bilo iz Otlice, v katerih je neki dopisnik več stvari omenjal, da v občini to in ono ni prav. Tupatam je tudi nekatere še* precej dobro prijelo, a še premalo. Samo županova Pepca je najbolj občutljiva; takoj, ko je zvedela, pa je vrgla pisalno orodje iz rok, , in se prijela dela njej pristojnega. Tako je prav, kaj se bode ona mešala v občinske zadeve. Saj še občinski očetje in tudi sam oče župan je ne zadenejo skoro nobene prave. Le poglejmo njih sklepe. Že je nekaj časa, kar sem v „Prira. listu" in „Gorici" citat približno to-le: Sedaj je naša občina lahko ponosna, ker ima svoj občinski dom, kamor bo svojo šaro spravila, da ne bode treba tje in sem vlačiti! Jaz seveda radoveden popra-šujem radi obč. doma, ali ga nisem mogel najti. Kdo je neki tisti dopisnik, da si upa take laži med svet raznašati? Grof Monte Cristo. napisal flleaandre Dumas. (Dalje.) »Ta Beauehamp je krasen človek," pravi grof, ko žurna-k>! odide, „ali ni res, ljubi Albert?" .I>a, plemenit mož je, ki ga ljubim iz celega srca. Toda ko sva sama, vas vprašam, kam pojdeva, dasi mi je prav-L.ijrav vseeno." PV Normandijo." -T)ivno. In ali bodeva na deželi, brez družbe, brez 80-Jftlov r- ;. Konji za ježo, psi za lov, barke za ribištvo, to je vse, ><» najdeva tam." »Obvestim še svojo mater in potem sem vam z veseljem j61 razpolago." ,,'loda," pravi Monte Cristo, „ona vam pač dovoli —" ,Kaj?" nIti v Normandijo." «Moj Bog, ali nisem prost?" nVeni, da greste sami lahko, kamor hočete, ker sem se **1 z vami v Italiji." ,, Torej ?" «Toda s skrivnostnim možem, ki ga imenujejo Monte '•Usta —« »Vi imate slab spomin, groi." »Zakaj?« „ Ali vam nisem govoril o simpatijah, ki jih goji moja mati za vas V" „ Ženske so pogosto i/premenljive, pravi Franc I.; ženska je enaka svetu, pravi Shakespeare: eden je bil velik kralj, drugi velik pesnik, in oba sta poznala ženske." „I)a, toda moja mati ni enaka drugim ženskam; njene naklonjenosti si ni pridobiti tako lahko; toda če se to zgodi, ostane tako za vedno." „Ah res!" pravi Monte Cristo z vzdihom. „In vi res mislite, da vaša gospa mati ne misli na me s popoldao ravno-dusnostjo?" „Čujte, rekel sem vam že in zdaj vara ponavljam," vsklikne Morcerf. „Zdeti se ji morate zlasti izboren mož." »O —" „Da, kajti vtisa, katerega ste naredili na njo, uiti ne skriva. Če sva sama, se vedno pogovarjava o vas." „In ona pravi: ,Ne zaupaj temu Manlredu?'" „Baš nasprotno pravi: ,Albert, mislim, daje grof pleme nit mož, izkazi se vrednega njegove naklonjenosti.'" Monte Cristo vzdihne ia se obrne na stran. „Ah, res ?" pravi nato. „Zdaj pač razumete," pravi Albert, ,,da temu potovanju ne bode nasprotovala, ampak ga bode odobravala iz celega srca, ker popolnoma odgovarja njenim željam." „Torej zvečer ob petih vas pričakujem, prijatelj, da prideva uro po polnoči na svoj cilj." „ Kako V V Treport?" ,,No, da." „In oseminštirideset milj hočete prepotovati v osmih urah?" „To jo še mnogo," pravi Monte Cristo, „Vi ste vsekakor človek čudežev in prekosite še ne samo železnico, kajti na Francoskem to ni težko, ampak celo telegraf." »Dotlej, moj ljubi grofic, morava biti zadovoljna s tem, da prevoziva to pot v osmih urah, bodite točni, prijatelj." „Bodite brez skrbi 1 Razun tega, kar imam oskrbeti za potovanje, nimam nikakih opravkov več." „Torej ob petih?" „Ob petih." Albert se priporoči. Monte Cristo mu smehljaje pokima, ostane nato trenotek nepremičen, in zdi se, kakor da se je zatopil v globoke misli. Končno si potegne z roko preko čela, kakor da bi prepodil te sanjarije, in nato dvakrat močno pozvoni. Bertuccio vstopi. „Gospod Bertuccio," pravi grof, „v Normandijo ne odpotujem šele jutri, ampak že danes, in sicer popoldne ob petih. Obvestite hlapce v hlevu prve postaje, v to imate še dovolj časa, in uredite vse drugo; gospod Morcerf me bode spremljal." Bertuccio uboga. Pred odhodom gre grof še k Havdče, ji pove, da odide, imenuje kraj, kamor gre, in ji da na razpolago celo hišo. Albert je bil točen. Potovanje, ki je bilo v pričetku neprijazno, se je kmalu zjasnilo po fizičnem vplivu hitrosti. Mor-cerfu je bilo nerazumljivo, kako je mogoče potovati tako hitro. „Res," pravi Monte Cristo, „z vašo pošto, ki vozi dve milji na uro, se ni mogoča voziti. Zato se vozim s svojimi lastnimi postiljoni in s svojimi lastnimi konji, ali ni res, Ali?" In na majhen grofov klic lete konji skoro po zraku. Grmeče je drdral voz po kraljevskem tlaku, in vsakdo je strmeče obstal ter gledal za tem bežečim meteorom. Ali je smehljaje kazal svoje bele zobe, držal s svojimi močnimi rokami vajeti, omočene s peno, ter na ta način vodil srčna konja, katerih ;¦gTMfrff JCW8?N t«**: naš župan je nekaj hiSe prizidal, menda v dogovoru s starešinstvom z namenom, da bode tam občinska pisarnica. In sedaj, ko je dovršeno, so se začeli pogajati, kakor se je od strani slišalo, so se tudi končno pogodili tako: Župan odstopi občini eno sobo v sredi te stavbe, okoli in okoli, spodaj in zgoraj, vse je njegovo ; samo eno sobico v sredi je torej prodal za občinsko pisarnico, in sicer za 1200 K. (Reci tisoč dvesto kron!) Kje ste občinarji-davkoplačevalci, ali se ne zdramite? Ali bomo mi županu hišo zidali? Za tisto sobico obljubiti 600 gld., kje je starešinstvo z glavo? Ali mislite, da smete z občinskim denarjem delati, kar se Vam ljubi, samo da županu strežetel Upamo pa, da deželni odbor tega ne privoli. Vsaj nadjamo se, da ne. Če je torej kje potreba, je gotovo pri aas najbolj, da bi se naredilo tako, kakor je Jezus storil z menjalci v templju. Zadosti časa smo molčali in si mislili, da se kaj na boljše obrne, ali zaman. Ne mislite pa, da je sedaj konec, ampak še le začetek. Vi, g. župan, pa \e paragrafe v roke, kadar bo seja ali kaka druga razsodba, drugače ne pojde več I ll Utl|6 KI KrMlsfcM. — (Nesreča na železnici.) — V noči 18. t. m. ob 10. uri 46 m se je zgodila pri distančnem znamenju postaje Litija grozna nesreča. Tovorni vlak št. 164. se je utrgal in prišel preblizu distančne plošče. V tem trenotku prileti s Save vlak št. 120. Čoprav je bila megla, je zagledal strojevodja vlaka št, 120. nevarnost, zaslišal in videl znamenja — ali zastonj je bil ves njegov napor in yse žvižganje, priletel je z vso močjo ob odtrgani vlak. Službeni voz vlaka št. 120. je bil razbit in v njem zmečkan vlakovodja Walter iz Maribora. Odtrgalo mu je popolnoma levo nogo in ga drugače zmečkalo. Obraz je bil le malo ranjen. Živel je kakih 20 minut. Zapustil je 9 otrok in ženo. Razen Walterja se je ponesrečil še sprevodnik Lavrenčiž iz Ehrenhansen-a. Prišel je med dva voza. Železniško osobje ga je rešilo iz klešč po 1 urnem znojapolnem delu, položilo na nosilnico in preneslo na postajo, kjer je okoli tretje ure zjutraj umrl v groznih bolečinah. Zapušča 4 otroke in ženo. — Oba mrliča so peljali v nedeljo pokopat v domaČo zemljo. — Zdravnik gospod dr. Premrov je bil že ob 11. uri na kraju nesreče in je ukrenil, kar je bilo sploh mogoče ukreniti. — Vsi vlaki so imeli večurne zamude; saj ste gotovo občutili to tudi Vi, Goričani. Nekateri vlaki so bili na Savi in v Litiji kar anulirani. Razen Walterja in Lavrenčiča ni bilo drugih človeških žrtev. Pa kakih 10 voz je razbitih in lokomotiva močno poškodovana. Opomba: O tej i^sreči se bo marsikaj govorilo, a to je gotovo, da je sama železnica veliko kriva. Radi konkurence prihodnje alpske železnice je vpeljala v promet od 1. maja tovorne vlake — z malimi izjemami — ki vozijo 45 km na uro. — Prosim Vas, kako naj ustavi strojevodja tak vlak, ki ima 600 ton in kakih 60 voz? Saj je čuda, da se še več Siavnost v Št. Andrežu. Po dolgotrajnem deževju se je v nedeljo v jutro vendar toliko zjasnilo, da smo smeli upati, da se bo mogla vršiti nemotena napovedana siavnost razvitja zastave bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu. Sicer so nekaj časa še žugali oblaki z dežjem, ali ker je vel vetrič, smo si mogli presoditi, da no bo treba odnašati slavnosti. Št. Andrež je bil potoiažen. Ponosno so