Slovenski tednik
za korUtl delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS
V slogi Jo moči
GLASILO SVODO DOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage I
Ste-V. 34.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlce at Chicago, 111., under Act oi March 3rd, 1879
Chicago, III., 20. augusta 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
PUBLISHERS PLEASE TAKE NOTICE.
Hereafter the Exchanges should be forwarded to 1518 W. 20th St., Chicago and not 597 W. 20th St. as heretobefore. Please correct your mailing list.
Mgment of Glas Svobode C°.
ČITATELJEM IN NAROČNIKOM V CHICAGO.
Prosimo vse one, kateri so p° novem urejevanju hišnih številk, predrugačili njih hišno številko, da nam nemudoma naznanijo isto, ako hočejo, da jim pošta lista ne ustavi.
Nova hišna št. Glas Svobode je 1518, pišite toraj na to številko.
Uprava Glas Svobode.
SVETOVNI PREGLED.
NA ZNANJE.
Zastopnike, naročnike in čita-tel je “Glas Svobode’’ opozarjamo na NOVO HIŠNO ŠTEVIKO, na katero naj naslove vsa pisma, naročila in nakaznice tikajoča se u-pravništva in uredništva tega lista. Nov naslov je: 1518 W. 20th Street.
Prosimo, da se vse pošiljatve in pisma naslovijo “GLAS SVOBODE” CO. in NE M. V. Konda, ker Konda je odpotoval v staro domovino.
Uredništvo in Upravništvo “Glas Svobode” Co.
OBVESTILO.
Sorodnikom prijateljem, znancem, čitateljem “Glas Svobode in elanom S. S. P. Zveze naznanjam odhod v staro domovino, katere že 23 let nisem videl, kakor tudi ne svojcev in 98 let starega očeta, katerega pa želim še enkrat videti predno se ločiva za vedno.
Torej srečno snidenje ?■&£._ ejj. mesec ali dva in na zdar !
Martin V. Konda.
V Chicagu 16. aug. 1909.
OBVESTILO.
Članom društva “Luč št. 14 na Yale, Kans. se s tem naznanja, da bode redna društvena seja za mesec september ne drugo, kakor do sedaj, ampak tretjo nedeljo, to je 19. istega meseca, kar se je zadnjo sejo pozabilo povedati
Vzrok temu je, ker ima društvo sv. Barbare drugo nedeljo v mesecu septembra v društveni dvorani veliko veselico, ki se bode vršila pred- in popoldan.	Odbor.
IŠČE SE
Ana Šušteršič, sedaj omožena Tončič, iz Jernejevasi. okraj in fara Črnomelj na Kranjskem, sedaj biva nekje v Ameriki. Imamo važnosti zanjo. Prosimo, da se nam njen naslov naznani ali pa, da se sama javi.
Upravništvo “Glas Svobode”.
NA PRODAJ.
Proda se hiša in lota, z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem. Lota je 50 čevljev široka in l!50 dolga. Na v.rtu jie zasajeno sadno drevje in vinska trta, katero že rodi. Hiša ima 4 sobe, je delana iz lesa in je na novo pobarvana. Skeden je iz cementa; vodnjak je poleg hiše in je 65 čevljev globok. Za natančnejše informacije in ceno se je obrniti na J. Kaiser, Box 58, Dalzell, Ul	30-34
DENARJE K STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $	10.35 ............... 50	kron,
za *	20.55 .............. t00	kron,
za $	41.10 ............. 200	kron,
zaT $	102.75 ............. 500	kron,
za S	205.00 ............ 1000	kron,
za $1020.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličns-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. Hew York «104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
Avstrija.
Dunaj, 17. avg. V Tirolah obhajajo velikansko slavje 100 letnice hrabrih narodnih junakov Andrej Hofer-ja (Sandwirth), Peter Mayr in Andrej Speckba-cherja. Sto let je minulo odkar so junaki tirolsko očetnjavo pred navalom Francozov obvarovali. Vrhunec slavja se bo vršil dne 29. t. m. v Rregeneu, tier 30 in 31. t.m pa v Inomostu.
Črna gora.
Cetinje 18. avg. Za časa vojne napetosti med Avstro-Ogrsko, 'Srbijo in črno goro je 400 pobegnilo iz Hercegovine v Črno goro. Ko je bil konflikt poravnan, se je črnogorska vlada obrnila na Dunaj, da bi izposlovala tem beguncem amnestijo. Avstro ogrska vlada je odgovorila, da te amnestije ne more dovoliti. Z ozirom na to so se begunci obrnili nenosredno na avstro ogrsko poslaništvo na Cetinju s prošnjo, naj bi se jim dovolilo povrniti v domovino. Po slanik baron Kuhn je odgovoril, da na popolno pomiloščenje ni misliti, pač pa je obljubil, da se bo z begunci, ki se vrnejo v domovino, postopalo izredno blago in milo. Na to je črnogorska vlada sporočila beguncem, da bo skrbela zanje, ako hočejo ostati v Črni gori, kdor pa bi se hotel izseliti v Srbijo ali v Ameriko, temu pa črnogorska vlada da potne stroške. Izmed 400 beguncev se jih je smislu te ponudbe odločilo 165, da ostanejo v črni gori, 176 se jih je vrnilo v Hercegovino, 39 jih je na državne stroške odpotovalo preko Italiie v Ameriko, 10 preko Sandžaka v Srbijo in 1 na Bol garsko.
Nemčija.
Berolin, 18. avg. Y würtenber-škim deželnim zboru sedi sedem socialističnih poslancev: „ parlament je naredil pretečeni mesec izlet v Friedrichshafen, kjer so se vsi poslanci tedaj tudi socialisti. wiirtenberškemu kralju Viljemu poklonili. Kralj Viljem je znan kot zelo uljuden človek in kot taa je socialističnim poslancem roko podal in se žnjimi delj časa raz-govarjal. Do tukaj ni bilo druge nesreče, a prišlo je naknadno drugače. 'Socialistična stranka je iznašla, da soc. poslanci so s tem, ker so se kralju poklonili, soc. princip kršili. Poslanci so se zagovarjali, češ, da jim ni druzega preostajalo, kot, ali se kralju pokloniti z drugimi poslanci vred, ali pa poslanstvo na klin obesiti.
Toda strankarsko razsodišče ni bilo tistega mnenja, ter dalo poslancem strogi ukor. (Op. ur. Po našem mnenju se niso soc. poslanci proti principu s tem pregrešil: če so se kralju predstavili. Oni, kot ves parlament niso naredili izlet v Friedrichshafen da se kralju poklonejo, marveč kralj je ob priliki izleta vse poslance k sebi iz gol uljudnosti povabil, in n-ljudnost je soc. poslance vezala, da se povabilu odzovejo. Sicer pa je kralj vsaj priložnost imel, da se je osebno prepričal, da so socialisti tudi ljudje in ne vragi, kakor jih klerikalna svojat nazivlje Seveda, s tem mislimo mi izrecno socialiste, a nikakor pa ne čikaš-ke “obersocialiste” kateri so vse drugo, kot pa izrecni socialisti.)
Francija.
Pariz, 17. avg. Na Eiffelstolpu urejena štacija za brezžične brzo-jave sprejema dan na dan brezžične brzojave iz New Torka in tudi iz Kanade. Za sedaj je štacija le provizorično opremljena. Ko bo vse docela urejeno bo štacija pod zemljo nastanjena in samo žarna sprejemnica nad zemljo. Računa se, da do konca septembra bo vse potrebno dogotovljeno in štacija v javni promet izročena.
Norveška.
Kodanj, 17. avg. Ministrska kriza je bila nastala, ker danski kabinet ni dobil parlamentarno podporo za deželobrambni načrt; kriza je končana s tem, ker je grof Holstein-Ledrebord novo ministrstvo sestavil.
\ mm NAGRADE! f
iz
DELAVSKIH
KROGOV.
Izplača takoj naše u-pravništvo g. Joža Za-vertniku, kakor hitro on v teku enega meseca, ta je do 20. septembra t. 1. v našem uredništvu pokaže :
1.	Spričevalo, izdano po Anton Kunc-u, krčmarju in posestniku v Dol. Logatcu št. 5, v katerim imenovani Kuno potrdi, da ga ni Joža Za vertnik nikdar prevaril, in
2.	Da Kune, Joža Za-vertnika, kot poštenjaka smatra, in da Zavertnik vsled izneverjanja Kuncu ničesar ne dolguje.
S tem spričevalom nas g. Joža Zavertnik prepriča o njegovi poštenosti in vrh tega dobi $200.00.
Grško.
Kanea, otok Kreta, 17. avg. Ministrstvo Krete je 15. t. m. odstopilo ter se začasnemu komiteju u-prava otoka Krete poverila. Komite je grškemu kralju in grški kraljevini zvestobo prisegel. (To pomeni toliko, kot da se Grškp, ve-levlastnhn zahtevam ne vda, da bi grško zastavo na Kreti, snela.)
Švedska.
-Stockholm, 17. avg. Poiskus, da bi se poljedelci štrajku pridružili se je ponesrečil; nameravano je bilo. da bi se žetev preprečila.
Vsi časniki v deželi zopet redno izhajajo. Štrajkarji so nameravali velikansko demonstracijo uprizoriti, kar je pa policija prepovedala.
-Stockholm, 17. avg. Zaradi stavke je švedski organizatoričen ko mite sklenil, za to poletje nameravani internacionalni mirovni kongres do leta 1910 odložiti.
Španija.
Pariz. 17. avg. Španski poslanec za Francijo. Marquie del Nuni, je v nekem tukajšnjem časniku izjavil, da so časniška poročila, da je bilo dne 13. avgusta v Fort Mont-juich pri Barceloni 25 oseb ustreljenih ker so se ustaje udeležili neresnična.
Žrtev razmer.
William E. Mancker, 45 let star, stanujoč na 219 E. 125 cesti, New York in ki trdi, da je bil nekoč neodvisno premožen, a je vsled razmer prišel ob vse bogastvo je bil prevčerajšnim zaslišan pred Harlem sodiščem zaradi vloma in tatvine. Jetnik je na sodišču izpovedal, da njegova soproga. ki boleha na sušici, ni že več dni jela in ker on nikjer dela dobiti ne more, in je brez denarnih sredstev, je bil prisiljen vlomiti sosedno mesnico, da vkrade mesa, s katerim nteši glad umirajoče soproge.
Sodnik Breen se je o njegovi izpovedbi prepričal, ter jetniku zatrdil, da mu pomore . . .
Takovih slučajev se pripreti po večjih mestih vsaki dan. — Kedo ne bi obžaloval takov sistem pod katerim sedaj živimo?!
OPOMIN!
Rojake v Chicago, kateri nam dolgujejo na naročnini, prosimo da zaostali dolg poravnajo v najkrajšem času, ker sicer jim bomo enostavno list ustavili. Išče se zastopnika. Zglasi se naj osebno pri uoravništvu Glas Svobode Co. na 1518 W. 20th St.
Uprav. Gl. Sv.
Obvestilo!
Člani društva št. 4 S. S. P. Zveze v Black Diamond, Wash, se tem potom naprosijo, da se polnoštevilno udeleže “Plesne veselice” na 28. t. m. v Mashenchevi dvorani in tuidi prihodnje mesečne seje dne 5. sept., ker pri seji se bo sklepalo o važnih stvareh.
M. Kramer, tajnik.
New York, 17. avg. Med ekse-kutivnem koncilom združenih klobučarjev in zastopnikov zveze klobučarskih tovarnarjev se je po sedem mesečni stavki doseglo spo-razumljenje. 20:000 unijskih de-aveev je bilo stavke udeleženih. Pogodba, katera se je po posredo vanju guvernerja Fort iz New Jerseya sklenila, je od obedveh strank potrjena in potrebno je le še, da uradniki -podpišejo predno se delavci k delu povrnejo. Obe-dve stranki sti dopuste privoljile. Unijiski znak — label — bo po vsih tovarnah veden, stavkokazi odslovljeni in stavkarji zopec po prejšnji plači vposleni. Pogodba se glasi za tri leta in spori sc bodo razsodišču izročili.
