Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 143 ETNOLOGIJA JE POVSOD V letošnjem poletju je družina Smole v zasebni etnološki zbir- ki »Pal čava šiša« v obmejni vasi Plešce na Hrvaškem v okviru projekta, ki ga je fi nan čno omogo čil Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizirala prvo etnološko delavni- co v dolini reke Čabranke in Zgornje Kolpe. V Plešce smo bili na uvodni del povabljeni že 18. in 19. avgusta, ko smo lahko s sodelovanjem strokovnjakinj Slovenskega in Hrvaškega etno- loškega društva – Anite Matkovi č iz Belokranjskega muzeja in Dunje Majnari ć Radošević iz Zagreba, ki vodi etnološke šole HED – spoznavali kulturno dediš čino pleškega kraja in njego- ve okolice z obeh bregov Čabranke. Na predavanja, obhode in oglede so bili vabljeni tako doma čini kot obiskovalci z obeh strani meje, ki jih je zanimalo, kaj je etnologija, zakaj Plešce in zakaj ravno kulturna dediš čina kot možen razvojni potencial in prepoznavna identiteta kraja. Priprave na delavnico so potekale kar nekaj tednov, če ne me- secev, njihov zaklju ček pa je bil za vse prijetno presene čenje – v zadnjih dneh je prišla ponudba novinarja Mladena Kušca iz Radia Hrvaška za snemanje enourne kontaktne oddaje Zago- netna putovanja iz »Pal čave šiše«. V soboto, uro pred uradnim za četkom delavnice, takoj po novicah ob osmi uri, v katerih smo lahko zopet poslušali o mejnih politi čnih nesoglasjih med po- litiki obeh držav, je s pomo čjo mladih udeležencev etnološke delavnice potovalo v eter druga čno sporo čilo – o sodelovanju in ve čstoletnem sožitju obmejnih prebivalcev. Prvi dan so bila v pleški šoli, kamor že ve č kot stoletje in pol zahajajo uka željni vaš čani, predavanja o etnologiji, etnografi ji in zgodovini tega lepega, a trenutno precej pozabljenega dela Hrvaške in Slovenije. Zaklju čil jih je vodeni ogled vasi po v lanskem letu ozna čenih krožnih poteh. V popoldanskem času smo s pomo čjo Ob čine Osilnica pod vodstvom zgodovinarja Jožeta Ožure iz Društva Osilniška dolina obiskali slovenski del doline – cerkvico iz 17. stoletja v Ribjeku, vas Osilnico s cerkvijo sv. Petra in Pavla ter galerijo doma čina, akademskega kiparja Staneta Jarma. Zve čer so obiskovalci v Pal čavem salonu ob pesmi pleških fantov in Goranove harmonike in pod mentor- stvom Anite iz Metlike ter dveh Maric – izkušenih izdelovalk iz Bosljive Loke, preizkušali spretnost svojih prstov pri izdelavi cvetja iz papirja. V nedeljo smo spoznavali kratko re čico Gerov čico od izvira do Salan čevega mlina, Malinari čeve žage, kova čije na Jeziri ter marljivo ohranjene kmetije Čr čkovih v Zamostu. Popoldne smo se s številnimi Pleš čani podali na pohod po stari karavanski poti po kolpski dolini – v Zakrajc Turkovski, do Rezu čke hiše, ki s skrbnim delom Bojana Pajni ča in društva Zakraj čke košenice še vedno čuva svojo staro črno kuhinjo in hrani zanimivo etno- grafsko zbirko. Kot je v teh krajih obi čaj, nista manjkali niti harmoniki nare čnega kantavtorja Matije Turka iz Črnega poto- ka in našega Gorana Majeti ča iz Plešc. Nare čna pesnica Josipa Klepac iz Čabra nam je brala svoje pesmi. Ve čer smo zaklju čili s piknikom, ki ga je na Pleškem polju za skoraj šestdeset udele- žencev organizirala Ob čina Čabar. Uvodnim dnevom je sledila petdnevna delavnica pod vodstvom Marka Smoleta ter mentoric Daniele Hobar, študentke arhitektu- re iz Gerova, in Sonje Hercog, študentke etnologije in kulturne antropologije iz Laškega. Z dvanajstimi dijaki in u čenci gimna- zije in osnovne šole iz Plešc in sosednjih krajev smo raziskova- li zbirke in okolico »Pal čave šiše«. Pod mentorstvom Daniele Hobar smo si ogledali že skoraj pozabljeno najstarejšo stavbno dediš čino doline na obeh straneh meje. Mentorica je najprej ra- Drugi članki ali sestavki / 1.25 Marko Smole, Daniela Hobar, Sonja Hercog MEDNARODNA ETNOLOŠKA DELAVNICA V ORGANIZACIJI ZASEBNE ZBIRKE – ZAKAJ PA NE! Velike izkušnje iz male vasi Plešce Dunja Majnari ć Radoševi ć iz Zagreba na predavanju v pleški šoli. Foto: Sonja Smole, avgust 2007 Logo Etnološke zbirke rodbine Čop. ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 144 zložila nekaj osnov v zvezi z arhitekturo ter nas opozorila na podrobnosti, na katere smo morali biti pri opazovanju hiš še posebno pozorni. Z lastniki vseh hiš, ki smo jih obiskali, smo se podrobneje pogovarjali o njihovem zgodovinskem razvoju ter družinskem življenju, povezanim s hišo. Nismo zbrali samo zanimivih zgodb, hiše smo raziskali še z arhitekturnega vidika in izmerili notranjost in zunanjost hiš ter skicirali fasade. Po vr- nitvi s terena smo pri Pal čavih risali tlorise, popravljali fasade, ki so se v primerjavi s preteklostjo kar precej spremenile, ter ugotavljali, kdaj in na kakšen na čin so bile hiše renovirane. Med vsemi, ki smo jih obiskali, naj poudarimo ve č kot 170 let staro Jurinovo hišo v Mandlih in Šuštarjevo hišo iz istega obdobja v Plešcih, saj imata obe zelo dobro ohranjeni kleti s polkrožnim obokom, prva celo del s križnim obokom in stebri, zanimivi pa so tudi portali vhodnih vrat ter detajli oken. Z drugo mentorico, Sonjo Hercog, smo obiskovali starejše va- ške prebivalce in zapisovali njihove nare čne pripovedi o nekda- njem na činu življenja in »Pal čavi šiši«. Pred odhodom je men- torica u čencem in dijakom predstavila osnove terenskega dela kot bistvo etnografi je, tega pa so uspešno povezali z znanjem o »Pal čavi šiši«. Izbrali smo si dolo čeno temo, si napisali okvirna vprašanja ter po modelu polstrukturiranega intervjuja sogovor- nike spraševali o življenju pred drugo svetovno vojno in takoj po njej ter o takratni vlogi Pal čave hiše. S pomo čjo intervjujev smo izvedeli veliko novega o vasi in okolici ter si zabeležili dragocene podatke o na činu prodaje v Pal čavi trgovini ter o ple- sih, ki so jih plesali v njihovi gostilni. Ljudi smo intervjuvali v dopoldanskem času, v popoldanskem pa smo zapiske marljivo vnašali v ra čunalnik, saj smo se zavedali, da marsikatera infor- macija lahko koristi nadaljnjim raziskovalcem vasi ali Pal čave hiše. Zapisovanje v nare čnem jeziku ni ravno ma čji kašelj in je bil za celotno skupino velik izziv. Del skupine je katalogiziral obširno Pal čavo knjižnico, ki pre- more ve č tiso č nemških, hrvaških in slovenskih knjig. Družno smo obiskali Bosljivo Loko na slovenski strani in spoznavali doma čijo družine gospe Olge Lenac, ki je s svojimi stavbami ra- sla celo devetnajsto stoletje, naselje z vaško cerkvico ter cerkev sv. Ane, ki stoji na meji zgornjega dela kolpske doline oziroma nekdanjega ko čevskega gospostva. Na obhodih nismo spregledali niti tovarne Lož Metalpres, Pleš- ce, in proizvodnje GEC d. o. o, kjer so zaposleni mnogi doma- čini, in kjer so nam pripravili kosilo. V popoldanskih urah so nas obiskovali ljudje z obmo čja čabranske ob čine, ki se ukvar- jajo s kulturno dediš čino. Naši gosti v Pal čavem salonu so bi- li zdravilka Milka Ožbolt, pisatelj, zgodovinar in zapisovalec doma čega nare čja Slavko Malnar ter pisatelj in pesnik Zlatko Pochobratsky. Delavnico smo zaklju čili v petek popoldne s predstavitvijo projekta ter podelitvijo zahval udeležencem in donatorjem. Na Pal čavem dvoriš ču smo si ogledali predstavo, ki jo je v nare čju odigrala dramska skupina dijakov iz Gimnazije Čabar pod vod- stvom mentorice, profesorice Veronike Pochobratsky. In še naše zadnje uradno druženje z udeleženci delavnice, mla- dimi Čabrani: v soboto, 29. septembra 2007 smo se družno od- pravili na ekskurzijo iz Čabra ob stari trgovski poti skozi Loško dolino in Cerkniško polje, po kateri so neko č trgovali in preva- Podstreha »Pal čave šiše«. Foto: Sonja Smole, avgust 2007 Katalogizacija knjižnice »Pal čave šiše«. Foto: Tita Porenta, avgust 2007 Snemanje za lokalno televizijo. Foto: Marko Smole, avgust 2007 Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 145 ETNOLOGIJA JE POVSOD žali robo v osrednjo Kranjsko in nazaj mnogi naši predniki. V Škofji Loki smo si ogledali Nacetovo hišo in stari del mesta. Nadaljevali smo do Ljubljane, nismo pa pozabili niti na pogled nanjo z vrha Sv. Katarine niti na Slovenski etnografski muzej, Ljubljanski grad in ve černo razpoloženje s sve čami ob Ljublja- nici ... Bilo je lepo in dokazali smo: tudi lastniki zasebne zbirke v zamejstvu so s pomo čjo okoliških ljudi dobre volje sposob- ni organizirati kakovostno in odmevno etnološko delavnico, ki omogoča spoznavanje lastne preteklosti in stoletja stare, a za- čuda – kljub drugačni medijski podobi še vedno žive povezave med sosedi z obeh strani meje. Hvala vsem, ki ste pomagali: Pal čavi družini, Uradu za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu, drugim donatorjem, doma činom, Kristjanu Rajšlu, ravnatelju Gimnazije Čabar, HED in SED, etnologinji Titi Porenta, novinarjem radijskih in televizijskih postaj ter časopisov, in vsem udeležencem. Kultura ne pozna meja – niti v z obmejnim režimom tako nesre čno lo čeni dolini reke Čabranke in Zgornje Kolpe … Veseli bomo, če se nam boste naslednji č pri odkrivanju naše skupne domovine pridružili tudi vi. Datum prejema članka v uredništvo: 5. 10. 2007. Nedeljski piknik na Pleškem polju. Foto: Sonja Smole, avgust 2007 Slavko Malnar, zgodovinar in zapisovalec nare čja z udeleženci delavnice. Foto: Sonja Smole, avgust 2007 Zaklju čno sre čanje pred »Pal čavo šišo«. Foto: Sonja Hercog, avgust 2007