plapolale po vasi na visokih dro-gib, postavljenih ob široki cesti od slavoloka naprej krasne slovenske zastave, na daleč vidne; krasen je bil prizor tudi s kolodvora. Mnogob^ popoludanski uri šlo proti Št. Andrežu, se je divilo prizora. Po cesti so prikorakali Sokoli goriški in Solkanski, 100 po števila, kolesarji, društva. Spravili so se v red, se lepo razvrstili: Kolesarji društva „Goricatt, goriški Sokol s starosto dr. Treotom na čelu, solkanski Sokol s podstarosto, Sloven: ^ brajno in podporno društvo z zastavo, »Ladija" iz Dfe-vina, Solkanska Čitalnica s svojo zgodovinsko zastavo, domačini. (Društvi iz Sovodenj stadošli kasneje po sprejemu.) Jako lepo je bilo videti to lepo četo korakajočo proti slavoloka, na katerem sta bila napisa: „Na zdar". Dobro došli! Predsednik društva g. K u z m i n Jos. je pozdravil došlece v lepih besedah, na kar je odgovoril starosta goriškega Sokola. Starosta dr. Treo se je zahvalil na sprejemu, zatrjevaje, da je Sokol rad poletel v narodni Št. Andrež; med drugim je rekel, da so se zbrali' tam iz Gorice, z dežele, iz okolice, iz Solkana itd., kakor pa je danes še med Št. Andrežem in Solkanom, tekom stoletij nastala zagozda ovira v hitrejšem razvoju, tako je gotovo, da to zagozdo odstranimo, ako bomo možje. V tem smislu morajo delovati zlasti društva, posebno tako, kakoršno je štandrežko.' Govornik je govoril z vzvišenim glasom res v srcesegajoče. Govor je napravil globok utis na navzoče. Godba je zasvirala »Naprej", katero je poslušalo občinstvo-odkritih glav, in Četa se je jela pomikati po prijaznem Št. Andrežu ter odkorakala potem nazaj na široširni slavnostni prostor, primerno urejen slavlju. Pred razvitjem zastave je pozdravil došlece na odru domačin, društvenik, mladi gospodar Braj-nik v lepih besedah, rekoč med drugim, da tačas, ko je živel nepozabni dr. "Lavrič, (klici živio Lavrič!) seje bila ustanovila v Št. Andrežu, Čitalnica, aii Lavrič je umrl, umrla je tudi Čitalnica. Leta 1897. ob času novega preporoda se je ustanovilo sedanje bralno iu pevsko društvo, ki se je znalo vzdržati, ki dviga danes svoj prapor in ga bo vedno dvigalo. Sledilo je običajno razvitje zastave, kumovala je gospa Furlanijeva, soproga g. štandrežkega nad-učitelja; navzoče domačinke so okrasile zastave z lepimi šopki, baš razviti pa je bil pripet krasen slovenski trak. Zastave so se poljubile., Na to je imel slavnostni govor g. dr. Dinko P u c iz Gorice: Spoštovani poslušalci! Današnji dan je vesel praznik v našem narodnem življenja; vesel, ker je sijajen dokaz o probujeaosti našega ljudstva, vesel, ker je priča, da ima naš kmetski rod, kljub temu, da mora dan na dan od zore do mraka trdo delati za svoj obstanek, še vedno zmisla dovolj za višje ideale. Današnji dan je dokaz, da naš okoličan čuti narodno, čuti slovensko! Vemo sicer, da so ravno goriški okoličani to že večkrat pokazali in brez strahu! Ni še tako daleč za nami 1. 1897., da bi bili pozabili, kako brez vpliva in moči smo bili Slovenci v glavnem mestu goriške dežele; kako so nas prezirali naši nasprotniki, zaničevali našo govorico, teptali naše pravice! Toda prišel je trenotek, ko je ravno goriška okolica pokazala svoj slovenski značaj; ko so vstali naši kmetje, pokazali našim narodnim nasprotnikom svojo moč, ko so sklenili kakor železen obroč potujčeno mesto grozi* mu: Brez nas ni Gorice! Ta pojav naše moči je bil sicer takrat samo momentanen, hipen. Toda plamen navdušenja, ki je zaplapolal tako silno, ni ostal brez dobrih nasledkov. Slovenska zavest je rastla od dne do dne. ^Izginila je po večini «na omahljivost in bojazen naših ljudij, ki jt, h y;ala celo tako daleč, da so mnogokrat zatajili svojo narodnost. Slovenski trgovci in obrtniki so prišli do veljave, do časti je prišlo geslo: Svoji k svojim! Izginevati je začelo italijansko popevanje po naših vaseh, in zvoki mile naše narodne pesni zadoneli so rovsodi! K temu preobratu, temu preporoot«, pripomogla so mnogo, če ne največ naša narodna društva, naše čitalnice, naša bralna, pevska, sokolska društva, s katerimi je danes pre-prežena cela dežela. Skoro povsod, v vsaki večji vasi, našli so se mej priprostim narodom možje, ki so se posvetili težavnemu delu, orati ledino! Možje, ki so Žrtvovali,čas,denar in moči v prospeh narodnega dela. Žalibog, da so se mnogokrat našli in se še tudi danes najdejo ljudje, ki niso umevali tega gibanja, katerim so se zdele odveč bralnice, odveč gojenje narodnega petja, odveč agitacija za so-kolsko idejo. A če so metali naši narodni organizacij! na pot polena, so pač storili to v svoji kratkovidnosti, ne umeč velikega pomena, ki ga ima organizirana četa narodnih delavcev na razvitek naroda! Toda danes, ko prisost/ujemo slavlju enega naših najngilnejših, najdelavnejših društev, »Pevskega in bralnega društva v Štandrežu", moramo poudarjati eno: da je delo Še-le započeto, da še zdavnaj ni končano! Da bo treba še mnogo, mnogo truda, da osvobodimo n&e narod tistih spon, katere ga težijo. Dasi ima namreč vsako društvo svoj omejen delokrog, svoj špecijelen smoter, svoj poseben namen, vendar je konečni cilj vsakega društvenega delovanja: povzdigniti narod do višje stopinje, bodisi v duševnem, bodisi v nravnem ali narodnem oziru! Pred vsem treba našemu narodu duševne osamosvojitve, duševne saraostalnosti. ] Otresti se mora vseh predsodkov, otresti na-' zadnjaških idej, seznaniti se mora z napred-> kom na vseh poljih. Da pa je to mogoče, treba mu je višje izobrazbe, več poduka. Ne j bodem trdil, da smo v tem oziru na slabšem, kakor sosedni naši narodi, kaKri tako radi I trdijo, da smo surov, neomikaii narod brez vsake izobrazbe. Ne, taka očitanja moramo za. vračati najodločnejše! Ravno nasprotno je re8' smelo lahko trdimo, da je povprečno naSe ljudstvo bolj izobraženo, bolj inteligentno, fca. kor pa so oni naši sosedje, ki se tako radi baharijo s svojo tisočletno kulturo! Kje imajo Nemci ali Italijani ali kak drug narod tak književni zavod, kakor je naša družba sv. .% horja ? Zavod, ki šteje mej kmeti 80.000 f]a. nov! In nas je vendar samo poldrug milijon' Naš brat Hrvat bi rekel: Malo nas ima, a to so ljudi! Ne smemo se zadovoljiti samo s Ctivom, katero nam podaje Mohorjeva družba. Ne iJ0 nam Škodilo, uko bomo izvedeli, kaj se goii; tudi drugje po svetu; ako bomo vedeli, kako se na primer bore naši ruski bratje za svoje pra^iče^a^^mo^Mall^okl^^^mer' našegj političnega življenja, itd. kajti na ta na»V bomo tembolj spoznali naše pravice, I>ook tembolj vedeli, kaj smemo zahtevati in kaj«# nam mora dati! Spoznali bomo, da smo ena-kopravni z drugimi, in kar smejo zahtevat; drugi, smemo brez greha tudi mi! In istotafe nam ne bode škodilo, ako bomo izvedeli, kak si pomaga drugje kmet, kako se trudi, i, pomnoži rodovitnost zemlje, da poveča stoj pridelek; kako skuša obvarovati nasade vsei nezgod in kako izrablja v ta namen najnovej^ iznajdbe iii rezultate moderne znanosti! Kajt tudi v tem moramo napredovati. Ugovor, dt so naši predniki tako delali in da je bilo do bro, ne velja. Izdatki se množe od leta do leta, potrebe so vedno večje, dohodek pa jt pri jednem in istem načinu obdelovanja vedw isti ali pa celo manjši. Nuditi ljudstvu do-brega berila, je namen čitalnic in bralnih dri-štev. Z veseljem poudarjam tu lahko, daj« ravno pevsko in bralno društvo v ŠtandreŽa začelo si ustanovljati tudi knjižnico. Kolikega pomena je to, mi ni treba praviti. Sij naše ljudstvo rado čita, samo prilike nuna, ker nima časa in sredstev, da bi si nabavlja'« knjig; ua drugi strani pa tudi ne ve, kaj usj čita. Zato pa je treba .knjižnic, treba bralnih društev! In še jedno naj bi začela gojiti na's društva! Namreč predavanja. Tako bomo pod-učeni o vseh važnih vprašanjih, naučili se bom misliti svobodno! Mi se moramo ločiti od zastarelega stališča, moramo iti z duhom ia&v moramo biti napredni! To je namreč predpogoj za drugi smoter, kateri si moramo stavit: namreč za gospodar xo snmostaluost," to je popolno neodvisnost