Indianapolis, Ind. 17. avg. Pri tukajšnem zveznem sodišču je bila vdrugič prošnja za sodnijsko prepoved vložena proti štrajkujo-čim vposleneem American Sheet & Tinplate Company v Elwood, Ind. Prva prošnja je bila od zveznega sodnika Baker zavrjena z motivacijo, da obedve stranki, stavkarji in družba-tožiteljiea i-mati svobodni pristop na delavski Irg, in da je stavkarjem dovoljeno z mirnimi sredstvi ljudi od dela v tovarnah družbe odvračati. (Pametno!)
Sedanja prošnja za sodnijsko prepoved se opira na namišljeno dejstvo, da novi delavci, kakor tudi dosedanji stavkarji hočejo delati, a da jim stavkujoei z na-silstvom prete.
St. Paul, Minn. 17. avg. Sploš-stavka 5000 tovornih nakladatel-jev preti na tovornem kolodvoru v St. Pavl, Minn. Štrajk je bil določen za včeraj popoldne ob 1 uri toda ni prišlo do tega. Zastopniki obedveh strank so v pondeljek ves dan konferirali. Delavci zahtevajo zboljšanje plače za deset od-totkov in neke prenaredbe v de lavnem času.
Železniške družbe so 5% že privoljile a vse kaže, da ako 6% ne privoljijo, je stavka neizogibna.
Morehead, Ky. 17. avg. Vposlen-ei Haldeman, Ky„ opekarne so danes zastavkali. Opekarne so od pomožnih šerifov zastražene.
Pittsburg, Pa. 17. avg. Pod imenom “United States Steel Corporation” znani jekleni trust se ne vtraši pred nobenem) sredstvom, da pokaže sovraštvo napram stro kovnemu gibanju. Sedaj od-slov-l.ja vse delavce, kateri so osumni ceni, da z unijo sočutstvu.jejo. Toda še več, trust skrbi pod “črnim zaznamkom”, da odslovljeni delavec v nobenem k United States Steel Corporation spadajočim podjetju dela ne dobi.
V minulih 14 dneh je bilo mn o go izvrstnih delavcev nenadoma odslovljenih, akoprav so po več let delali. Ako so vprašali po vzroku odslovitve, se jim je odvrnilo, da preveč govoričijo, ali pa preglasno. Večinoma tako odslovljeni slišijo, ko za delo vprašajo v k trustu pripadajočih tovarnah, da dela sploh ne dobe. Tedaj ni dvo ma, da je vvedena takozvana “črna pola”, po kateri se “neljubi’ uničijo kolikor le možno. Med od puščenim se nahaja preko 200 •mož, kateri so se bojevali za de lavsko korist.
Tako se postopa samo v neunij-skih podjetjih jeklenega trusta ne pa v American Sheet and Tin Plate Co. koji organizirani delav ci sedaj tudi stavkajo. Uradniki jeklenega trusta so menda prišl do spoznanja, da se med njihovimi delavci m-nogi nahajajo, kateri so pod pritiskom gospodarstvene bede iz unije izstopili, toda se še vedno kot strokovni elani zavedajo. Jekleni trust se je odločil da take ljudi ne zaradi njih djanja pač pa zaradi njih namišljenega prepričanja lakoti in bedi izroči
Celo poseti večernih zborovanj so se delavcem prepovedali in o-nim po malih mestih okrog Pitts-burga se je celo najmanjše zborovanje prepovedalo, če nočejo odslovljeni biti.
RAZNE NOVICE.
Ameriško pravosodje.
V New Yorku se je zaključila dva tedna trajoča obravnava, s katero se je imelo dokazati, da milijonar Harry K. Thaw, kateri je bil arhitekta Stanford White, ustrelil, in potem s pom-očjo svojih milijonov in zvitih odvetnikov namesto na električni stol bil obsojen v blaznico.
Svoj čas smo poročali o procesu, kateri je okolo pol milijona stal a Thawu je bilo življenje prihranjeno. Odvetniki so dokazava-li, da je morilec nor in pri tem je ostalo. Porotniki in sodniki so bili o Thawovi norosti “prepričani”, edino državni pravdnik Jerome je trdil, da Thaw je pri polni zavednosti in zrel za električni sto-lec.
Zadeva je sedaj obratna. Kakor rečeno, Thaw ima milijone in v norišnici se je naveličal biti; zato pa so hoteli, on in njegovi odvetniki dokazati da ni nor in torej na; se ga osvobodi.
Državni pravdnik Jerome, tisti koji je popred trdil, da je Thaw zdrav, trdi sedaj da je nor in zadnje je obveljalo, ter morilec je moral nazaj v norišnico iti. V deželi dolarjev ni justica samo slepa, temveč tudi nora.
V času uljudnosti.
Iz Atlanta, Ga. se poroča: Legislatura države Georgia se je od-godila, kar je bilo od ljudstva z veseljem pozdravljeno, ker še nobeno zborovanje te države ni tako brezkoristno čas tratilo, kot sedanje.
Značilno za obedve zbornici le-gislature je, ko nisti takozvane odgojilne predloge niti v posvetovanje vzele, po katerih bi morali otroci do 14. leta vsaj po 3 mesece v letu v šolo hoditi. Povdsrjn-, lo se je, da ako bi se tozadevni zakon sprejel, bi se otroci črncev preveč učili in potem bili za grobo delo nesposobni. (!!)
Pravica.
Iz Atlante, Ga. se poroča, da bo neki črnec iz zapora izpuščen, v katerim je 18 let presedel zaradi umora kojega ni nikoli izvršil. U-morjeni, neki Smith, je bil v Poltoni od nekega belokožca usmrčen. Dejanje je. bilo navidezno, u-boj, kateri se je brez nakane dogodil, toda pravi storilec je molčal, ko se je črnca prijelo, pred sodišče postavilo ter v dosmrtno ječo obsodilo. Storilec je dalje molčal, dokler ga ni usoda na bolniško posteljo položila, in mislil da ne bo več vstal, vest ga je ko-neeno prignala, da je dejanje priznal.
Dogodek je pretresljiv. Ako o-sumljenec ne bi bil 'Niger, kdo zna če bi se bilo kar tako suma-rično sodilo, toda z Nigrom se na Jugu ne delajo ceremonije. Še le te dni je bil tam neki črnec linčan. ker je skozi okno gledal, ko se je neko dekle oblačilo. Belokožca bi se bilo v najhujšem slučaju odpodilo, ali pa se mu bi bilo dalo par sunkov pod rebra, a črnca se je na kratko umorilo. Grozno! Ameriška kultura ni znatna prel ono lulukafrov, če ne v nekterih slučajih celo zaostaja.
Srečkanje se je pričelo.
Coeur d’ Alene, Idaho, 16. avg. — Pri vlečenju imen za državna zemljišča v Spokane rezervaciji je bilo prvo potegneno ime Aliéna Newton iz Helene, Mont. Newton dobi prvo izber ondotnih zemljišč, katero pravico veščaki cenijo v vrednosti od $75,000 do $100,000 Pač sreča ! Radovedni smo ako se je kateri naših rojakov registriral za ta zemljišča. Prosimo poročila.
POD PRETVEZO VERE.
Iz New Yorka se poroča: Za takozvane “dobrodelne družbe”, katere priseljence prav nesramno ožemajo, so silno slabi časi prišli, kajti naseljniški komisar Williams sedaj strogo pregleduje vse take družbene zavode. Zasedanji zaključek tega pregleda je, da “dom sv. Jožefa” za varstvo poljskih priseljencev ne sme več svoje zastopnike na Ellis Island pošiljati. Ta takozvani “dom” je vse Poljake, katere je v svoje kremple dobil, do golega oskubil.
Jednako je odredil Williams napram “Švedsko-luteranskemu domu ’, oziroma tega zastopniku na Ellis otoku, Andrew Dahlberg. Ta gospod je baje neštevilna dekleta izkoriščal. Ta odredba zadene tudi “sestro Huido”, neko di-jakonko “doma”, katera je bila svoječasno od luteranske cerkve v Chicagi; za ta urad imenovana.
In sedaj poroča ‘‘Glas Naroda”, da je enaka usoda “e. & k.” ščurke in stenice v “Avstrijskem domu”, “kojim zaščitnik” je bil znani pater Kazimir Zakrajšek, zadela. Ako je le polovica resnice, kar “G. X.” poroča, tako nam n«-preostaja druzega, kot vzdihniti. Bog nas obvaruj pred “nebeškimi agenti!”
Trgovci s človeškim mesom.
New York, 17. avg. Nastop tukajšnjega naselj-niškega urada na-prami priseljniškim ‘“domom” kateri edino na to gledajo, kako bodo nevedne priseljence izkoriščali, je tudi stvari na dan spravil, katere so naravnost neverjetna. Kongresni1 poslanec Benet, član komisije, katera se ima o na-selniškem vprašanju poučiti, je izjavil, da 75 odstotkov takih “domov” ne odgovarja naznanjenemu namenu. Najhujša predbaci-vanja so, ko pravi Benet, da se a-gentom iz zloglasnih hiš ne dela ovir pri dobavljanju deklet iz takih ‘“domov” za svoje hiše, ako od $1. do $5. plačajo za vsako deklino. Taka ravnokar došlja dekleta, seveda mislijo, da se kot služkinje udinijo.
V drugih pristaniških mestih se baje takisto godi.
Čudno!
Cleveland, O. 16. avg. — John D. Rockefeller se je včeraj pozdravil in v roke segel najveeje-mu sovražniku sistema, katerega Rockefeller representira. Ta sovražnik je Robert Bandlow, kandidat za kongress na soc-ijalistič-nem tiketu.
Sestala sta se v Enelid ave. bap-tistovski cerkvi. —Čudno, čudno!
23 za Johnsona.
Chicago, 111. 13. avg. Petek, 13. t. m. je bil nesrečen dan za pugilista Johnsona, kateri je bil obsojen na $23 globe radi drvenja avtomobila.
Ko je Johnson stopil pred sodnika je zrl v obraz raznim babje-verskim resnicam (?) kot:
Petek, 13 dan v mesecu.
13 obravnava na vrsti.
13 aretacija -policista Flyna.
13 poročilo porotnikov.
Predno je bil aretiran je imel le še 13 minut časa, da dobi vlak za paeifično obrežje.
“To ni noben izgovor”, je reklo sodišče. “$15 and cost — $23.
Listu v podporo.
J. Šušteršič 50e; M. Ameršek, 25-c; M. Sodja Toe; W. ker vržem prokletarca v st. 50; L. Rožicli, ker S. S. P. Z. proletarčarjein smrdi 50c; J. Lozar, ker ne čitam cunje izza plota 25o; G. M. ker imamo cifre pri naši Zvezi, pa to Proletarca srbi $1; J. Klobučar 50 c., ker se Zavertnik hvali, da je poštenjak; M. Petrič 25c. Hvalal
Če M bili vsi slovenski delavci naročniki na “Glas Svobode” bi bil ta najrazširjenejši slovanski list na svetu. Somišljeniki razširjajte ga!	j
Fort William, Ont., 17. avg. U-panje, da je stavka tovornih nala-galcev minula, je bilo prevara. Stavkarji so se pač izjavili, da začno zopet delati in eni so- šli že na delo, toda, ko so zvedli, da delajo za dosedanjo plačo, medtem, ko so mislili da imajo po 22c. na uro, so takoj ponovno zastavkali. Le nekaj malega jih dela.
Strahovalci dveh kron


ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
DRUGI DEL.
XXXXI.
Pri teh mislih je postalo Asunti mučno pri srcu. Ni imela vzrokov, hiti količkaj1 naklonjena Benečanom. Ti ji niso hoteli pomagati, ko jih je njen oče prosil pomoči zoper pirate in morala je vsled tega stopiti z Ladislavom Gjačičem pred altar. Benečani so vzeli njenemu očetu njegovo deželico, o-tok Antikytiro, in njega samega odpeljali v ječo. A vzlic temu se ji jei oblegana Famagusta tako smilila in imela je tako sočutje s prebivalstvom in z vojaštvom, da niti en trenotek ni mislila, povedati Piali-paši, da vodi iz vodnjaka rov v mesto.