od tujih sredstev, tuji-?, kapitala, tujih moči. Tudi v tem oziru se y sicer v zadnjem času mnogo obrnilo na boljše. Nastali so domači denarni zavodi, ojačila-se je domača trgovina in obrt. Toda polje za delovanje je še sila prostrano. Poglejte na* krasni svet okoli! Naše njive, naše vinograd?: Mi stanujemo tu že od nekdaj, mi obdelujemo to zemljo od nekdaj, a sadove nam pobere tujec! On vzame glavni dobiček, posname sme tauo, nam pa pusti pusto siratko! In tem-: smo .si krivi sami, ker se nismo do zadnjih let ganili. Naša inteligenca je z malimi i/je mami počivala, naš narod je spal. In tako >u.: (Dalje u prilogi.) lepe grive so vele v vetru. Ali, ta sin puščave, je bil v svojem I elementu, in s svojim črnim obrazom, žarečimi očmi in belo! obleko je bil sredi tega dvigajočega se prahu videti kakor duh samuma in bog orkana. | »Ah/ pravi Morcerij ^slasti, kakoršno nudi taka hitrost, i še nisem čutil" ! In zadnji oblaki izginejo z njegovega čela, kakor da jih je vzela s seboj sapa, pihajoča okoli njega. I Ostali del pota mine z isto hitrostjo; dvaintrideset konj, ki jih dobita na potu, prevozi celo razdaljo v osmih urah. | Uro po polnoči dospeta popotnika pred vrata lepega parka. Vrata; je držal vrata odprta: obvestili so ga z zadnje postaje. Morcerfa odvedo v njegovo sobo. Pripravljena je bila zanj kopelj in večerja. Sluga, ki je potoval z njim in grofom, mu' je bil na razpolago. Baptistin je imel streči grofu. Albert se skoplje, povečerja in gre spat. Šum morja ga moti v spanju. Ko vstane, gre takoj k oknu, je odpre in vidi, da je na majhni terasi, s katere je videti morje. Na drugi strani je ležal park, za katerim se pričenja gozd. V precej veif r, zalivu zagleda Albert majhno korveto, na katere sprednje«! delu opazi Monte Cristov grb. Predstavljal je zlato goro nad ažurno modrim morjem, vrh gore je stal rudeč križ. To je bilo v zvezi z njegovim imenom, spominjajo-čim na goro Golgato, iz katere je napravilo trpljenje našega Odrešenika več nego zlato goro, in na sramoten križ, katerega je posvetila ta božja kri, prav tako lahko kakor ?, velikim oseb-ttim trpljenjem, ki je bilo potopljeno v noči preteklosti tega skrivnostnega moža. — Okoli te ladije so se zibali majhni čolni, najbrže last ribičev iz sosednih vasij; bili so, kakor da nalik molčečim orodjem pričakujejo povelja svoje kraljice. Kakor povsodi, kjer je prebival Monte Cristo, čeprav le za dva dni, je vladala tudi tukaj najizbranejsa udobnost. V prednji sobi najde Albert dve puški in vse, kar je potrebno lovcu. Višja soba je bila preskrbljena z vsemi možnimi pri- pravami za ribištvo, katerih pravemu Francozu ne sme nikdar j manjkati. Dan je minul v teh različnih zabavah, v katerih vseh je bil Monte Cristo pravi mojster. Lovila sta, ribarila, obedovala v krasnem kiosku, ki je nudil razgled na morje, in pila čaj v j knjižnici. Proti večeru tretjega dne je Albert zaspal v naslonjaču, utrujen od tega, kar je bila Monte Cristu le igrača. Ta je delal s svojim arhitektom načrt za rastlinjak, ki ga je nameraval zgraditi. Naenkrat predrami Alberta topotanje dirjajočega konja. Ozrši se skozi okno, spozna v svojo največjo nezadovoljnost svojega komornika, katerega ni vzel s seboj, da bi manj nadlegoval grofa. ;:f< »Ti tukaj, FlorentinV vzklikne Albert, planivši kvišku. „AH je bolna moja mati V S temi besedami plane iz sobe, Monte Cristo mu sledi z očmi ter vidi, kako stopi vos razgreti sluga s konja in mu izroči majhen zapečaten zavitek. V njem »je bil neki časopis in pismo. »Od koga je to pismo'?" vpraša Albert živo. „0d gospoda Beauchampa." »Torej te ^Obilju gospod Beauchamp'/" „Da, gospua. Dal me je poklicati k sebi, mi dal denar, potreben za pot, naroČil poštnega konja ter mi ukazal, da ne smem počivati, dokler ne najdem gospoda. Prejezdil sem pot v petnajstih urah." Trepetaje odpre Albert pismo, je prečita, nato zakriči in krčevito stiska list. Njegove oči postanejo steklene, in noge se mu prično tresti tako, da se mora nasloniti na Florentina, ki ga podpre pod pazduho. »Albert," »mrmra grof tako tiho, da sliši komaj sam te besede pomilovanja, -- „mpiwno je, da grehi očetov preidejo na otroke do tretjega in četrtega kolena." Med tem .se Albert zopet zave. Njegovo obličje je 1 bledo, in znoj mu je tekel po njem. Čita dalje — ^Florentin," pravi zamolklo, „ali se tvoj konj lahko vrne 1 proti ParLsu?" „Gospod, to je strašno sltt.bo poštno kljuse. O moj Bog, kako je bilo pri nas, ko si zapuščal Pariš." 1 »Precej mirno, toda ko sem se vrnil od gospoda B<\iu i champa, sem našel gospo grofico objokano; imel sem ji pote 1 dati, kdaj se vrnete. Obvestil sem milostivo gospo, da ba.š u& ! meravam po naroČilu gospoda Beauchampa oditi k vam, da >*¦• \ pokličem nazaj. Najprej je iztegnila svoje roke, kakor da n. I hoče poklicati nazaj, potem pa je rekla: k „,Pojdite, Florentiu! Naj se vrne, kur najhitreje mu :; ] „l)a, draga mati, da, pridem, bodi brez skrbi, in gorj? nesraranežu! — Toda zdaj moram hitro odpotdvati." Po teh besedah stopi v sobo, v kateri je bil giof. Albert ni bil več oni človek kakor prej. Teh pet minut je zadostovalo, da se je izpremenil na tako žalosten način. /' negotovimi koraki, mrzlično rudečimi očmi, blodečim pogledom in napetimi žilami na čelu je vstopil. »Grof," zamrmra, „hvala vam za vašo gostoljubnost, katere več ne morem vživati, kajti takoj se moram vrniti v Pariš.tf „Kaj se je vendar zgodilo ?u » Velika nesreča. Toda dovolite, da se poslovim, kajti g»* za stvar, ki je dražja kakor moje življenje. Nobenih vprašanj rotim vas, toda konja!" „Grotič, moji hlevi so vara na razpolago," pravi gt'4 »toda vzemite voz, ježa bi vas preveč utrudila." »Hvala, to bi mi trajalo predolgo, in napor, katerega se bojf.te, mi stori dobro." Albert stopi omahovoje nekaj korakov naprej in P'l(le nato na stol poleg vrat. Priloga »Šoto" It. 41. z dne 23. maja I90B. Jutri zabaven večer v ..TRGOVSKEM DOMU". Bi sami spletli bič, kateri nas tepo! Toda ako smo ga spletli, moramo ga tudi znati zdrobiti t Mi Goričani živimo z ozirom na gospodarske razmere na zelo ugodnem kraju. Preko naše dežele izliva se trgovski promet v pre-komoraker dežele. Z novo železnico bodo prišli v poštev tu tudi oni kraji, ki so bili doslej izločeni iz svetovnega prometa. Koliko prilike imamo tu,« izviti se-na;^Hgo«podarjk,ejnj^lju,! Greh bi bil in zaslužili bi, da nas Bi tlačili tujci, ako bi ne izrabili te prilike. Povzdigniti moramo našo trgovino, našo obrt, lorganizovati izvoz naših deželnih pridelkov ter pomnožiti tako dohodke kraetskega stanu. Kmet naj krije svoje pridelke pri domačem trgovcu, ta naj kupuje surovine od domačina. Posluževati se moramo domačih denarnih zavodov, iskati pri domačinih pomoči. Tako bo ostal naš denar v naših rokah in blagostanje ljudstva se mora dvigniti. Posredno navajajo k takemu delovanju tudi naša narodna društva. S tem, da širijo izobrazbo k vzbujajo narodno zavest, vzgajajo navod do samostalnega mišljenja. Kdor bo natančno videl, kako delajo ptujci z nami, kdor bo spoznal natamV* vzrok«, zakaj se nam godi slabo, ta bo .