©lutnja vojvodinje Asuinte j.e bila utemeljena. Res je bila Mara, ki je pokazala Turkom pot v mesto Famagusto. Dan po odhodu vojvodinje Asunte je minila mrzlica in dekle je povedalo grajskim ljudem, po kaj je prišlo, ootem pa se koj odpravilo domu. Rojstna vas je bila opustošena. Turki so pobili in poklali vse, kar jim ni u-teklo in razgnali pirate na vse strani. Zasledujoč pred njimi bežeče ljudi so Turki tudi videli, da se jih je nekaj rešilo- v piratsko jamo v gori in zavzeli so tudi to jamo. Mara ni vedela, kam bi se obrnila, kaj bi storila, kje bi iskala zavetja in zlasti kje bi iskala pomoči, da reši Toma. Ni ji bilo ne za očeta, ne za mater, kaj šele za ošabno mestno prebivalstvo. Tomo ji je bil vse na svetu in nobena žrtev ji ni bila prevelika, da ga reši. Šla je torej v turški tabor in Mustafi-paši razodela skrivnost
0	rovu s pogojem, da otme Toma iz rok beneške oblasti1.
Vodnjak so Turki še tisto uro zasbražiii. Beneški vojaki so to seveda kaj hitro zapazili in so o tem obvestili Bragadiua, ki je postavil vse polno vojaštva v rov, da ubranijo Turkom vhod. Toda Turki so ga prekanili. Nametali so v vodnjak mrličev in jiih zasuli. Benečani so vsled tega mislili, da so si Turki le hoteli prihraniti trud, ki bi ga bili imeli s- kopanjem grobov, ter da so Turki slučajno našli in zasuli vodnjak. Ponoči pa so Turki zopet izvlekli mrliče iz vodnjaka in se vtihotapili v rov. Nanesli so tja smodnika in razstrelili velik del mestnega obzidja in en del mesta ter obenem z ljutim naskokom poskusili zavzeti Famagusto.
Ta strahoviti boj je gledala A-sunta s krova turške admiralske ladje in trepetala je bojazni, da Turki mesto zavzemo in da turški vojaki, pijani težke zmage, umore tudi Kržana.
XLII.
Mnstapa vezire knjigu piše Ter je šalje Ante Bragadinu: “Zlo ti bilo, Ante providure!
Što ti misliš, u što le se uzdaš? Bila grada obraniti nečeš.
Kad je Ante knjigu pregledao, Bio b-arjak hiše razmotao,
Ter ga meče gradu na bedene,
Jer se ino njemu nemogaše Nestade mu praha i olova,
1	zaire, što je od potribe;
Sva mu vojska b-iše izginula,
A bedeni na zemlju padnuli. Veziru je knjigu napisao,
U knjiži je njemu besidio : “Zakuni so n,a čitapu tvomu,
Daj mi jamca Boga velikoga,
Da čelš pustit moje vitezove Zdravo poči duždu mletačkomu,
I pod puškom i pod bridkim
čordam,
Poslat ču ti ključe bila grada. Kad je vezir knjigu proučio,
Od veselja ornu zemlju ljubi, Zaklinja se na čitapu svomu,
I daje mu jamca Boga svoga:
Da če poči duždu mletačkomu,
I njegovi mladi vitezovi -Oružani, zdravi i veseli.
Ali vire u Turčina nije.”
Hrv. narodna.
Velikanski naskok na Famagusto je bil po ljutem boju srečno odbit. Vso noč je trajalo krvavo klanje. Turške čete so besno naskakovale utrdbe, obdajajoče mesto in zlasti silne odprtine, ki so nastale vsled eksplozije. Vmes so neprestano grmeli topovi. Kadar so umolknili, se je culo čez morje in na turške ladje silovito, skoro blazno vpitje; zdaj “Allah il Al-
latb”, zdaj zopet “Viva San Marko”. Kri je tekla v potokih, turška kri in beneška kri, in šele ko je posijalo jutranje solnce na nesrečno mesto, je bilo boju konec. Turki so se umaknili v svoj tabor.
Ante Bragadino je bil zopet enkrat zmagal. Na tisoče mrtvih vojakov je ležalo po zidovju in okopi, po katerih je sicer tekla voda, so bili napolnjeni z mrliči.
Silno draga je bila ta zmaga, predraga. Padlo je tudi mnogo beneškega vojaštva. Od posadke, ki je štela začetkom obleganja
22.000	mož, je bilo samo še kakih 7000 mož pri življenju. Najhujše pa je bilo to, da posadka ni imela več ne smodnika ne krogel. Vsa municija je bila porabljena. Če bi bili Turki samo še nekaj ur nadaljevali boj, bi bili mesto zavzeli.
Kolikor se je dalo, je Bragadino doslej tudi vojaštvu prikrival pravo stanje mesta, zlasti mu je prikrival, da pojema zaloga smodnika in krogel. Zdaj to ni bilo več mogoče in zdaj je vse prebivalstvo prevzel strah, da napadejo Turki čez nekaj ur zopet mesto in pokoljejo vse prebivalstvo. Bojazen je rasla od ure do ure, nastala je panika in vse glasneje je donel po mestu klic: “Bragadino naj kapitulira”.
Bragadino ni ničesar vedel o tem, kar se je godilo v obupujočem mestu. 'Silni telesni in duševni napori in grozni boji, katerih se je vedno sam udeleževal, da bi imelo vojaštvo v svojem poveljniku zgled požrtvovalne hrabrosti. so bili izčrpali njegove moči. Komaj so bili Turki odšli z bojišča. je začel ¡Bragadino omahovati in vojaki njegovi so ga morali podpirati, da se je vzdržal na no-unb in prišel do svojega stanovanja. Tam je obležal kakor brezza-vesten. tako je bil potreben počitka in spanja.
Iz panike, ki je nastala v mestu, ko se je zaznalo, da v zalogah ni več ne smodnika ne krogel j za obrambo, pa tudi ne več živeža, so je tekom dneva razvila prava a-narhija. Zavest, da zavzamejo Turki mesto lahko vsako uro, je pripravila ljudi ob vso razsodnost, a med vojaštvom, ki se je celih deset mesecev ustavljalo turškim napadom z občudovanja vredno hrabrostjo, je prenehala vsaka disciplina. Očitno so kleli beneško republiko, češ, da ni poslala obleganemu mestu pomoči in ji želeli, da bi propadla ; kleli so Bragadi-na, da jih je zaman mučil in varal, obetajoč jim, da pride kmalu mogočno beneško brodovje osvobodit Famagusto in kleli so pirate, ki so obljubili svojo pomoč, a je niso izpolnili. Nevolja vojaštva je, čim je ponehala disciplina, hitro naraščala. Nihče se ni hotel več pokoriti svojemu zapovedni-ku, straže so zapustile svoja mesta, celo oficirji so začeli metati orožje od sebe in kdor je mogel, si je preskrbel meščansko ali kmetsko obleko, upajoč, da ga Turki ne bodo v tej obleki spoznali kot vojaka in da mu bodo prizanesli. Tod in tam je prišlo do bojev in so se zgodili ropi in u-mori. Nihče ni več bil vstanu vzdržati v mestu red.
To priliko je porabil pirat, ki ga je bil poslal Piali-paša v Famagusto, da se je še pred časom vrnil na admiralsko Ladjo. Spričo občne zmešnjave se ni nihče zanj zmenil in mu ni nihče branil, ko se je polastil na bregu stoječega čolna in se z njim odpeljal iz pristana. Iz ust tega pirata je potem izvedela vojvodinja Asunta, kaj se je zgodilo s Kržanom in s Tomom in da sta ta dva v ječi. Tudi je izvedela, da je Ladislav Gjačič v ječi, vendar ji je ostalo še neznano, da je prišel Kržan vsled lega v nesrečo, ker ni hotel izdati nje in njenega poprejšnjega skrivališča. Zagotovilo, da je Kržan še živ, ji je bilo pač v tolažbo, skrb pa je ni minila, zakaj vedela je. da bi bil pravi čudež, ko bi Kržan utekel občnemu klanju, ki nastane gotovo, če turški vojaki s silo zavzemo oblegano mesto.
— Pomagal bi Vam od srca rad, je rekel Piali-paša, toda mogoče to ni. Nam se preveč mudi zavzeti Famagusto. Tudi v turški armadi ni več vse tako, kakor bi moralo biti. Bolezni in ljuti boji so po-
brali mnogo našega vojaštva. Samo pri nocojšnjem napadu je padlo nad 10.000 mož. Kdaj naj jih pokopljemo? če se to ne zgodi hitro, zainore pri tej vročini bolezni vso našo armado in omogočijo piratom vsaj nekaj uspehov, če že ne popolne zmage. Kakor ste sami slišali iz ust pirata, ki Vam je prinesel dosti ugodno vest o Kržanu-je zmanjkalo Benečanom streliva. S tem je njih usoda odločena. Se danes ponoči zavzamemo Famagusto.
—	Kaj je res neizogibno potrebno novo grozno klanje in prelivanje krvi? je vprašala Asunta. čuk ste, kaka anarhija vlada v mestu in da vse zahteva, naj Bragadino kapitulira.
—	Bragadino ne bo kapituliral, če mu ostane vojaštvo zvesto, je z resnim poudarkom' rekel Piali-paša, Bragadino je pravi junak in pojde raje z vsem svojim vojaštvom v smrt, kakor da se vda. Sicer pa se to kmalu pokaže. Prav ker ne moremo pokopati svojih mnogoštevilnih mrličev, če nam ne pomorejo obleganci, zato bo Mustafa-paša še danes pozval Bra-gadina, naj se vda in mu ponudil, da sme obrožen in z vsem svojim vojaštvom1 oditi iz mesta.
Piali-paša je imel pravo mnenje o ¡Bragadinu. Ko je tega končno prebudil silno vpitje pred njegovim stanovanjem zbranega ljudstva in je izvedel, kaj ljudstvo zahteva, je odločno odklonil kapitu lacijo.
—	Ne, je kratko odgovoril, za nobeno ceno na svetu.
Tedaj pa je stopil pred njega v neštevilnih bojih osiveli general Trevisani.
—	Nimamo več ne smodnika, ne krogel, ljudstvo se je uprlo, vojaštvo revoltira — Turki zavzemo mesto lahko pri prvem naskoku. Sedaj vojaštva niti na obzidje več ne spravimo. Odprta nam je samo ena pot — kapitulacija.
Bled je bil Antonio Bragadino kakor smrt, ko je čul, da revoltira vojaštvo in da zahteva vse prebivalstvo kapitulacijo, a vendar je z neizprosno odločnostjo vnovič izjavil, da ne kapitulira.
—	Antonio Bragadino — čast tvojemu brezprimernemu junaštvu, je tedaj vzkliknil general Trevisani, a na tvojo vest naj padejo žrtve tvoje trdovratnosti.
Tedaj pa se je začul s trga pred proveditorijo nov velikanski šum. To ni bilo več vpitje, to je bilo divje tuljenje, da se je zganil ves vojni svet, ki je bil zbran pri Bragadinu. Od sprednjih utrdb, kjer je bilo edino še nekaj vojaštva, ki je še opravljalo svoje službe, so pripeljali vojaki dva Turka. Eden je bil višji oficir, drugi je nosil veliko belo zastavo. Prinesla sta Mustafa-paše poziv, naj se Famagusta vda in vojaki so ju peljali pred B-ragadina.
Kričaje je sprejelo ljudstvo odposlanca turškega zapovednika, sluteč, da prinaša poziv na kapitulacijo. Ljudje so se gnetli v divji razburjenosti okrog njega in vse mogočneje in mogočneje je postajal klic: Bragadino mora kapitulirati. Turški odposlanec se je komaj ubranil ljudi, ki so silili k njemu in ga upraševali, kake pogoje je stavil Mustafa-paša.
—	'Vsem bo prizaneseno na življenju in na imetju, je končno razglasil turški odposlanec, če se Bra gadino vda.
Zdaj je ljudstvo prevzel pravi delirij. Edino, kar so ljudje še želeli, to jim je sedaj turški zapo-vednik sam ponujal. Sami niso u-pali, da se jim to izpolni, zdaj pa je bilo treba le sprejeti ponudbo in vsi so bili rešeni.
Množico je minila vsa razsodnost. V gostih trumah se je vsula za turškim odposlancem in odšla ž njimi vred v porušeno palačo próveditorja.
—	Bragadino. kapituliraj; Bragadino, vdaj se!
Tako je -grmelo po trgu, po hiši in po sobi, v kateri je bil Bcagadi-no s svojimi svetovalci in kjer je iz rok turškega odposlanca sprejel poziv Mustafa-paše.
¡Bragadino ni več dvomil o svojem položaju. Videl je, da je vse proti njemu in da je popolnoma osamljen. Ljudstvo in vojaštvo je zahtevalo kapitulacije. A vendar se ni mogel odločiti.
—	Bragadino, kapituliraj, je novic zagrmelo po sobami in zabliskali so se meči v rokah navzočih oficirjev. Rešitve ni. Če ne kapituliraš, pripeljejo tvoji vojaki sami Turke v mesto.
Bragadino je uvidel, da se ne more več ustavljati. Jasno mu je bilo, da bi ga njegovi lastni oficirji na mestu ubili, če bi ne ugodil občni želji. Spoznal je, da je izgubljeno vse, prav vse, da ni nobene rešitve in nobene pomoči.
Klonila mu je glava na prša in težke muke so mu trgale dušo. Ko bi se bil mogel držati le še tri dni — prišli bi bili piratje. Le še tri dni, če bi se mogel braniti. A ni se mogel nobene ure več.
—	Bragadino, kapituliraj! je zopet donelo po dvorani.
Se en pogled je vrgel Bragadino po razljučenih vojakih, ki so se grozeče gnetli v sobani, potem je s tresočim glasom vzkliknil:
—	Naj se zgodi vaša volja.
Y	hipu se je polegla obupna razdraženost ljudstva in vojaštva in namesto nje je zavladalo občno veselje in je obšla skoro blazna radost vse mesto.
V	tem, ko se je v Bragadinovi sobani sestavljala in podpisala ka-pitulaeijska pogodba, so donele po mestu trombe in sklicevale vojaštvo, kajti dogovorjeno je bilo, da zapusti beneška armada z vsem svojim orožjem in z vsemi vojaškimi častmi mesto, čim prevzame ¡Mustafa-paša poveljstvo v Famagusti. Zdaj se je vojaštvo z veseljem odzivljalo temu pozivu, zakaj dolgi boj je bil naposled izčrpal tudi zadnje moči teh sicer hrabrih mož in zdaj niso ničesar tako želeli kakor miru.
Še tisti dan je Mustafa-paša na čelu svoje armade prijezdil v mesto. Na vratih so ga pričakovali mestni dostojanstveniki, duhovniki in beneški generali. Stari general Trevisani je turškemu zapo-vedniku izročil mestne ključe.
—	Kje je proveditore Bragadino? je s temnim pogledom vprašal' Mustafa-paša. Mar ni več za-povednik?
—	Uganili ste, je odgovoril Trevisani. Bragadino se je odpovedal zapovedništvu. Na njegovo mesto sem stopil jaz.
—	Ošabni Benečan se pač ni hotel ponižati pred menoj, je siknil Mustafa-paša. No, morda se dobi prilika, ko mu to poplačam.
Res se je bil Bragadino odpovedal zapovedništvu. Podpisal je pač kapitulacijo, ker je bil v to prisiljen, a čim jo je podpisal, je tudi odložil svoj meč in poveljstvo izročil generalu Trevisaniju. S Turki ni hotel imeti ničesar več opraviti.
Čim je bil Bragadino sam, je pohitel iz svojega, stanovanja.v vojašnico in dal odpreti vse ječe. Kržan in Tomo kar verjeti nista mogla, da sta svobodna in da lahko gresta, kamor hočeta. Ničesar nista vedela o dogodkih zadnjih dni, najmanj o sklenjeni kapitulaciji in strme sta poslušala pripovedovanje vojakov, ki so bili zbrani na dvorišču. Kržanu se je zdelo jako čudno, da je Mustafa-paša spričo obupnih razmer, ki so zavladale v Famagusti, sploh zahteval in sprejel kapitulacijo, a tolmačiti te pri krutem turškem zapovedniku čisto neumljive prizanesljivosti ni mogel.
Zavest, da sta svobodna in rešena vsake nevarnosti, je Kržana in Toma navdala s čuti najčistejše sreče.
—	Zdaj pa kar domov, je zaklical Tomo, ko je ob Kržanovi strani zapustil vojašnico. Raje bom zobal kraško kamenje, kakor da bi se klatil po teh krajih, kjer je človek izpostavljen tolikim nevarnostim. Vi poiščite svojo vojvodinjo, če že res ne morete brez nje živeti, jaz pa poiščem svojo púnico. Potem lahko odrineva — čim prej tem bolje.
Šele zdaj se je spomnil Kržan vojvodinje Asunte in spreletela ga je skrb, če se ji ni v . času, ko je bil on v ječi, zgodila kaka nesreča. Zdaj šele je Kržan tudi izvedel, da je Tomo poslal svojo Maro na Mirabellov grad povedat, kaj se je zgodilo njemu in njegovemu gospodarju.
—	Mara je vse storila, kar je bilo v njenih močeh, da me reši, je z globokim prepričanjem zatrjeval Tomo. Ta vam je drugačna púnica kakor vaša bleda vojvodinja. Mene ni bilo v ječi čisto nič strah, da ne pridem več na beli dan.
Tudi Kržan je bil prepričan, da se je Asunta zavzela zanj kolikor je mogla, če ji je Mara sporočila Tomovo naročilo in sklenil je, da pohiti takoj na Mirabellov gradič, čim bo turški zapovednik dovolil svobodni izhod iz mesta.
NAVODILA MATERAM
kako se vzdrži otročiče pri zdravju.
1.	Pridajajte otroku., Materino mleko je najboljša hrana.
2.	Ne odstavite otroka v. vročem poletnem času, ker 10 na čašo gojenih otrok umre ¡proti jed-nemu, ki mu mati pridaja.
3.	Večina otrok se prenasiti ali se jim pa prepogosto da jesti. Nahranite otroka enkrat v 4 urah. če se j'oka med tem časom, dajte mu prekuhane, shlajene vode.
4.	Če ne morete pridajati otroku, vprašajte zdravnika za svet. predno mu dat-e čašo.
5.	Dajte otroku dobro, čisto mleko, pripravljeno tako kot je zdravnik predpisal. Pazite, da je mleko vedno hladno in pokrito.
6.	Brez zdravniškega nasveta ne dajte otroku nikoli nobenih zdravil. Pivo, kava, sodovica in opojne pijače niso za otroka.
7.	Zobeenje samo ni nikoli vzrok boleznim, zato pokličite zdravnika.
8.	Driska (diarrfeea) je nevarna. Pomagajte takoj. Takemu o-troku ne dajte mleka temveč vode, v kateri je bil kuhan ječmen.
9.	Otrok naj 'bo kar največ mogoče zunaj, na ¡prostem zraku. Spi naj sam in ne poleg matere. Odprite okna in se ne bojte svežega zraka.
10.	Snaga naj bo prva skrb. Vsakdanja kopel otroka krepi.
11.	Muhe ¡so otroku nadležne in večkrat povzroče bolezni na koži itd.
Zapomnite si:
Otroci ne mro vsled poletne vročine ; slaba hrana, prenasičenje in nesnaga so največkrah vzrok zgodne smrti.
Kedarkoli je otrok bolan in ne morete plačati zdravnika obrnite se na: Department 'of Health, do-tičnega okraja.
DVE SLIKI.
V	¡skromnem stanovanju na 2840 South Sawyer Street v Chicago, lil., kjer je živela ruska rodbina Josipa Hand'zel so našli ¡preteklo soboto večer mrtvo mater in dvoje nedoraslih otrok. Kakor se poroča je bila mati zadnje čase vedno bolehna in na okrevanje ni bilo niti za misliti. Družina je štela poleg očeta in matere 6 otrok. Najsfarja je bila Martha 16 let in najmlajša ¡dva pa ¡sta bila Jimmy-in Lottie, dvojčka.
V	soboto popoldne je mati tarnala proti očetu o ‘bedi, katera jih je zadela. “Vse bi bilo prav, ako umrem” je rekla, “samo ko ne bilo teh dveh. Glej Juzaf, kako boš vendar ti mogel negovati jih. Ne mogoče je. Hudo mi je jih prepustiti 'žalostni usodi. Oh . . . .”
Storila je sklep. Ko so se vsi odstranili, položila je otroka v kopitno, odprla gas in se olegla poleg svojih1 ljubljencev. Mirno so zaspali v objemu. Mati je rešila sebe in otroka zemeljskega trp-lenja ....
Baby Fitzgerald — krščen je bil za Johna —- je včeraj umrl v Jackson Park Sanatoriju vsled stradanja.
Otrok je zdahnil v materinem naročju in ko je mati zapazila zadnji zdihljaj se je zgrudila nezavestna na tla. Ona, kakor njen otrok je bila slaba prestradana. Še tri otroci poleg teh leže v sanatoriju. kjer se zdravniki trudijo nad njimi, da jim pomorejo iz o-slabelosti, povzročene vsled stradanja.
Ko so mater privedli k zavesti je povedala žalostno zgodbo.
“10. junija me je mož zapustil, zakaj, ne vem. Dokler je živel z nami ni dosti delal, ker stalnega dela ni mogel nikjer dobiti. Jaz sem mu pomagala služiti vsakdanji kruh, dokler me niso on in moje moči zapustile.”
Brez komentara . . .
Rim in pravoslavje. Rim bi rad
dobil pod svojo moč tudi pravoslavne Slovane; storil je v tern smislu že mnogo poskusov, ki pa se niso posrečili. Z vprašanjem spojitve pravoslavnih Slovanov in katoličanov se bo v prihodnjih dneh bavil shod unionistov na Velehradu; udeležili se ga bodo zastopniki katoliške in pravoslavne cerkve. Obravnave se bodo vršile izključno le v latinskem in ruskem jeziku.	_	, ,
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz paše mesto se za obisk vdano priporočam.
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island A ve., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Edward Pauch
----— gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wls
‘ WELKY’S
Restavracija in gostilna»
552 Blue Island Ave,
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WIS. Phone295 Green
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee, Wis
____________GOSTILNA!!!
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, lil.
Dobra Unijsha Gcslilna,TT
mrzel in gorak prigri- |/\q C CfflcttlV zek. : Pod vodstvom	OUljUiy
650 Blue Island Ave.
delikž Dvorana za društvene in unijske seje, i» Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St., LA SALLE ILL.
«
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenbofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1386
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste piipe ter izdelujem iin> popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga saín producira.

»
Javno mnenje.
Nekaj za Proletarčarje.
RESOLUCIJA.
Društvo “Luč” št. 14 na Yale, Kans. pripadajoče k S. S. P. Z. je pri svoji redni seji dne 8. avgusta 190!) zoper neumestno in podlo pi-sarenje že itak na jetiki trpečega tednika “Proletarca” glede člankov tikajočih se S. S. P. Z. jedno-glasno sklenilo sledečo resolucijo :
Mi 50 članov društva “Luč” št. 14 na Yale, Kans. kakor tudi večina drugih si skrbimo naš vsakdanji kruh ob potu svojega obraza in stojimo brez izjeme na svobodomiselni napredni podlagi.
Z ozirom na to protestiramo najodločnejše zoper budalosto in vse meje presezajoče podlo pisa-renje baje socialističnega tednika “Proletarec” in izjavljamo: 1.) da nismo nikakoršni pritepenci, ampak smo pošteno se živeči delavci; če hoče “Proletarec” iskati pritepencev, naj jih išče v svoji okolici, kajti kakoršen je človek, tako sodi tudi druge;
2.	) da je pisava glede znižanja cene na železnici neumna; če tega sami ne uvidijo, je žalostno in je ob jednem jasen dokaz, da imamp opraviti z navadnimi pobalini; da pa imamo pravico priti v Chicago kakor vsak drugi, je samo ob sebi umevno;
3.	) da mi ne pripadamo k nika-koršni Kondatovi Zvezi in nismo taki mameluki, da bi se uklanjali posameznim osebam, ampak mi vidimo svojo moč v združenju in delujemo na korist splošnega zatiranega delavstva.