-di skušal, spoznati sredstva, kako odpomoči temu zlu. Izprevidel bo, da moramo sami v sebi iskati rešitve, kajti drugje je ne bomo dobili. In če se nam enkrat posreči, da vsaj deloma dosežemo ta svoj cilj, namreč gospodarsko osamosvojitev, če se nam posreči, da spravimo naše ljudi ne samo do tega, da bodo kaj znali, ampak tudi do tega, da bodo kaj imeli, potem bodemo' povsem drugače stali pred svetom 1 Vsi veste, da kdor ima kaj pod palcem, je povsem samostojnejši in se ne pusti tako lahko ugnati v kozji rog, kakor revež, katerega tarejo skrbi za vsakdanji kruh! Zahtevali bomo tem odločnejše naše pravice. Saj je itak stoletja ječal naš slovenski narod pod tujo pestjo. Na vseh koncih in krajih stiskali so nas naši narodni nasprotniki. Uselili so se v naše kraje, polastili se naših dohodkov, nas pestili in poznali le takrat, kedar je bilo treba šteti novce ali pa prelivati kri na bojišču. Velik je bil naš narod, a tekom let skrčilo se je njegovo število. A zbudili smo se iz stoletnega spanja! Danes vemo, da i.e izginemo z zemeljskega površja. Danes imamo pred seboj še tretji cilj, narodno osamosvojitev! Svoje moči moramo črpati iz .samega sebe. Naš narod mora tvoriti organično celoto. Biti mora kakor jedna sama velika rodbina, v kateri se [»odpirajo člani jeden drugega, ki si zadošča sama sebi. Priti moramo do tega, da se bo spoštoval naš jezik povsod in da se nam ne bodo zapirala boijša mesta radi naše govorice. Dobiti moramo svoja kulturna sredstva, dobiti svoja kultnraa središča. Z jedno besedo: postati moramo narod krepak, čvrst, omikan, nraven iu bogat! To torej, duševna, gospodarska in narodna osamosvojitev, to je oni trojni cilj, do katerega moramo dovesti naš narod, za katerim moramo stremiti. To pa je tudi posredni namen naših narodnih društev, dasi imajo morda neposredno drug namen. Ali se morda s petjem ne vzbuja narodna zavest, ne blaži srce, ne navaja ljudi k poznavanju umetnosti V Ali se v sokolskih telovadnicah krepijo samo mišice ? Ali se ne bistri tudi duh, krepča volja, povzdiguje odločnost in krepi slovenski čut? Jedno je združeno z drugim, in ne samo posameznik, ampak ves narod ima konečno korist. In ako bi vzgojilo vsako društvo samo petdeset vrlih članov, storilo bi svojo dolžnost. Kajti teh petdeset članov je 50 apostolov za narodno idejo, katero zaneso v svoje rodbine, prenesti na svoje otroke, kajti komur je prešinil srce" sveti ogenj domovinske ljubezni, ta ga ne more skrivati, ampak ga mora pokazati jasno in odločno! Bralno in pevsko društvo v Štandrežu pa je tekom let svojega obstanka vzgojilo več kot 50 članov! In ako je danes Štandrež jedna najbolj narodnih naših občin, je to v veliki meri zasluga bralnega in pevskega društva. Zato Vas danes zahvaljujem v imenu slov. naroda! Vaš prapor naj ponosno vihra pred Vami, naj bo simbol Vaše ljubezni do domovine! Ostanite zvesti načelom, katera ste si postavili pri ustanovitvi društva! Vi vsi, fantje in dekleta, možje in žene, bodite do groba naša armada, bodite odločni bojevniki za naše narodne svetinje^ pred vsem pa bodite zvesti onim besedam, katere imate zapisane na svoji zastavi, in ki donijo kakor prisega: Vse za omiko, svobodo in napredek! Po govoru je sledilo petje. Moški zbor domačega bralnega in pevskega društva je zapel Komelovo „Naša zastava", na to je nastopila Slovenska Čitalnica iz Solkana z Vil« harjevo ^Hrvaticam". Petje je bilo lepo, zlasti smo občudovali solista P e 1 e g rinij a: takega pevca se ne sliši vsak dan. T*žko pesem „Po zimi iz šole" je zapel v občo zadovoljnost mešan zbor pevsega društva flNada)' iz Sovo-denj, nakar so nastopili pevci iz Gorice z Bendlovo „ Svoji k svojim"; sledil je nastop tamburaškega društva iz Št. Andreža s »Kitico narodnih pesmij", na to je zapelo drulfvo* ,,ZvežluWz Sovodenj in Rubij Aljaževe „Občutke" in končno so nastopili še Podgorci. Bilo je slišati tako z odra kakor pozneje pri mizah mnogo lepega petja. Občinstvo se je radovalo in zabavalo na veseličnem I ostoru, kjer se je unel živahen ples, in dru-godi; saj je bil ves Št. Andrež poln občinstva. Bilo je kakih 2000 ljudij. Udeležba iz mesta je bila, kakor večino, velikaT Iz druge okolice bi bilo bržčas še veliko več ljudij, da se niso strašili nestalnega vremena, katero smo imeli skozi cel mesec. Na sploh pa se mora reči, da je bila slavnost jako lepa, in društvo si sme šteti v čast nedeljo 20. t. m. Vse to pa naj spodbuja društvo, da se bo držalo vedno zlatega Lav-ričevega gesla: Vse za omiko, svobodo in napredek, ki se blišči z društvenega praporja! Domače in razne nouice. Velik zabaven večer bo jutri dne 24. t. m. v gledališčni dvorni,: /Trgovskega doma" V dvorani bodo postavljene mize in preskrbljeno je za dobro postrežbo. Sodelovala bode vojaška godba. Vstopnina na prvih prostorih 1 K 50 v za osebo, na drugih 1 K za osebo, za dijake 60 vin. Opozarjamo si. občinstvo na ta večer, zlasti še, ker se vrši na korist vele zaslužne »Narodne p ros vete". Za udobnost občinstva je preskrbljeno na vse nnčine. Po končanem vsporedu bode imela mladina priliko zavrteti se ob zvokih vojaške godbe. Poroki. Poročil se je v Trstu g. dr. Josip M1 e k u š z g.čno Natalijo Š o r 1 i j e v o. Poročil se je v Trstu g. Josip Kna-flič, član c. kr. koresp. biroa, z g.čno Pavlo K e p o v o. Vse najbolje! Z2 »Narodni Sklad" so darovali naslednji gg.: Kocijančič Franc, Divača, K 2•—, Strauss-gitl Anton, Bovec, K fr—, Hrast Anton, c. kr. učit., Trst, o-—, IiOkar L, Miren, 10-—, Ga-berščik Oskar, Tolmin, 50---, Itustia Josip, Motovun, K 2'—, Plemel Josip, Cerkno, K 5'--, Gorjan Kvgen, Kormin, K I"—, Neimenovani, K G*-—, J. Ukmar, Dutovlje, K 10—, Saunig Ign., Gorica, K 10*—, lilažon Franc, viš. olic, Gorica, K 4- ¦-, Seidl Ferdinand, prof., Gorica, 20~, skupaj K 130 — Stritarjeva slavnost v LJubljani. — v soboto in nedeljo se je vršila' v Ljubljani Stritarjeva slavnost. Že ko se je peljal proti Ljubljani, sta ga pozdravili v Gradcu društvi »Triglav" in „ Tabor". Stritar se je s svojo soprogo pripeljal v Ljubljano v petek zvečer. Na kolodvoru ga je vsprejel slavnostni odbor, župan in deputacija ljubljanskih Slovenk. Pred kolodvorom so mnogobrojno zbrani dijaki pozdravili slavljenca z viharnimi „Živioa-klici. Stritarja in njegovo soprogo je župan Hribar odpeljal v hotel nl'nion", kjer so mu zopet dijaki priredili viharno ovacijo. Potem si je slavljenec ogledal Prešernov spomenik in nekoliko Ljubljane; zvečer so mu pa slovenski srednješolci ob veliki udeležbi občinstva priredili pred hotelom sereuado. Na balkanu se je pojavil slavljenec z županom. Občinstvo je Stritarja burno pozdravljalo. Slavljenec se je na to v kratkih toplih besedah zahvalil za prirejene mu ova-cije. Na čast slavijencu je bila zvečer večerja v „Unionu", katere seje udeležilo več odličnih oseb. —- V proslavo sedemdesetletnice Stritarjeve je bila tudi slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki je bila dobro obiskana. Dr, Bleivveis in dr. Majaron sta pripeljala slavljenca v dvorano. Župan je odvedel Stritarja na podžupanov sedež. Župan je pozdravil Stritarja kakor častnega meščana in na to je dr. Triller imel slavnostni govor, v katerem je slavil pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. Slavljenec se je v toplih besedah zahvalil, na kar so od vseh strani zagrmeli živahni „Živio" -klici. Serenada v soboto zvečer je uspela lepo. V nedeljo dop. je bila slavnostna akademija v „Mestnem domu". Dvorana je bila natlačena. Slavnostni govor je imel prof. dr. Torainšek. Slavljenec se je ginjen zahvaljeval. Banketa v nedeljo pop. v „Narodnem domu" so je udeležilo 110 oseb. Čestital je slavljencu pismeno tudi deželni predsednik Schwarz. Sledile so napitnice, po katerih se je Stritarjeva priložnostna pesem tiskana razdelila med udeležence. Osebna Ve8t. — Absolvirani jurist gospod Alojzij Gradnik je vstopil kot pravni prak-tikant pri tukajšnji c. k. okrožni sodniji. Imenovanja. — Carinski upravitelj g. Janko Trošt v Gorici je imenovan višjim carinskim upraviteljem. JCarinska višja oficijala A. Rismondo in A. Knoll sta imenovana višjima carinskima kontrolorjema. Porotne razprave. — V ponedeljek so pričele v Gorici porotne razprave. Prva se je vršila proti 42Ietnemu Iv. Gabrovcu iz Zgo-nika radi goljufije. Gabrovec je bil pred porotniki že 30. nov. lani obsojen. Kadi nekih termalnih pogreškovse je vršila v ponedeljek druga razprava proti njemu. Obtožen je bil, da se je predstavljal notarjem s svojimi sokrivci za dobrega posestnika iz okolice. Na ta način so podpisavali pri nekaterih notarjih menice ter dobili na nje pri laških denarnih zavodih svoto 3200 K. Na sled so jim prišli pri zavodu „Banca cooperativa agrieola", kjer si je hotel Gabrovec izposoditi 1000 K. Gabrovec je pripoznal v ponedeljek, da je on vzročitelj sleparij. Obsojen je na 2 leti in pol težke ječe s postom vsak drugi mesec. Predsedoval je razpravi svetnik Schmarda. Včeraj je začela jako zanimiva razprava proti »svedrovcem" radi tatvine pri Joni v Raštelu v Gorici. Na zatožni klopi sedijo: Albert Pečenko, rojen v Trstu 1. 1877., pristojen v Komen, Jienat Siglich, rojen v Trstu, 1. 1881., tar. pristojen, Iv. Colombo, rojen v Trstu leta 1877., pristojen v Gojače na Vipavskem, Fr. Perissini, rojen v Dolenjah leta 18(57., Jos. Čriiigoj, rojen v Neblem 1. lHiiO. Obtožnica je jako obsežna ter opisuje •itančno vse obtožence in njihova dejanja. Prvi je bil zaslišan Albert Pečenko. Na vprašanje predsednikovo, če se spozna krivim, »e pritrdil. Potem je pripovedoval, da je postal, ko je skončal obrtno Šole, dober mehanik ter je delal na različnih krajih in mestih. Pred dvema letoma je spoznal v Trstu Coloraba, s katerim se je spoprijateljil. Od njega jo izvedel, da je bil kaznovan večkrat radi političnih pregreškov. Siglicha pozna od leta r.)04. Po starem očetu je podedoval poslopje vredno 2300 K. Ko je to prodajal, je spoznal Perissinija. To je bilo leta 1905. Za prodajo je ta zahteval provizije 150 K. Kupil je od Perissinija vino, in ta ga je kasneje prosil, naj mu bo za poroka pri neki banki za 600 K. Na menjici je podpisan tudi Oer-nigoj. V raznih pogovorih so se spoznali ter sklenili storiti kako tatvino. Perissini je na-gonjal Pečenka, naj si preskrbi potrebno orodje za prevrtanje blagajn, češ, da se ima izvršiti neka tatvina 300.000 K, in sicer vLincu. Ali to se ni zgodilo, ker sorodnik Črnigojev ni podal potrebnih podatkov. Perissini je »otem predlagal tatvino pri Joni v Židovski ulici v Gorici. Tudi to so opustili, pač pa sklenili tatvino v Raštelu. Pritegnili so v to reč še Colomba in Siglicha. Potem se jim je rodila še misel okiasti Ve-nutija. V Gorici so najeli sobo pri gospej Stainerjevi nad Jonovo prodajalno. TaČas so ugibali tudi, kako bi izvedli tatvino v tovarni v Stračicah in na postaji v Krminu. Ali to so tudi opustili. Pečenko je pripovedoval potem, kako so vrtali blagajno. Pričeli so z „delom" po 8. uri zvečer, pol ure so potrebovali, da so udrli v prodajalno. Prvi je skočil doli Pečenko, potem Siglich, dočim je Colombo stal na straži. Obtoženec je kazal, kako se vrta blagajna. Ker se je pa sveder nekaj polomil, so opustili vrtanje ter pogledali po predalih. Pobrali so denar in vrednostne papirje (za K 656), potem so odšli proti Barki, kjer jih je čakal Črnigoj z vozom, na kar so se odpeljali proti Trstu. Orodje so pometali v Sočo blizu Fare. Predsednik je pokazal tu Pečenku vse razno orodje, katero so našli v njegovem stanovanju, ko so ga aretirali. Sveder jo napravil Pečenko meseca julija. Renat Siglich izpove glede najema sobe v Raštelu, rekoč, da če bi bili dobili sobo nad Venutijem, bi bili pokradli tam. Na tatvino v Krminu on ni mislil, pač pa Perissini in Pečenko. Colomba pozna 5 let, Pečenka 1 leto. Iv. Colombo je čital v listih, kako varno se izvršujejo tatvine s svedrom. On si je ogledal sobo nad Venutijem. Popoludne včeraj je vprašal predsednik najprvo Pečenka, kako je prišel do topo-grafičnega načrta hranilnice mesta Puljskega. Pravi, da ga je dobil od Siglicha. Ta pravi, da ga jo našel ter takoj izročil P^Čenku, da bi ta šel na lice mesta pogledat, če bi bilo mogoče izvesti tam kako tatvino. Fr. Perissini izpove, daje odsvetoval tatvino v Krminn, W tam da je le kakih 400-500 K. Pred ^ ^kovalnim sodnikom je govoril drugače. Potem je pripovedoval, kako se je spoprijateljil s Pečenkom. Nekoč so prišli k njemu Pečenko in drugi, da bi poizvedel, če je upati na denar v blagajnah Jonovi in Venutijevi. Siglich mu je naročil, naj ima pripravljen voz ob 11. uri pri starem pokopališču v Gorici. Dal je-nalog za to Črnigoju. Potem se ni brigal za te reči. Konfrontiran s Pečenkom se je deloma udal, daje bil ž njimi spora-zumljen. Jos. Črnigoj iz Nebla (tisti, ki je prodal Lahom prostor za Legino šolo v Neblem) pravi, da ne zna laško, da bo govoril furlansko. Pravi, da ni nič upleten v tatvine drugih. Perissini mu je ukazal peljati jih proti Nabrežini. Med potjo so se smejali ter govorili o svedrih in policiji. Vedno je zanikal udeležbo na tatvinah. Na to je pričelo zasUšavanje prič: Jona, Venuti, E. Riccabona iz Krmina, Fr. de Can-dido. Priča Furlan, krčmar pri Barki, je videl tisto noč Črnigoja okoli 10. ure v svoji gostilni, zunaj ga je čakal voz. Tam je hotel iti spat, potem pa se je odpeljal, rekoč redarju iz Podgore, da gre obiskat nekega sorodnika, ki je na smrtni postelji. Razprava konča danes, dvorni svetnik vit. Defacis. Druse porotne razprave. — v petek se bo vršila razprava proti Gorjanu radi uboja, v soboto proti Jekoveu radi poneverjenja, dne 28. w 29. t. m. proti Torossiju tiskovna pravda, • 30. iu 3i. t. m. tiskovna pravda proti Faligu, dne L—2. jun. tiskovna pravda proti Werka in Benussiju na tožbo dr. Staniča; dno i , 5. jun. proti Strucu radi goljufije s prodajanjem j srečk in obligacij. SlaVnOSt v Postojnski jami, - Dne 4. junija t 1. (binkoštni ponedeljek) bodo vozili posebni vlaki h Ljubljane, Trsta, Reke in Krmina v Postojno in nazaj. Cene bode posebno znižane i in v voznih listkih je že uračunjena vstop- { nina v jamo. Iz Gorice ob Postojne iu nazaj stane v prvem razredu z vstopnino v jamo vred 14 K 10 v, v drugem 11 K 10 v, v tretjem 7 K 90 v. Opozarja se, da za uporabo drugih vlakov ti vozni listki niso veljavni, tudi ne proti doplačilu. Vlak odide iz Gorice na binkoštni ponedeljek ob 8.27 zjutraj, >. v Po- stojno ob 12.37. Iz Postojne ..de zvečer ob 7.40 ter dospe v Gorico ob 11.22 ponoči. — Voliina reforma io koroški Slovenci. — Celovški »Mir" nasvetuje, naj bi se priredil v Ljubljani velik manifestačni shod s programom: Korošcem in Štajercem pravico! Vsekakor uva-ževanja vreden nasvet. Vipavska Železnica je prevozila mesca marca -t. 1. 7600 oseb in 6800 t blaga, prejemkov '•¦ je bilo 15.900 K. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 172. vodstvena seja se je vršila dne 16. majnika ¦ 1906. ob 3. uri pop. v družbinih prostorih »Narodnega domu". Imenovala se je druga moška učna moč za deško diužbino šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Ko so se še rešile nekatere nujno notranje zadeve in se je 2ago- » tovilo nekaj knjig kot podpora dvema ustanovljenima ljudskima knjižnicama, je zaključil prvomestnik ob Vs^. uri sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. ? Pater Ciril iz Sv. Križa hodi sedaj pomagat v Črniče, odkar je umrl tamkajšnji dekan. Predzadnjo nedeljo ta mož ni mogel mirovati v cerkvi, ampak je nahrulil dve dekleti, ki sta spregovorili par besed, da se je vse zgledavalo*. v cerkvi. Kričal je, da naj gresta ven tisti ^ dve. Vse je gledalo okoli, vse je bilo pa tudi* nejevoljno, da tako kriči. Takega kričanja ¦" niso navajeni v Črniški cerkvi, in Če ne bo pater Ciril drugače postopal, ga fantje in dekleta naženejo v Sv. Križ tako, da bo moral kuto sleči, če bo hotel zadosti hitro teči. Kaj prav tega razupitega patra morajo pošiljati v Črniče 1 "; Umrl je v Trstu vč. g. Josip Bud in, " župnik pri Sv. Mariji Veliki. Budin je bil ro-1 jen v Prvačini leta 1833. Bil je tih in miren ;' značaj. -- „Brez osebnega namigovanja, ki se »e spodob ? SVetemil mesttl". — Glejte, glejte! »Primorski * List" piše, da duhovniki morajo „v cerkvi te-| meljito razkladati nauk o poglavitnih resnicah, t ki so podlaga krščanske politike". (Oho! V.jj,' cerkvi! Politika ne tiče v cerkev — to smo.* poudarjali že nebrojnokrat in bomo še! Cerkev/ 1! t je postavljena za molitev in razlaganje pravih i Kristusovih naukov, ne za politiko. Za nikako i i; politiko, tudi za nkršcanskoB ne. Za to še najmanj, ker se ž njo le meša vera. Politiki v cerkvi zaslužijo, da se jim zgodi kakor farizejem, katere je z bičem zapodil »Kristus iz templja! Ulogo Kristusa naj prevzame ljudstvo, katero je s svojimi žulji postavilo cerkve za vežo molitve!) Potem pravi: „Brez osebnega namigovanja, kise ne spodobi svetemu mestu, moramo pobijati v cerkvi krive vgovore"...'