Zatoraj apelujeino mi kot pošteni in trezno misleči slovenski delavci na uredništvo tednika Proletarec, da nas kakor celo S. S. P. Z. v bodoče pusti pri miru; ako se mu pa godi krivica od strani kakega posameznega člana, naj se obrne na njega in naj ne seje prepira med poštenim delavstvom, če je namreč v resnici socijalističen list.
Če pa bode “Proletarec” nas kakor tudi celo S. S. P. Z. napadal še v bodoče, naj si bode v sve-sti, da mu ne bodemo ostali dolžni nobenega odgovora, pač pa bodemo pokazali celo Proletareevo o-kolieo v pravi luči, kajti ljudje, koji imajo maslo na glavi, naj ne gredo na solnce.	Odbor.
DOBESEDNO.
Yale, Kans. 12. 8. 1909.
Cenjeni mi urednik! Prosim Vas, ponatisnite te-le vrstice, ako bo kedaj toliko prostora v Vašem cenjenem listu.
Vi sicer moja navada se podajati v javnost, toda primoran sem, kajti moja poštena vest mi ne pusti mirovati. Zakaj ‘1
Kakor vsak, saj' nekoliko zaveden Slovenec čitam tudi jaz različne amerikanske slovenske časnike, si delam sam sodbo o njih in Tazmotrivam, kojo smer zastopa ta ali oni list.
No, hočem jo pa vrezati kar in medias res in pridem na Proletarca” ali boljše rečeno “Prokle-tarča”. To je baje socijalističen list, ki zastopa interese jugoslovanske socijalne demokracije. Toda, dragi mi čitatelji “Proletar ca”, ali res mislite, da je to socijalističen list; mislim, da ne in da je prej vse drugo kot to.
Ako si pogledamo tri številke tega lista — zadnja je bila 99 —, potem vidimo, kakšnih bedarij je zmožna ta zakotna cunja, ki noče pripoznati drugim pravice do eksistence kakor možieeljnom okol: sebe. Kaj ne, pač res domišljavi vsemogoeneži?!
V zadnjih imenovanih treh številkah se ta berački listič zaganja v 'S. S. P. Z. in piše, 1. da je Kon-datova zveza, 2. da so isti odpadniki, ki spadajo k tej Zvezi in 3. da je železnica ceno delegatom znižala povodom zadnje konven-cije.
Predno odgovorim na te tri točke,-Vam bom predstavil Sv. Trojico “Prokletarca” in že iz imen se vidi, kaki socijalisti da so. To so Joža Zavertan, neki F. Perček
in Ivan---najbrž Krizostomus —
Kvaker, vsi možje malo čudne preteklosti, ki hočejo živeti in si napraviti “slavno” ime s tem, da to razdirajo, kar drugi z muko in naporom vstvarijo. če bi vedeli Marx, Engels in drugi sloviti vsta novitelji socijalizma, da so okoli “Prokletarca” sami taki socijali-
sti, potem bi se gotovo v grobu o-brnili in bi radi prišli nazaj na ta svet, da bi dali tem fušarjem soci-jalistične ideje zasluženo brco.
Toda k stvari. S. 'S. P. Z. je zveza nas trpinov — delavcev, nikakor pa ni to Kondatova Zveza. Pri tej priliki Vam moram povedati, da je bila Kondatova —- on je največ za njo deloval — S. N. P. J., a vi pane Zavertan si jo hotel v svoje kremplje dobiti; no saj jo večinoma imaš, pa vendar Ti to še ni zagotovljeno, ker Amerika se suče.
Dalje pravite, da smo člani S.
S. P. Z. odpadniki, toda vedite, da mi spolnjujemo svoje dolžnosti napram različnim Zvezam in Jed-notam bolj natanko kot noben Proletarčan.
Konečno pravite, da je železnica znižala ceno vožnje delegatom povodom konvencijo. Kaj takega, more iztuhtati samo Zavertanov “Kreuzköpfel” ali pa Kvakerjev “Wasserkopf” — dve špecijalitc-ti človeške družbe -—- in Vam povem, da je mogla biti vožnja takrat, ko so ti možakarji prišli v Ameriko, prokleto po ceni in ne samo železnica, ampak tudi paro-brodna družba.
Sedaj Vas pa hočem nekoliko bolj natanko pregledati: Vi pravite, da ste socijalisti, toda taki socijalisti, ki gojijo samo humbug in prepir, so pri meni nikel — socijalisti. Če bi bil Vaš list v resnici socijalističen, bi pustil različne -Jednote, Zveze itd. pri miru, in bi pisal stvari spadajoče v socialistično stroko in bi podajal članke v probujo splošnega delavstva, če pa Vi nas, ki smo pošteni delavci, blatite in zasramujete, je-li to še cijalizem? Če si niste s kakim članom fi. S. P. Z. v prijateljstvu, se pobotajte sami, če ne gre drugače pa sodnijskim potom.
Tako je, gospodiči, in nič drugače !
Vzemite v roke “Prokletarca” št. 99; takoj na prvi strani boste izprevideli, kako se tolčete sami po svojih1 brezzobih čeljustih. Tam pišete, da bi list izhajal na 8 straneh, če bi dobili 500 novih naročnikov. Povem Vam, da na tak način, kakor delate sedaj, ne boste dobili niti jednega. Nas je članov pri ß. S. P. Z. nad 600 in mislim, da imamo tudi toliko razuma kakor ljudje pri “Prokletar-eu” in tudi dobro vemo, komu naj bolj zaupamo.
Kako zapeljivo geslo imate: ‘Delavci vseh dežela združite sel’ Vi proklete butice; enkrat pišete za združitev, drugič pa da smo mi odoadniki. Kaj pa mislite da smo mi, ki spadamo k S. S. P. Z.? Ali smo mi sami Rockefellerji? Dalje pravite, dasi ste za združitev delavcev vseh dežela, da zastopate samo interese jugoslovanske socijalne demokracije. Ali morda A-merikanci, Nemci. Italijani itd. niso ravno tako dobri socijalisti ko drugi.
Kratkomalo Vi bi zastopali interese vsakega bodisi Hotentota bodisi Culukafra, samo če Vam pokaže nikel.
Sedaj še moram povedati Jožetu izza plota, da je on mislil narediti pogreb “Glasa Svobode’ , kakor je naredil pogreb “Delavskega list” na Dunaju, kojega so pokopali v Trstu; seveda je bil isti pogreb precej drag. Na posameznosti tega pogreba pridem še. ob priliki.
Tako je mislil tudi narediti z našim dičnim listom “Glas Svobode”, na se mu ni posrečilo, ker ima prekratko pamet, pa predolga ušesa.
To Vam je tisti Joža iz Ljubljane, ki ie bil tudi mornar prvikrat tam gori na Golovcu, njegov pristaš je F. Perček tudi Ljubljančan, potem tam v Cleveland neki mestofa Perteken in neki Ivan Kvaker; to so ta pravi:
Baraba eipoli,
Tam gor po Tivoli,
Pije bel kofe.
Je stare kifeljce To Vam je kvartet!?
Toraj Vi “Prokletarci”, Vi bi rabili 900 novih naročnikov, če spremenite Vašo politično smer in pišete v socijalističen list to, kar spada v socijalizem, napravimo lahko kšeft. Jaz Vam zagotovim, da Vam dobim v tem slučaju tretjino zahtevanih naročnikov, kajti nas je vendar okoli 400 Slovencev; do sedaj' pa roma k nam je-dino 1 iztis “Prokletarca”. Kdo je tega kriv? Vi sami.
Če bo šlo tako nadalje, Vam svetujem, da pustite železniške ce-
ne pri miru in obrnite se na trust papirja^la se Vam zniža cena istega, kajti drugače boste gotovo na jetiki umrli.
Tako je, gospodje! Pridem zopet kmalu, če boste spet znoreli. No, Vaša sreča, da ste v Ameriki, ako bi bili na Kranjskem, bi Vao že davno Dr. Bleiweiss imel pod komando — saj veste kje.
Sedaj pa lahko noč. Moram iti k seji t. j. izvenredna seja v pasjih dneh glede prostovoljnih prispevkov, koje mislimo poslati v Chicago; tam je odbor za barabni sklad, ki ima namen “Glas Svobode” uničiti.
Torej letimo, da ne bode prepozno! Dajmo, dajmo, dajmo . . .!
Joža neboš kaše pihal.
Yalski Socijalist pa-ne-za-nikelne.
Sedaj imamo nov tarif.
Ne dolgo tega smo pisali o novem tarifu, katerega so kovali v washingtonski postavodajalnici in smo že takrat povedali svoje mnenje v čigavo korist se delajo postave in nalagajo tarifi. Nismo se motili, ko smo jednostavno zapisali, da “The joke is on you common people’'’!
Nov zakon, nov tarif — tako se čita po raznih meščanskih — kapitalističnih listih in to je vse. Da bi pa veliki dnevniki kritizirali ta novi tarif in priprostemu ljudstvu razložili njega pomen, ne čitamo nikjer. Aldrichu — Rockefellerjevemu — tastu se poje hvala, da je ta nov tarifni zakon predložil zbornici in tudi gledal na to, da pride čez mlin — varen — ne zdrobljen, takov kot ga je on skoval, ne v prid delavstva temveč — Rockefellerja.
Ljudstvo v Združenih državah, izdelovalci, konsumenti, male industrije in veliki trusti, sedaj delajo pod novim tarifom, ali boljše rečeno pod starim tarifom z raznimi modernimi dostavki.--------
Ta tarif je kakor rečeno kori-stonosen le velikim trustom, ko-jih representanti so v senatorski zbornici in vse kar navaden državljan lahko dobi iz njega je le prazen smeh na svojo kožo. Trusti bodejo bogateli, male industrije in konsumenti bodejo pa krvaveli, da bo groza.
Plovba je fina in gladka; velikani — bogataši —• imajo kar hočejo ; pritlikavci — delavsko ljudstvo — bodo morali vzeti kar se jim 'da. Kurenčni sistem daje bogatašem stotine miljonov aktualnega “fiat” denarja na razpolago, da se ga vzamejo kedar hočejo in zato jim denarja vsaj za sedaj ne primankuje.
Dobra, stara državna ladja je razprostrla svoja jadra za radostno vožnjo. Vse zgleda tako kakor da je bilo najbolj dobičkanosno za odlikovane piratske gospode, da so kupili to ladjo.
Številke o tem tarifu so nekako trpke in neznosne, radi tega jih tu opustimo in slika bi bila najboljša razlaga, ker pa slikarja nimamo naj se poslužimo popisa slike g. Josipa Keppler z imenom “Doma iz vojske”. Slika predstavlja senatorja Aldricha ‘bojevnika”, ki leti v naročje “Privilegije” svoje debele soproge, med tem ko “Industrija”, debel otrok, veselja vrišči, in “Legislatura”, zvesta, poslušna psica pa skače o-kolu njega. — Aldrich je prišel domov — kot zmagovalec — s svojim tarifom.
V resnici gori omenjena slika je mojstersko delo in bi morala viseti po vseh javnih lokalih v poduk volilcem.
Aldrich, nevarna oseba, reprezentant politično pokvarjene države Rhode Island, katerega hčer je možila John D. Rockefferjeve-ga sina — je diktiral tarif za vas in vi pa niste smeli besedice črhniti.
Imeli bomo zopet dobre čase, vsaj za kratko dobo. Kedar veli-kaši imajo banket — grabijo mi-ljone — tedaj pomečejo nekaj drobtinic pod mizo. Vi volilci jih pobirate in ste zadovoljni tako' dolgo dokler iste padajo na tla, a pomisliti pa morate, da vsake, stvari je enkrat konec — kakor bo tudi banketa in padanja drobtinic.
Če imate le količkaj prostega časa, prečitajte dotični tarif. Preštudirajte ga in videli bodete ka-
ko pretkane so glavice, ki vas vladajo. Ker pa večina našega ljudstv^, se ne kaj rada briga za take styari oziroma nima časa za to, naj tu v kratkem pojasnemo pomen novega tarifa.
V tem novem tarifnem zakonu, so med drugim surove kože na prosti listi, to je, da se ne plača od njih nobenega tarifa — ednine. To je zelo fino in lepo za usnjarski trust pri katerem ima John D. Rockefeller svoj delež. Ta trust vzame kožo, jo u-stroji in napravi iz nje usnje za črt vij e. Trust dobi surov material tarifa prosto in proda izdelano usnje pod protekcijo ednine. To se pravi: Vvoz neizdelanega usnja je prost, trust ne rabi za ta uvoz vladi niti centa plačati, ednina pa brani inozemskim usnar-jem uvoz —-.to je: v inozemstvu izdelano usnje bi tu več stalo, kot pa doma — od trusta — izdelani pridelki.