.." Ujel se je! S tem, da odsvetuje osebno namigovanje, ki se * ne spodobi svetemu mestu, priznava, da ; se je v cerkvi »osebno namigovalo*, c kar smo mi že tolikokrat označili za nespo-. dobno svetemu mestu! Hvala! Na to se bomo' š> sklicevali. Ali je novi nadškof tako odredil ? I Pa če je^mlvem^ zagotovo, da se politikujočr duhovniki ne bodo vzdrževali grdega »osebnega namigovanja", že radi tega ne, ker se po večini tako zaostali in neotesani, da stvarno govoriti o kaki reči sploh niso sposobni... . Najbrže pa je napisal »Primorski List" nasvet o stvarnem in temeljnem govorjenju v H cerkvi na sploh le v slepilo javnosti. Klerikalni tolovaji n Mirni na Dolenjskem. - V »Slov. Nar." Čitamo: Auguštin Travnikar iz Zabrdja je oče' štirih otrok in reven kmet. Zameril pa se je klerikalcem, ki so sklenili, da ga morajo pretepsti, da bo črn. 5. aprila zvečer ob 11. uri so ga napadli na cesti — med njimi so bili tudi člani izobraževalnega društva v Mirni — tepli ga s koli, da so mu zdrobili kostna levinogiin da je na pol mrtev oble ž a 1. Potem so tolovaji odšli. Okoli polnoči so se pa vrnili; en katoliški tolovaj * je vzdignil ranjenca od tal, in ga vrgel v kup kamenja, da je bridko zaječal in prosil usmiljenja. A ni ga našel. Še potem so ga premetavali sem-tertja nekaj časa, potem so pa vzeli neki jermen, mu ga zadrgnili okoli vratu in vlekli i njim vsega stepenega in ranjenega reveža v bližnji potok. Prav milo jih je Travnikar prosil, naj ga ne vržejo v potok. Tolovaji so mu izpol- . nili njegovo željo v toliko, da so ga na jermenu ¦ vlekli po brvi čez potok. Ko so prišli na drugo stran, so postali s svojo žrtvijo in dejali: '*;<2aj nam obljubi, da ue boš več »Naroda" bral, drugače pa tukaj v vodo skoči!" Ker jih je ' Travnikar prosil, naj se usmUijo vsaj njego- _;;: govih otročičev, zgrabili so ga ljuto in ga treščili v kamenito in trnjevo mejo. Ko se njegovi mučilci v tolovajskem krohotu odhajali, je prosil ranjenec enega izmed teh, da bi ga nesel domov in mu obljubil eno krono za to. A tolovaj mu je odgovoril: Daj mi pet goldinarjev, pa te nesem, drngače pa ne. Ko mu je Travnikar odgovoril, da je revež, da mu ne more več dati, so zasmehovali katoliški divjaki nesrečnika in odšli preklinjevaje najgrše kletvice. Travnikar je ležal v trnjevi meji nekaj čez tri ure ves stepen in ves v ranab. Ker je bila tisti večer jako hladna noč, da je zmrze-valo, je bil Travnikar ves premrt, ko sta ga našla okoli 3. ure zjutraj dva fanta in ga napol mrtvega prinesla domov. Ko je župnik Kocijančič slišal, da ''e Travnikar zbit in stepen in da so ga katoliški fantje pretepli, dejal je: T o j e b o ž j a volja, da je tako stepen! Travnikar je moral v bolnico, kjer mu najbrž vzamejo nogo. Stvar ima zdaj že v roki državno pravdništvo v Novem mestu ,; in upamo, da dobe katoliški tolovaji zasluženo kazen. O stvari bodemo seveda še poročali, da se bode videlo, kaki so naši klerikalci, katere je podivjala naša duhovščina in jih i naščuvala proti vsakomur, ki ni njen pristaš. * Vinarsko In sadjarsko dmštro za Brda bo imelo 1 svoj občni zbor na Dobrovem dne 27. t. m. Če ta dan ne bo zastopanih zadostno število \ deležev, bo f>' j občni zbor'10. junija t. 1. ; Shod sloieosUi potovalnih učiteljev s Kranjskega, Primorskega In Štajerskega se je vršil 6. t. m. v Postojni Izmed 11 potovalnih učiteljev jih je prišlo 9 k shodu, dočim sta bila dva službeno ; zadržana. Namen shodu je bil, dogovoriti se o , stanovski organizaciji južnoavstriskih kmetij-|| skih potovalnih učitelje? v svrho zboljšanja ff % njih gmotnih razmer in dvignjenja njih ugleda, j,, (Shod; ki je bil pripravljalen, je sklenil spre-. *'¦* ijeti y organicijo vse južnoavstrijske: slovenske, hrvatske in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih je 27. Zaradi končnega pogovora se je sklenilo sklicati shod vseh teh * gičlteljev v drugi polovici meseca junija v Za-! lirer' ^PreJe*a se Je tU(** resolucija, da naj se ..»ra vsemi silami podpira namera ustanoviti ,®ržavno zvezo vseh avstrijskih kmetijskih uči-JJ|eljev. Končno je shod tudi sklenil, da na- prosi gospoda državnega in deželnega poslanca graščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta, ki je bil med prvimi južnoavstrijskimi kmetijskimi in obenem potovalnimi učitelji, da sprejme mesto zaščitnika nad nameravano organizacijo. Iz goriške Okolice nam pišejo: Gospod c. kr. gozdni nadkomisar Konrad Kubbia v Gorici je imenovan gozdnim svetnikom in premeščen kot deželni gozdni nadzornik za Kranjsko v Ljubljano. Čestitamo temu vestnemu uradniku za to zasluženo povišanje. Njegove zasluge pri komisiji za pogozdovanje Krasa v goriškem in gradiškem političnem okraju so prav velike. Pod njegovim nadzorstvom se je časom njegovega službovanja v Gorici pogozdilo okoli 1800 ha opustošenega Krasa. Skrbel pa ni le za pogozdovanje, temveč tudi za sadjarstvo in mnogo tisoč sadnih drevesc se je po jako nizki ceni razdelilo med posestnike in kmetovalce iz skrbno urejevane državne drevesnice v Gorici, ki je njegovo delo. Povsod je pokazal svojo naklonjenost naprednim posestnikom in je z vso vnemo podpiral njih težnje z razširjevanjem gozdov in pri povzdigi sadjarstva. V narodnem oziru je bil vedno nepristranski. Čast mu! Želimo, da bi svoje delo tako nadaljeval na Kranjskem kakor ga j3 izvrševal na Goriškem, mi pa da bi dobili njemu enakega naslednika. V Doberdobu se je vršil v nedeljo 20. t. m. ustanovni občni zbor »Pevskega in bralnega društva Jezero", katerega se je udeležilo zadostno število članov. Predsednikom je bil izvoljen enoglasno g. Andrej Gergolet. — Društvo pri tej priliki naznanja, da priredi v najkrajšem času prvo veselico s plesom, koje spored se pravočasno naznani. Med zborovanjem je došla društvu častitka (telegrafifcnim potom) od bratskega društva »Ladija" v De-vinu, za kar se najiskrenejše zahvaljujemo in istemu že naprej toplo priporočamo. Vilfrarjev spomenik v Postojni bo stal pred tamošnjo ljudsko šolo. Kameniti temelj Vil-harjevevemu spomeniku postavi po naročilu odbora gospod Ivan Caharija z Nabrežine. Samomor. — V Červinjanu se je ustrelil z revolverjem 54 letni Ev. Gerstelj, uslužben pri vit. Dreossiju. Uzrok samomora so baje hude bolečine, katere mu je prizadeval rev-matizem. Vojaški begunec. — Predvčerajšnjim so pripeljali v tukajšnjo vojašnico na Travniku vojaškega begunca Antona Horvata z Lokve na Krasu. Katoliški župnik pred sodnijo radi krive prisege. — Dne 19. t. m. je začela pred sodnijo v Ljubljani razprava proti župniku dr. Mauringu na Igu razprava radi krive prisege. Več prihodnjič. Pevsko in bralno društvo v Dolnji Vrtojbi priredi dne 4. junija na binkoštni pondeljek svoji prvo pomladansko veselico z jako lepim vspo-redom, katerega se objavi pravočasno v »Soči". Bralno in pevsko društvo »Vipava" v Mirnu sklicuje svoj II. občni zbor dne 20. t. m. ob S. uri zvečer z opombo, da se bc vršil ob vsakem številu udov. HroŠČev je letos po nekaterih krajih izredno veliko, tako zlasti v Brkinih. Na našlo* vseh slovenskih pevskih društev. — Te dni je bila dotiskana moja »Balkanska Vila", zbirka fantazij na temelju hrvatskih., slovenskih, srbskih in bolgarskih narodnih pesmi. Te skladbe so pisane za ženske i« možke zbore in samospeve ter so v prvi vrsti namenjene našim pevskim društvom. Ker je »Balkanska Vila" jedno najznamenitejših snojih del ter bi morala zaradi narodnega svojega značaja zanimati vsakega pravega rodoljuba, sem poslal vsakemu slover*kemu pevskemu društvu po jeden iztis s prošnjo, da g*i nabavi za svoj arhiv. To ^elja samo za ona društva, koja nimajo ženskega zbora. Pevska društva z ženskim zborom pa najvljudneje vabim, da to delo v večjem številu naroči za svoje pevce in pevkt,. V tem slučaju sera še pripravljen dovoliti mali popust, akobravje cena tako nizka. Zapriposlani iztis prosim vsako slavno društvo, da mi pošlje znesek 3 krone 40 vin. Ozirom ua moje mnogoletno delovanje na polju glasbene prosvete mislim, da se vsako slovensko društvo odzove tej moje prošnji ter da bo s tem vršilo samo domovinsko svojo dolžnost. — V Zagrebu, 14. majnika 190G. — F. S. Vilhar. Odprti lekarni. — Jutri popoludne na praznik bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. 