Nadalje farmarji niso v trustu in na ta način ne dobi koža slečena z vola ali krave nobene pro-tekcije. Kaj ne zelo lep sistem — za truste! Koža farmarskega vola kompetira s kožami dohajajočimi iz vseh strani sveta. In ko pa kupite par čevljev, pa plačate col. da varujete trust, ki dobi surov material colnine prosto!
Veliko se je govorilo o surovem petroleju (naphtha) ki prihaja z Zdr. države colnine prosjo. Resnica je, da ni na tem predmetu nobene colnine. Nikar pa si ne mislite, da to ne ugaja petrolejskemu kralju Rockefellerju, katerega sin je ženil Aldrichevo hčer.
Ta novica je Rockefellerja tako razveselila, da so deleži poskočili takoj nad $700.00 komad. Dokler je bil Tambo Roosevelt še v Washin.gtonu je bila cena delnicam samo $390. Tudi takrat ni poskočila cena tem delnicam, ko je še par volilcev trdno mislilo, da bo Johnu D. nemogoče dobiti sodnike, ki bi križali globo 29 miljonov dolarjev.
Mr. Rockefellerjeva mala družba zasluži 85 miljonov dolarjev vsako leto! Polovica te svote se izplača v dividendah, to je približno 45 miljonov dolarjev na leto kot svota, tvoreča obresti od 1000 miljonov dolarjev kapitala. In druga polovica tvori obresti na drugih 1000 miljonov dolarjev in gre v rezervni fond. Al-drich-Rockefellerjevi vnuki in vnukinje so dobro preskrbljeni za bodočnost —- ali ne želiš, da bi bili tudi tvoji tako dobro preskrbljeni!?
Zakaj pa so šle delnice Standard Oil 'Co. nad $700 vrednost sedaj, ko je vendar uvoz surovega petroleja po novem tarifnem zakonu colnine prost?
Ni treba dolgo študirati, da najdemo vzrok temu početju. V A-meriki je sto pet in dvajset neodvisnih čistilnic surovega olja in nimajo tistih razpečevalnih pripomočkov, kakor bi sicer mogli i-meti. Rockefellerjeva izborna iz-vrševalna kapaciteta in neizogibna, huda kompeticija so mu dale kontrolo nad razpečevanjem petroleja.
Kake koristi je potem za malega čistilca, če ima dosti olja pa ga ne more prodati? In zakaj bi Rockefeller plačal col. na surovem petroleju, prihajajoč iz inozemstva, ko je vendar on edini prekupova-lec, ki ga tudi lahko razpeča, ko sem dospe? Za to se mu ne zdi vredno, da bi on plačeval vladi col. na olje— ko ima vendar vse sam v rokah. Kar bi izdal na col-nini, obdrži v svojem žepu, prečisti olje, ko dospe in ga proda za ceno, katero on zahteva.
To pa ni še vse. Marsikomu je znano, da Standard Oil Compani-ja, lastuje večje deleže raznih železnic, ima “pipe sistem” in olje prihaja iz države Kansas skoz do Chicage po ceveh — voznine prosto — ima velikanske parnike, ki prevažajo surov petrolej iz Rusije — to vse j)a pomeni, da Rockefeller lahko kompetira s vsakim in ga na ta način ali prisili, da proda svoje interese Standard Oil Co. ali ga pa potisne na kant. Colnine prosti uvoz pa je še druge koristi za Rockefellerja. Kupuje olje iz drugih držav in hrani svoje ameriške studence, kar pomenja, da je že sedaj pripravljen za pridobitev kontrole ostalih držav, ko hitro tam preneha normalna pridobitev surovega olja. In takrat bo pod pretirano ceno prodajal a-meriško olje drugim državam.
Dalje ma 4. strani.
NERVE FOOD INVICORATOR
158 W. Kinzie St.,
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
Chicago, Illinois
SLOVANSKA
KORONA
Ueuropin Žslodečni	8
Grenčec	I
je znašel J. B. ¡Scheuer, v nemškem Jas- |j sniku na Moravskem. Avstrija v začetku 8 zadnjega stoletja in ga postavil na ameri- | ški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da | isti je najboljši želodečni grenčec v eksi- I stenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca^
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
IiÆoïlor MLADIÖ
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.
\,ft\!lSn CRoi
CHICAGO U.S.A.
l7rlplllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-liUCIUjCIIIU portirjih tkanin.
Prodajalno Sotove Obleke za delavnik
ImamO ve^^° zal°g° trdih in mehkih klobubov.
V zalori ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih lilač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111. <;

Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
B
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDKAVNIK IN KANOCELNIK
885 Ashland Ave.
TEL. CANAL 476
Chicago, 111.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne
od 1__3. ure popoludne in
od 6.—3:30 ure večer.

W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
I Pijte najboljše pivo |
jj <§2^asáí& I I Pater Schoanhoffen Brewing Co, g
$	PHONE: CANAL 9
Vf
CHICAGO ILL.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
____________weekly______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $ 1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -----------in velja----------'
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
....$1.50
....$1.00
.kron 10 .kron 5
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivulliičii prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.	___________________________
Katastrofe, katera pride, ne more nihče odvrniti in nakane, katere Krže-Zavertnik kujeta, ne bodo ozelenele; to naj si bodo' u-verjeni.
Mi imamo velikansko zalogo, katero bomo izpraznili, ko pride čas, in ta čas pride kmalu. Krže — Zavertnik naj si priskrbita de-legate-kimovce kolikor hočejo, vse ne bo nič pomagalo, priman-kljaj in brezmejna potrata pri gospodarstvu glavnega odbora S. N. P. J. mora na dan in makari se Kržetje, Hermani in vsi “vzorni obersocialisti” na glavo postavijo.
Toliko za danes, a vprihodnjič kaj druzega.
KRŽE — ZAVERTNIK IN NJU OBRAMBNI ODBOR,
V “Glas Svobode” z dne 21. maja t. 1. št. 451 smo pisali, kako se je pri društvu '“'Slavija” št. 1 S. (N. P. J. osnoval in izvolil nek: obrambni odbor, katerega naloga bi imela biti ‘‘Glas Svobode” ugonobiti, Konda — Mayer — Skubica pa v Joliet spraviti, in to na predlog “poštenjaka” Zavertm-ka. Da se je “obrambni odbor” tudi finančno podprl, iehtalo se je takoj s klobukom v roki in na fehtalo se je bilo $12.00 in 25 vinarjev nemške veljave. Zavertnik je bil obljubil svojo “juridično-znanstveno” pomoč in vse je bilo
v	redu.
• Vzilic temu, da smo mi koj takrat povedali neovirano naše mnenje in sicer, da je vsa gonja in volitev obrambnega odbora nič druzega, kot v prvi vrsti do neba vpijoči humbug, fehtarija za jetičnega “soseda izza plota” in v drugi vrsti pa, da se članom S. N. P. J. in pa čitateljem “Glas Svobode” peska iu slepila v oči nameče. Ni jim bilo s tem dosti, marveč trobili so vsakomur na ušesa, kdor jih je hotel poslušati: “no sedaj pa jih bomo.”
Da smo se mi vsemu temu smejali, se razumi samo ob sebi in čakali smo da vidimo, bode li kateri članov onih društev, koji so “obrambni odbor” skovali, kedaj vprašal po poslovanju in doseženih vspehih, tega “deviškega” odbora. Dolgo časa ni bilo nič. Ko-nečno vendar nekdo pri seji društva “Slavije” vpraša, kaj je z obrambnim odborom in njegovim delovanjem'? To vprašanje je bilo povsem umestno, kajti ako že dam denar, hočem tudi vedeti zakaj sem ga dal. In odgovor v “pojasnilo” ni zaostal. Mr. Krže in Zavertnik sta si besede kar podajala in hitela trditi, da je že vsa zadeva zvezni državi izročena in kar bodo tam ukrenili tako bo, o-ni, Krže im Zavertnik, oziroma celi obrambni odbor so svojo nalogo rešili in nimajo s to zadevo nič več opraviti. Mr. Krže je po njegovi navadi “pojasnjeval” in pristavil: “Stvar smo v Washington izročili, če bodo hoteli tam kaj storiti”, seve napram “Glas Svobode” in njemu osobju.
To je počilo. Hiteli so “vzorni obersocialisti” vest raznašati, da “Glas Svobode” je v škripcih; Krže in Zavertnik sta že dala v Washington ovadbo zaradi nedostojne pisave in sicer v “Glas Svobode”1 z dne 5. februarja t. i. št. 6. Dotični stavek se glasi: ‘Zavertnik je še povsod, kjer je bil, dobil z nogo v r—t in tudi pri S. N. P. J. ne bo miru, dokler ne dobi brco št. 2.’ — Tedaj to je bila tista “nedostojna” pisava, s katero je bil dični “gspud” Zavertnik razžaljen in- zaradi njegove “časti” se je obrambni odbor izvolil in $12.00 nafehtalo. —
Kdor hoče lahko razumi, kako-
vi	tiči so Krže-Zavertnik & Co.
Mi smo že opetovano povdarja-
i i, da namen humbugarjev okoli ‘“soseda izza plota” je edini ta, da se pozornost od našega razkritja kolikor mogoče odvrne, da se člane S. 'N. P. J. zaslepi in da se 7 javnosti operejo. Toda ne bo nič, to si naj zapomnijo. Krže ima časa dovolj da on in njegov “štifel-pucer” blebetavi Fr. Petrič, — kateri od “socialističnih idealov živi — v “sosedu izza plota” mažeta, kar se da, a vse ne bo nič pomagalo ; zamorci se perejo a le črni, umazani ostanejo in ti zamorci bodo šli, šli tako ali tako, to jim zagotovimo. Neki hudourni oblaki se na obzorju zbirajo, elektrika je napeta m treščilo bo, a-koravno je čudodelni Šavs na neki še bolj prečudni način zopet za delegata izvoljen.
Die Leumundquit-tiing
To pa ni kar si bodi, Joža Zavertnik je tudi v “sosedu izza plota” na dan prilezel s spričevali o svoji poštenosti Tu podamo ponatis famoznih spričeval, da si naši cenjeni čitatelji sodbo naredijo, kakor jim drago.
“IŠmir” objavlja z dne 10. t. m. št. 100 pod naslovom “Tatovi” med drugim sledeče “Leumund-quittunge”:
Slavno uredništvo Proletarca v Ameriki!
Ker sodruga Jožeta Zavertnika vedno po krivem blati ameriški “Glas Svobode” izjavlja izvrše-valni odbor jugoslovanske sodai-nodemokratične stranke v Ljubljani naslednje:
Izjavljamo, da sodrug Jože Zavertnik, ki ga napada “Glas Svobode” z lažnjivi očitki, ni zakrivil ne v stranki in ne pri železničarski organizaciji nikake nerodnosti, da ni ponevteril nikakršnega zneska kakor mu očita imenovani list z dne 24. maja t. 1., ne stranki ne železničarski organizaciji ter da je pač bil strog in točen v tem pogledu in mu ni bilo treba žara-ditega pobegniti v Ameriko. S strankarskim denarjem sodrug Zavertnik ni imel nikdar opravka.
V Ljubljani, dne 17. julja 1909,
Za izvrševalni odbor jugosl. soc. dem. stranke
Etbin Kristan,	Iv. Mlinar.
Od ’Rechtsschutz und Gewerk-schaftsvereina z Dunaja pa je dobil gl. tajnik soc. organizacije o tej zadevi že leta 1907 sledeče pismo:
Wien, am 6. Februar 1907. Herr John Petrich, Sekretaer, Chicago.
Werter Genosse!
In Beantwortung der geschätzten Anfrage vom1 24. Jänner d. J. teilen wir mit, das sich Genosse Josef Zavertnik während der Zeit seiner Anstellung als Administrator des “’Eisenbahner” keines Betruges schuldig gemacht hat. Auch1 hat sein sonstiges Verhalten zu Klagen keinen Anlass gegeben.