12 m globoko je padel neki 27 letni Fr. Šestar iz Ptuja pri delu na mostu pri Prva-čini. K sreči se je malo poškodoval na desni nogi. Prišel so je zdravit v Gorico. ' Opozarjamo na oglas g. Jakoba Š ul i g o j a, urarja c. kr. državnih železnic v Gorici, Go- sposka ulica št. 25. Kdor hoče imeti jamčeno dobroidočo uro iz pristnega blaga, naj se zaupno obrne na to domačo tvrdko, kateri nuj daje prednost pred tujimi firmami. Posebno za b i r m n n c e nnj se botri poslužujejo pri imenovanem. Prodaja kuhanih vampov, nahajajoča se doslej na trgu Sv. Antona se je preselila na nov pokrit trg št. 9 na Tekališčil Jos. Verdi, Vampi so vsak dan sveži. Razgled po suetu. Državni Zbor. — Ministerski predsednik je včeraj v obče presenečenje apeliral na zbornico in vse stranke, naj čim prej doženejo volilno reformo, Češ potem bo konec narodnostnim bojem! Zbornica je nadaljevala razpravo o vladni izjavi. Volilna reforma. — »N. Fr. Presse« poroča, da hoče vlada v vprašanju volilne reforme ze-diniti stranke na podlagi nastopnega kompromisa: Nemctm bi dala drugih 18 mandatov, tako, da bi jih mesto 205 imeli 223, Lahi dobe dva nova mandata, torej mesto Hi—18, Malorusi bi dobili še 4. Nemško-laška skupina bi torej imela mesto 225—245 mandatov. Število slovanskih poslancev bi se povišalo od 230 na 247, tako, da bi razlika med obema skupinama znašala mesto 5 samo 2 glasa. Od onih 17 mandatov, ki jih dobe Slovani več, nego je določal Gautschev načrt, je določen veei del Poljakom. Slovenci ne dobijo seveda nič! — Odsek za volilno reformo se snide prihodnji torek. Mogoče, da vlada razkrije svoje načrte že ta teden, kajti kompromisa Hohenlohe ni dosegel nobenega. Ako bi odsek odklonil njegove predloge, Hohenlohe takoj odstopi. Ogrsko-hrvatski državni zbor. — Poslanska zbornica se je sešla 21. t. m. na prvo sejo. Ob 10. uri je kvestor poslanske zbornice Ivan Toth pozdravil poslance ter v smislu poslovnika prosil nastarejega člena zbornice, Josipa Madarasza, da prevzame predsedništvo. Posl. Madarasz je prosil, naj se ga oprosti. Kvestor je naprosil poslanca Szappanosa, po starosti drugega poslanca, naj prevzame predsedništvo. — Posl. Szappanos je ob živahnih eljenklicih poslancev šel na predsedniško trLuno, ter imel kratek nagovor, v katerem je prosil blagoslova z nebes na delovanje zbornice, izrazivši nado, da prične z današnjo otvoritvijo državnega zbora nova blagonosna era za Ogrsko. Nato je bilo prečitano pismo ministerskega predsednika dr. Wekerla na starostnega predsednika, v katerem se ga prosi, da objavi kraljevo ročno pismo, da je bilo ministerstvo Fejervarv odpuščeno iz službe in da je bil dr. Wekerle imenovan ministerskim predsednikom. Nato je bil prečitan dopis ministerskega predsednika dr. \Vekerla, s katerim se objavlja imenovanje drugih ministrov. Med tem so prišli v zbornico ministri, njim na čelu mimsterski predsednik dr. \Vekerle. Vsa zbornica je vstala in pozdravila prišlece z živahnimi eljenkiici. Predsednik je na to izjavil, da bo državni zbor drugi dan slovesno otvorjen v kraljevi palači ter povabil poslance na otvoritev. Cesar je imel včeraj prestolni govor. Ceremonija se je izvršila slovesno. Govor je nejasen prav glede najvažniših vprašanj. Povedano pa je odkrito, da Ogrska dobi tako volilno reformo, ki bo varovala madjarski značaj Ogrske! Hrvatski delegatje v Budimpešti. — Hrvatski poslanci za. skup..; parlament so prišli v Budimpešto dne 2a. t. m., kjer jim je bil prirejen demostrativno prisrčen vsprejem. Na kolodvora so jih pričakovali vseučiliščniki hrvatski, srbski in madjarski (pristaši Košuta). Na topli pozdrav madjarskega dijaštva je odgovoril škof Drohobeckv v madjarskem jeziku ter je noglašal, da so hrvatski poslanci došli semkaj z možato odločnostjo, da odvrnejo skupno nevarnost, želeči, da bi se skupno borili za inadjarsko in hrvatsko neodvisnost. Na pozdrav hrvatskih in srbskih vseučiliščnikov je odgovori', posl.* arčič; „Nesrečna avstrijska roka je vsigdar zlo učinkovala na svobodo in razvoj. Težko smo občutili to, ali odslej ni bilo možno pomoči, ker od leta 1848. sem ni bila nikdar odločitev v rokah sinov naroda, ampak v rokah odpadnikov in korupcije. Mi prinašamo s seboj čustva ljubavi in bratstva. Neodvisnost je možno izvojevati le tedaj, ako v slogi delamo za nji". — Hrvate so pozdravili povsodi z velikimi ovacijami. Volitve v poslansko zbornico francosko so končane. P roti klerikalna večina bo imela sedaj 409 članov. NOVt državni kolodvor V Tr8tU je sedaj popolnoma gotov in ga je državna železniška uprava že prevzela. Prihodnji četrtek se promet osebnih vlakov prične že v novem kolodvoru. V tržaški' bolnišnici so okradli optika M. Lacknerja. Tam je bil 2 meseca. V svoji obleki je imel več delnic in obligacij v vrednosti 1100 K. Imel jo ušite v jopič; ko je zapustil bolnišnico, jih ni bilo nikjer več. Odbor društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov ,.Savaw na Duiaju so je sestavil sledeče: predsednik: phil. Kvg. Vavken, podpreds.: pb.il Jože Cerk, tajnik: phil. Rado Pavlic, blagajnik: med. Jože Klun, knjižničar: phil. Peter Prosen, gospodar, in Rudolf Est, ar-kivar.:. med. Janko Praznik. Namestnika: Ignac Pehani, iur., Matjašič Radovan, phil. Pregledniki: phil. Makso Sever, phil. Ivan Svetlin, pbil. Viktor Peterim. -~V legitima-cijski odse k sta voljena: phil. Ivr . Svetlin, načfilnik, phil. Rado Pavlic, blagajnik. Koliko časnikov se tiska na svetu? — v Evropi izhaja okoli 20.000 listov, največ v Nemčiji, 5500, med temi 800 dnevnikov. Na Angleškem 3000, med temi 809 dnevnikov; na Francoskem 2819, v Italiji 1400, potem sledi Avstrija, Španska, Rusija, Grška, Švica. V Aziji izhaja 3000 listov; na Japonskem 1500. V Afriki 300, v Zjedinjenih državah ameriških 12.500, v Avstraliji par listov. Druga mirovna konferenca se bo vršila v Hagu najbrže koncem maja 1907. Ruska državna duma. — Car je sporočil predsedniku, da ne sprejme deputacije, ki bi mu izročila adreso dume, marveč vse take reči mu ima izročati le dvorni minister. Duma je vzela to mirno na znanje. Preveč SO ZVOnlli vkonventu karmelitaric v San Remu. Župan je bil uložil radi tega tožbo proti nunam. Sedaj se je vršila sodnijska razprava, pri kateri se je pokazalo, da so pobožne nune preveč zvonile ter tako po nepo-trebi nadlegovale prebivalstvo. Samostan mora plačati denarno globo in tožbene troške, pa zvoniti ne smejo več, kadar bi se jim zjubilo. Shod brezposelnih delavcev v Petrogradu. -- Shod, ki se je vršil 18. t. m. in na katerem je bilo okolu (iOOO brezposelnih delavcev, je sklenil nastopno resolucijo: Vso oblast ljudstvu ; vse zemljišče naj se brezplačno prepusti kmetom; skliče naj se ustavni zbor; narodna milica; osemurnik, popolna amnestija. Spe-cijelno za-.,e so brezposelni delavci zahtevali, da mestna duma reši njihove stvari, zastavljanje v zastavljavnicah, da jim da dela in večo podporo in da jim izposluje dovoljenje, da se smejo shajati vsakih osem dni. 'IZ Dalmacije prihaja vest o ustanovitvi — avstrijske stranke, naperjene proti strankam, ki stoje na reški resoluciji. Strela j1 Ubila v Medulinu pri Pulju mladega Frana Lorencina in kravo, katero je gnal na pašo. 76 let V UbOŽni hiši. — V Poreču je umrla 92 let stara Ana Daveggia, ki se je nahajala v tamkajšnji ubožni hiši od svojega 10. leta. Žival', ki ne pijejo. — Lama v Patagoniji in nekatere vrste gazel ne pijejo nikdar vode; tako tudi nekatere kote. Tudi krave in koze v Lozere na Francoskem, ki dajejo imeniten sir, skoro nikdar no pijejo vode. Na korist ..NARODNE PROSVETE' Adolf Fey urar in optikei oa voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejeina poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------in optičnih predmetov. —— Za Vsako uro se jamči 1 leto. JttlMM^MNMMIMHIIItMIIM j Andrej Fajt f pekovski mojster | v Gorici Corso Franc. Gius, št. 2. | filiJAlkA V ist* ulici št. 20. i Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove mase in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvrSuje točno in natančno po želji, naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje I po zmernih cenah. S Z» velika 110$ priporoča goriške * j plnce, potice Itd. | •©#1 Zahtevajte nov ilustrovan cenik! Urar č. kr. državnih Za pristnost blaga se jamči! Loterijske šleuilke. l'J. maja 1906. *7 21 ;U5 1 29 32 44 4:5 C. kr. privii. Občni zbor OKRAJNE POSOJILNICE o Boucu bode 27. maja 1906., t. j. v nedeljo ob 4. uri ===== popoldne v gostilni pri H u b e r j u. ===== Dnevni red; 1. Potrjenje računa za 1. 1905. 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva. K obilni vdeležbi vabi društvenike llačelstuo. Nova slikarska obrt! j v Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo, slikarskih, strokovnih del. Specijaliteto v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča udaui Alojzij Požnic, naslednik JOS MAKOVEC. 5 kron in še vefi zaslužka na dan. Dražba za domača dela in strojev za pletenje. iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojev za pletenje f bos. H. Wbittick in drag, Budim- j pelta, IV, Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. ' Notarski kandidat = išče službo. Naslov pove upravništva lista. Odlikovana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naroclUa ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Solnčniki u najuečji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera modercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOBNIK - GORICI Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spomladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. krojaški kroji. Krojaiinica prve vrste za vsaki stan. trgovina z gotovimi oblekami in manufak- tram blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenab. Um ubit sprave k uniforma« »a častnike, uradnike, Sokole, finančne •stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častilo duhov Ičino: ovratnike, masne kape, cingulum itd. Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, ludi orožje samo v trgovini M. -POVERAJ v Gorici na Travniku. Zastopstvo pivovarne. Večja dobro vpeljana pivovarna, katera ima posebno v Trstu veliko od- i jemalcev (odda do 6000 hI) išče za Gorico in okolico zmožno in premožne zastopnike, kateri bi poleg svojega sedanjega delovanja, kakor tudi poznanja krajevnih razmer lahko jamčili za večjo in varno oddajo piva. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov slovenskega in laškega, želi se pa tudi znanje nemškega jezika. V slučaju, da se prosilci ne oglasi1, vzame se v najem pripraven lokal za klet in hlev, event. se kupi tudi pripravno stavbišče na katerem se sezida ledenico, hlev in stanovanje. Prednost se potem da onim, kateri bi izvrševali obrt na svoj račun. Natančne in izvršljive ponudbe resnih reflektantov poslati je v nemškem ali laškem jeziku na »Gambrinus 3905«. Rudolf Mosse Dunaj l. Seilerstatte 2. Gorica $ Gorica E Hčtel ji zlatem jii" v trgovskem središču nasproti u nadškofijski pala& — Sobe za l prenočišča po zmernih cenah. — p Velik jedilni salon, poleg stekleni |< salon s terasa — V poletnem 1 času prijeten vrt z verando. — i i Sobe za klube, društva, za skle- u njene družbe. - Izborna kuhinja. L Domača in ptuja vina. Izvirno p pilzensko »prazdroj»-pivo. | H Namizno orodje ii, posolje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjen« najlepše forme. kompletne kasete namiznega orodja, posodja za J >mako, karo, čaj, na- I mizni podstavki, uiuotui Izdelki. Jedino nadomestilo i pravega srebra. I Posebni izdelki za hotele, restavracije i in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo« O. kr. dvorni založniki Ghristofle & C.ie - Dunaj I. Operuring 5 (H einrichslioO. — Ilustrovan cenik na zahtevanfo. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo uvoje izvirnosti imajo nafil izdolkl gonilo toruritiiko inamko in ima 0 h r is i o il ©, i Gorica -*&- Gorica Klimatifcno zdravile. Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ijud-1 skega vrta. — Hotel prvega reda. j — V hotelu in dependanci nad j 70 sob in salonov, — Lastna j elektriCna razsvečava. — Eiek- j frični avtoraobil-omnibus k vsem | brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalaSČ 2a one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v i Gorici, — Izborna kuhinja in i klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. ' A. vd. Berini! fOoriea, Šolska ulica št. 2. Mika zaloga = ==oljkinega olja' prve vrste I Boljših tvrdfc i! Istre, Dalmacije Mslfetle. Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. I Predaja na drobno: Kron -'80, -'88, | - 96,112,1*20,1*36, tU, 1*60,180, 2'-. j — Na debelo cene ugodne. ------ j il>!lja poštnine prosto na dom. Posodo se | ¦>'a kupcu do popolne vnorabe olja; po ' vporabi se spet zameni s polno. j >ravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------mila in sveč.----------------; Cene zmerne. I * ŽELODČNE KAPLJICE (preje kapljice sv. Marka) 500 M je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljica (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj- Varstvena znamka. nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prenavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo tvoritev krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, na že-fodečni šibkosti, pri slabem rywww^^ Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in žolezolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor : plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, ralatilnic, žitnih čistilnic in odbiralnikov (tri-Jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnik mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in Iokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, samotnih In totaren za mavec. Zastopstvo za Kranjsko io\/5ko-obrtna zadruga V Gorici registrovaua zadruga s neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo .Trgovsko-obrtne zadruge v. Gorici« je z odrom na oremeniena in dne 29. decembra 1905, v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih-lotih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. "Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradntne */«* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/»*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. .Goriška Tiskarna" priporoča vizitke k s cesarskimi brzoparnikl „KAISER WILHELM H.", „KRONPRINZ W1LHELM" 9 in »KAISER WILHELM der GROSSE". ) Prckomorska vužnja traja sama 5 — 6 dni. *~cJ Naten3en; zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega J^3 I parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C**3 I ˇ Ljubljani edino le pri ^-- MAM TAVČARJU, Kolodvorske ice št 35 = I t nasproti občezr.ani gostilni „pri Starem Tišlerju". ca I Odhod is Llnbljaue Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se LT* I tičejo polt jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. :=a I Potaikom, . jenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, ^3 I ** v vt*hf Wioming, Nevada, Oregon in WaaMngton nudi nase društvo l"2 I poMtao ugodno ta iiredno o§no črea fialvMtoa. Odhod na tej progi C*3 I I« Brenina enkrat mesečno. ™ I Ta le dobivajo pa tndi listki preko B al ti mora in na vb« ostale dele sveta, kakort f + Brazilijo, Kubo, BuenoB-Airee, Ctolombo, Blngapore v Avatralijo itd. • Najcenejša m najhitrejša vožnja v Amerika je s parniki „SeveronemŠkega Llojda". t r —. REVMATIZMU in PROTINU - je liker Sedma SS,»i*r^ »*"• «¦*•¦¦• <*•»»• «•!««•" pri sv. modu? jc»ip cod.n., ....... ^ -teklw,Io• * M* *» Tntt it nt razpoilljt minj nego 4 iteklenlce proti povzetju tU naprej poiknim zneakom E *•- proito poStnine. ......—^