Mit soc. dem. Gruss-
■Algemeiner Rechtsshutz & Gewerkschaftverein für Oestereich
Wien, V.—I., Postfach Das Central Sekretariat.
Josef Tomschek.
To ga pihnejo; toda koj sedaj pristavimo, da gorenja inspirira-na spričevala niso za nas niti piškavega oreha vredna in jih položimo k Kakerjevim klišeju o potrdilu prijema denarja nabranega za Gregorčičev spomenik.
Kar smo vedno trdili, to se je zopet v tem slučaju sijajno dokazalo ; nesramneži se zvijajo in zvijajo pa le v blatu ostanejo, — v blatu kamor spadajo.
Nas nazivljajo tatove pa ne pomislijo, da imajo ravno oni v svoji sredini potomce notoričnih tatov, kateri so bili sodno preganjani in zaradi zločina tatvine kaznovani. Tičoee se pa Joža Zavert-nikove poštenosti, opozarjamo Joža Zavertnika na naš .današnji razpis za nagrado na prvi strani lista, s kojim mu nudimo $200 kakor hitro svojo “poštenost” dokaže.
Toliko za danes, toda “tatovi” vam bodo posvetili, da vas bo sam vrag vesel; to si zapomnite.
Javni tatovi bodo polagoma raz-krinkali skrivne tatove.
Obsojen zaradi volilne sleparije.
Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen kaplan M. Kristovio iz Ribnice na Štajerskem na 50 K 'kazni, ker je kmetu Moriju iz Janževske gore, ki ne zna ne pisati, ne brati, samovoljno prečrtal že napisanega kandidata Kališnika in napisal dr. Vrstovšeka.
KITAJSKO PRAVOSODJE.
Ako se tu v Ameriki ali v Evropi o “kitajskem pravosodju” govori, se vedno misli na barbarsko justieo, o justici, katera krivično sodi in samovoljno kaznuje. Proti temu napačnem tolmačenju o njih pravosodju, so se pričeli Kitajci odločno braniti: ravno pri njih, pravijo oni, je enakopravnost pred zakonom temelj pravoreka, in dobijo se v zapadni deželi pretežno več krivičnih uradnikov, kot pa v državi sredinje. “Na Kitajskem”, tako se je izjavil pred nedavnim nek kitajski višji sodnik napram laškem1 svetovnem potniku, “je zakon že leta sem za vse dejansko jednak, medtem, ko se Evropa take ugodnosti še le od francoska revolucije- radostuje. Pri nas velja za najvišje glavno vodilo kazenskega prava obvezni, ne zvijačno tolmačeni paragraf: “Ako kdo kaj stori, kar ne bi smel storiti, dobi štirideset udarcev z bambusom; je zadeva resna, tako dobi osemdeset batin.’’
Da Vam pokažem, kako se ta zakonit paragraf — “Kdor kaj zlega stori, mora kaznovan biti” — uporablja, hočem Vam, nekaj slučajev iz moje sodne prakse povedati. Pred nedavnim se je v Tšinkiang, letovišče bogatih Kitajcev iz Nan-King, neka služkinja usmrtila, ker je njena gospodinja, žena bogatega veletržca, ž njo slabo ravnala. Po evropskih zakonih se bi bilo težkokaj gospodinji zgodilo, a po naših postavah jo je bilo lahko prijeti:	ona je
zlo storila, tedaj mora biti kaznovana. Bila je pred sodišče postavljena in na 80 udarcev obsojena. Pri dvajsetem udarcu se je one-vestila, in jaz sem' iz sočutja privolil, da so njeni sorodniki polovico kazni s 1000 taelov plačali. Ko se je obsojena iz omedlevice prebudila, dobila je še ostalih 20 batin. Tudi soprogu sem pustil dati 30 udarcev, ker ni branil služkinjo pred surovostjo njegove žene; mož je razventega dekličinim sorodnikom moral plačati 500 taelov.
Kazni, katere vlada nad malo-vestne uradnike izreče, so vselej skrajno ostre. Jaz imam tu zadnjo številko pekinškega časnika, kateri je naše državno glasilo. Vlada naznanja dan za dnevom strahovanje uradnikov. Hočete ii jih slišati? “Neka ženska si je življenje vzela, ker je bila neopravičeno zaprta. Odgovorni sodnik je bil odstavljen.” — “Neki sodnik, koji je bil obdolžen, da sorodnikom prednost daje, je bil od službe odstavljen in preiskovalnemu sodniku izročen.” — “Pod-prefekt iz Tšen-tšu, koji je dal dva jetnika trpinčiti, da sta umrla. bil je odstavljen in dobil je 100 batin.” — “Trije sodniki so bili odstavljeni, ker so neki ženski, kot priči, toliko strahu napravili, da je zblaznila.”
Toda, Vi ne smete misliti, da je naša justica samo ostra. Mi imamo tudi pomiloščenje in popustitev kazni, kakoršnje se v Evropi ne pozna. Pri nas n. pr. zamore vsaki odpuščanje dobiti, kdor se je pregrešil, pa zna zopet storjeno krivdo poravnati in da prostovoljno pripozna pregrešek, pred-no se je za pregrešno dejanje Zaznalo.
Ima na smrt obsojeni priletne stariše, kojim edina podpora je bil on, tako zamore cesar smrtno obsodbo v bastonade spremeniti in bastonade se olajšajo, ako se sorodniki obsojenca zavežejo, denarno globo zanj plačati. Pri nas ni odvetnikov, ker odvetnike se smatra, kot pregrešek načina jed-nakopravnosti pred zakonom. Od odvetnikov bi imeli dobiček in u-godnost edino bogatini, ker oni bi si znali najboljše zagovornike najeti, in bogatin ne sme pred sodiščem biti v boljšem položaju, kot ubo>gi. Kar civilne pravde zadene, tako imamo že stoletja najpripro-stejši sistem. Naš modri cesar Kang^hi, kateri je natančno vedel, da je med nami mnogo pravdar-jev, je pred tri sto leti odredbo izdal, katera se glasi: “Vsi tisti, koji so prepirljivi in se za vsako stvar k sodišču zatekajo, da si-svojo jezo in obrekljivost ohladé, žnjimi se naj brezobzirno postopa. Oni si naj zapomnijo in premislijo, predno bodo z ničevim vzrokom sodnike nadlegovali. Pridni meščanje predložijo svoje pravne spore razodišču starešinstva. Zlobne meščane pa naj sodnija razdrobi . . . . Spoštovanje pred takim ukazom!”
BEG IZ RUSKE JEČE.
Na vseh koncih in krajih so ruske ječe prenapolnjene. Danna-dan gonijo vanje politične zločince in človek, ki ga imajo carjevi biriči v krempljih, je takorekoč mrtev za ta svet. Nadzorovanje jetnikov je ne le tako strogo, temveč tudi brutalno kakor v nobeni civilizirani državi. Znano je n. pr., da imajo straže nalog, kratkoma-lo streljati na jetnike, če se le prikaže na oknu. Izreden slučaj je torej, če se komu posreči, ubežati iz batjuškine jetnišnice. Tak radosten slučaj se je primeril dne 14. julija.
V moskovski ječi je bilo dvanajst mladih deklet, obsojenih na dosmrtno prisilno delo. Ena je bila zaprta radi navadnega pregre-ška, vse druge radi političnih zločinov, ker so bile članice socialno-demokratične stranke. Tem dekletom se je dne 14. posrečilo uiti.
To se je zgodilo tako. Neka gospa Torasova se je oglasila v ječi za pazniško službo. Sprejeli so jo in ona je opravljala svoj posel tako točno in vestno, da si je kmalu pridobila takorekoč neomejeno zaupanje ravnateljice. Prav na to je pa čakala. Če bi bila gospa ravnateljica vedela, da se “gospa Torasova” drugače piše, in da je so-druginja njenih jetnic, bi ji bila najbrže kljub točnosti in vestnosti kaj manj zaupala.
Zvečer 13. julija je bila gospa Torasova nenavadno vesela. Ves čas je pela. To je bilo dogovorjeno znamenje in dekleta so vedela, da ne smejo spati. O polnoči je gospa Tarasova prevzela inšpekcijo, ob 2. po noči je odprla celico, v kateri so bile njene jetnice. Ponarejene ključe drugih vrat si je prej priskrbela in tako je odpeljala svojih 12 deklet pri zadnjih vratih skozi stransko ulico na prosto ter se tudi sama ni več vrnila.
Žal, da so drugi dan dvoje deklet vendar prijeli, ko sta hoteli, preoblečeni v moško obleko, najeti voz na kolodvor moskovsko-jaroslavske železnice. Kako je z ostalimi desetimi, se doslej še ne ve.
Pomočnik ministra za notranje zadeve, general Kurlov je ukazal ' strogo preiskavo, ki pa doslej ni dognala ničesar.
“Rd. Prap.”
Nadaljevanje iz 3. strani.
SEDAJ IMAMO NOV TARIF.
To je v resnici interesanten tarifni zakon. 'Ne bo vas zadavil in boste še živeli; časi bodejo mogoče dobri — to se pravi, človek, ki rad trdo dela, bo moral delati, da bo skromno živel in redil svojo družino.
Velika procesija Ameriškega ljudstva se bo pomikala svojo pot naprej; mala četa, ki stopa v sredini bo imela vsega zadosti — to je razred' semi-parasitov ; še manjša vodeča četa, to so Aldrichi, Rockefellerji in managerji velikih trustov, bodejo imeli svoje miljone, tisoče miljonov, med tem ko ogromni zadnji del procesije — delavstvo — ki plačuje davke in carine tak ponižno, voli kakor mu vodje — kapitalisti zapovedo, bo pa samo životaril — hodil mimo ogalov gladu in bede.
Vsekako ničesar se ni še za bati in vi volilei se ne smete bati, ker na tem svetu ni nič stalnega. Ko hitro svet združi možgane v izo-bražbo in odločnost, bodejo dobili nazaj vse, kar se jim je tihotapsko ali očitno vzelo.
Moč naložiti davke še ni odvzeta in tudi ne bo. Rockefeller lahko lasti vse olje in zopet drugi lahko lasti vse železnice, a ne morajo pa “pnemufati” olja in železnic iz zemlje — sveta!
Zemljani lahko to vse nazaj dobe, samo ako hočejo! Na njih — Vas — je vse ležeče.
Požrtvovalnost železniškega kurjača. Minoli petek sta 'zagledala strojnik in- kurjač osobnega vlaka proge Osima-Ankona nedaleč od Oisinme na progi kakih 100 m pred strojem malo deklico. — Strojevodja je takoj odprl proti-par. a bilo 'bi prepozno, da ni skočil kurjač ob kotlu na malo stopnico pred strojem, hotel deklico v zadnjem frenotku dvigniti. Ko pa je uvidel, da je ne bode dosegel, je skočil drzno s stroja, se vrgel na 'deklico jo potegnil k sebi in obležal z njo v sredini med obema tiroma. Vlak je šel čez oba, ostala pa sta nepoškodovana.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in Izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORKV------------
Vam je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson-
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Pse akutne in kronične bolezni’zelodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno. Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj 3i bode katere ko'i bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So, Gentie Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA VINARNA
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave.
Missouri!
Missouri! t
„ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J Bovden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
i i	a*ru	Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa
kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom ga laz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoj $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vžemsi če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - ^ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije
F. GRAM, Naylor, Mo.
naselnlški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
15’Ali ste že obnovili naročnine na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da s« Vam list redno pošilja!
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo j t. j. “Glas Svobode!”


GiLAS SVOBODE
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
^	—1
Chicago,
f, $
U/	ift	\W
wi	T	»«
\M.	1
-D
&
w
Q=-
\\
i

Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik 1937 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; Mt. Olive, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 597 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsednik), 212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERSHAY, bx. 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg,Mo.
JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa.
Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja i na tajnika J08. Ivanšek, 1517. S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne , ošiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo Je “GLAS SVOHODEi“
Sprejeta nova društva.
Št, 25 v Reading, Pa.: Franc Košmerl, c. št. 588; Josip Košmerl 589; Anton Košmerl, 590; Ivan Košmerl, 591; Peter Hočevar, 592; Ivan Starešinič, 503 ; Ivan Krofina, 594; Ivan Šuklje, 595; Martin. Težak, 596; Matija Mora vec, 507.
Št. 26 v Collimvood, Ohio: Ivan Zupanc, 602; Alojs Škof, 608; Ivan Aljančič, 604; Karol Kotnik, 605; Jurij Jenko, 606; D. Bluinel, 607; Franc Kovič 608; Ivan Potočar, 609.
Št. 27 v Forest 'City, Pa.: Jakob'Terček, 662; Franc Lehen, 653; Ivan Šume, 654; Ivan Slapničar, 655; Jakob Mihevc, 606; Fr. Telban, 657; Franc Klemenčič, 658; Anton Podboj, 650 ; Ivan Lenarčič, 660; Josip Gliha, 661; Franc Vrbič, 662.
Št. 28' v Madison, 111.: Tomaž Mance, 610; Mihael Maradin, 611; Ferdinand Bahorič, 612; Štefan 'Sajuš, 613; Anton Majna-rič. 614; Anton Pleše, 615; Anton Pleše, ml. 616; Josip Posavac, 617; Andrej Belobrajdič, 618; Ivan Čar, 619; Anton Kolenc, 620.
Pristopili:
K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Franc Regina, 621; Ivan Gazvoda, 6r22 ; Ivan Močnik, 623; Ivan Jeras, 621; Josip Baloh, 625; Josip Metelko, '626; Jakob Jeras, 627; Anton Terček, 628; Franc Jare, 629; Jakob Guzel, 630; Matevž Jeras, 681.
K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Frane Podlinšek, 632; Franc Kračnik, 633; Jakob Pečnik, 634; Franc Cirar, 635; Franc Bizovšek, 636; Josip Kramžer, 637.
K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah: Anton Rudman, 638; Franc Widergar, 689 ; Anton Ocepek, 640; Josip Blažič, 641.
K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Ivan Praprotnik, 598; Josip Jare, 500 ; Frane Adamič, 600; Ivan Fink, 601.
K društvu št. 12 v Cumberland, Wyo.: Val. Guzel, 642.
K društvu št. 13 v DeWitt, UL: Anton. Demšar, 643.
K društvu št. 18 v Girard, Ohio: Ivan Rojšek, 644; Ivan Galeti, 645; Miihael Habič, 646, Anton Fabjan, 647; Ivan Zaver-šek, 648.
K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio ; Anton Centa, 649; Alojs Jevnikar, 650; Ignac Longar, 651.
K društvu št, 5 v Darragh, Pa.: Štefan Jagodič, 663; Matija Dolinšek, 664; Ivan Godina, 665; Matija Kravanja, 666.
K društvu št. 9 Leadville, Colo.: Franc Novak, 667.
OPOMBA.
Cenjena društva oziroma taj nike opozorim, ako se je kaka pomota vrinila v imen-ah društveni kov, ali pa v mesečnim imeniku, ako to zapazite, toraj mi nemudoma naznanite, da v prihodnjič popravim. Dalje poživljam one uradnike kateri mi še niso nazna nili naslova, da to takoj store, ker to je nujno potrebno. Vsak tajnik društva naj pazi na to, da v prošnjah odzadej napiše ime in naslov vsakega sprejetega člana; nikakor pa nepišite nobene številke na zadnji strani, ker zgoraj ni prostor je le za eertificat štev. in to vredi glav. tajnik.
Bratje tajniki pazite na to, da* v prošnjah na prvi strani, na vsako vprašanje vpišete odgovor kar je zelo potrebno, stem pa tudi glav. taj. mnogo dela prihranite. Dosedaj sem prejel mnogo listin brez podpisa uradnikov, dan seje in drugo potrebno.
Zdravniške izkaznice bolnih bratov, naj blagovolijo obiskovalci podpisati na dan obiska, in predno se pošlje na glav. urad, naj tajnik natančno pregleda akoje v redu, ter se podpiše. Prejel sem že nekoliko listin brez podpisa, ker pa ni mogoče podpore nakazati na tak način, zato moral sem nazaj pošiljati take listine; toraj vidite vse to nepotrebno delo. Pazite v prihodnjič.'
Vsa društva S. S. P. Z. in delegate stem poživljam, da mi koliko naj' hitreje mogoče nazna nite koliko dni ste potovali v Chicago na konvencijo in nazaj domov, da v stvari uredim.
Do sedaj sem prejel poročilo od dveh društev, toraj storite še vsa ostala tako.	Bratski pozdrav
1 Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
IZVLEČEK ZAPISNIKA.
Po prvi konvenciji, prva seja glavnega odbora Slov. Svo. Pod. Zveze se je vršila dne 12. aug. 09.
Predseduje Anton Mladič, predsednik.
Navzoči: Anton Mladič, Jos. Ivanšek, M. V. Konda, Jos. Benko, Jos. Verščaj, Alojz Skubic in Ivan Kalan.
Prečita se zapisnik zadnje konvenčne seje, odobri s popravki ozir. dodatki, zapisnikarju br. Gaisheku se pa izreče zaihvala za točno in ceno delo.
Poročilo in pregled varščin, kakor tudi formularjev za nove tiskovine in oddaja knjig.
Ker je bila zadnja revizija knjig na nedeljo 8. aug. predlaga br. Benko, da naj ne računamo dnevnic. Sprejeto.
Tirat Verščaj predlaga, da se v naprej vsi računi za izplačilo tako tudi usmrtnina in poškodbe z eno besedo vse razven bolniške podpore predlože odboru v potrdilo. Sprejeto.
Nadalje se je zaključilo, da voli društvo št. 1 v Chicagi dva in društvo št, 10 v So. Chicagi pa enega člana v pomožni odbor.
Nadalje se je zaključilo, da se bojo odborove redne mesečne seje vršile vsak zadnji četrtek v mesecu.	_________
Brat Konda poroča, da odpotuje 16. t. m. v staro domovino, ker mu leži'98 let stari oče bolan. Videl ga ni že 23 let; se vzame na znanje.
Brat predsednik zaključi sejo ob pol 12. uri zvečer.
M. V. Konda, zapisnikar.
DOBRA BESEDA DOBRO MES TO NAJDE, PRAVI PREGOVOR.
Chisholm, Minn. 9. avg. 09.
Jaz sem bil predsednik društva “Srca Jezusa” št. 54 K. S. K. J. a pristopil sem pa tudi k S. N. P. J. kot član in ker kot tak, po pravilih K. S. K. J. se ne sme pri zadnjem društvu nikakoršen urad 0-pravljati, toraj sem pri zadnji seji društva “Srca Jezusa” št, 51 K. S. K. J. predsedništvo prostovoljno odložil toda od društva nisem odstopil.
To je vsem sobratom društva Srca Jezusa” št. 54 znano in mislim, da sem povsem pravilno postopal.
Sedaj pa pride nekaj drugega, kar hočem vsem cenjenim sobratom naznaniti in sicer kakšno sramoto mi je g. Martin Zalar, član društva “Srca Jezusa” št, 54 naredil. Očital mi je da sem “proti veri” in to zaradi tega, ker sem k S. IN1. P. J. pristopil (!) in žugal mi je, da nimam več v društveno dvorano priti, da nimam nič govoriti in celo z “marš ven” me je ven podil, kakor kakšnjega psa.
Dragi sobrati, jaz mislim, da sem tak katoličan, kot je Martin Zalar, ko ni pri S. N. P. J., in pa tega tudi ne spremejo, to pa zato, ker je preveč katolišk. Njemu ss lahko dokaže, da on odpravlja svoje katoliške dolžnosti, kolikor je določeno od naših cerkvenih odbornikov, namreč koliko mora vsaki katoličan darovati za cerkev vsako leto. Jaz Zalarju lahko dokažem njegovo katoliško prepričanje, ker ga mnogokrat vidim pri maši, to je narmanje štirikrat- v letu akoravno je prav b-li-zo katoliške cerkve. Meni predba-civa, da sem proti veri, pa le 0-pravljam svoje cerkvene dolžnosti že 14 let, kar sem v Ameriki. Res se je G. F. First jezil nad menoj, ker sem bil dal v časopise, da se po hišah poročava in je rekel, da ni spodobno ko tako stvar po časnikih priobčujem, toda meni ne sme nihče zameriti, ker sem “proti veri”, ali jaz mislim da takšnim katoličanom, ki mene zavoljo tega \ društveni dvorani napadajo, ni za zameriti, to pa toliko manje, ko ne vedo da po katoliški veri se v cerkvi poroča ne pa v hišah. Pri nas v Chisholmu imamo lepo katoliško cerkev in izvrstnega duhovnika in mislim, da tisti gospud, ki se je nad menoj 1 dvorani znesel, da je še manj deležen katoliške cerkve, kakor jaz, ki je g. Martin Zalar rekel, da sem z-oper vero sedaj ko sem k S. X. P. J. pristopil.
Vam je vsem znano, kako je s tako rečjo; ko se je ta vest raznesla. da je meni* g. Martin Zalar v dvorani predbaeival, da sem proti veri od kar sem v narodno društvo vstopil in to tudi moja žena zvedla, je mislila, da sem res v drugo vero se zapisal, ko sem se v S. X. P. J.; no saj veste, kakšna so ženskina načela.
G. Martin Zalarju pa svetujem, da naj najprvo pred svojim pragom- pomete in potem naj še le pometa pred pragi narodnih podpornih društev.
Pozdravim vse sobrate, posebno one ki spadajo k podpornim dru štvam in želim obilo uspeha našemu “Glas- Svobode”.
Karol Zgonc.
Op. ur. Nam so pravila S. N. P J. dobro znane a ni nikjer nič o protiverstvu v njih, marveč j pod sedanjo vzorno vlado S. N. P. J. dobro v klerikalno senco zavozila. Potolažite Vašo ženo in ji zagotovite, da Vas ne bo “špicpar-kelj ” vzel.
Fairbanks, Alaska, 9. jul. 1909.
Upam, da mi bodete odločili še nekoliko prostora v našem delavskem listu “Glas Svobode”.
Ni dolgo, 'kar sem poročal razmere v Alaski, in zopet sem na tem. V zadnjim dopisu mi ni bilo mogoče poročati o stavki, ker do takrat se še ni nič znalo o tem, a s pričetkom t. m. so zastavkali v enem zlatim rudniku, kateri se nahaja na prostoru (Goldstream; št. 17. Vz-rok temu je bilo, ki so delavci zahtevali svoje pravice ter da se jim> plača dnevno $6.00, katere tudi zaslužijo. Toda vse je bilo zaman, delavci so z-gubili; a to pa radi tega, ker je toliko ljudi čakalo pri rudniku na delo, kolikor jih je bilo v rudniku vposle-
nih. Oni so takoj zastopili njih prostore in stavka je bila končana.
Omeniti moram še, da tudi pri nas, namreč v Fairbanksu ne pozabijo na praznik 4. julija. Ta dan zbudil je velikansko slavnost — po mestu in še večje zabavo so si napravili 5. julija. Celi dan je svirala godba po mestu in se sem-tertja po ulicah vozila na lepo 0-krašenih vozovih, tako da je bilo vse pokonci; kaj sličnega še nisem videl v U. 6. A.
'Tudi so imeli dirke razne vrste, in tako so tudi tekali ljudje v ko-ji je mož pretekel 26 milj v 2 lirah 50 m., za prvo nagrado,-ki je bila $1500, druga $500 in tretja $200. Nekateri tekači so kar nezavestni popadali.
Tako po nepotrebnem tratijo denar, brez vsakega premiselka in trpinčijo ljudi. Radi tega je silno zabavljal tukajšnji časnik “Fairbanks Daily Times”, češ. da je to sramota, ko toliko časa držijo ljudi v mestu, dokler ne da zadnjega centa iz žepa, da potem nekteri celo pomankanje živeža trpijo. Na tisoče ljudi je, ki mu nikdar ne postane čelo potno a vzlie tema bolje živijo kot oni, ki morajo od zore do mraka mahati s nikom in delati z lopato s krvavo žuljavimi rokami. V mestu se govori, da je minuli mesec 7 oseb zblaznilo vsled obupanja. ker bili so brez dela in jela. Veliko se jih je podalo proti Valdaz in sicer peš. kar je, le uganka, pridejo tja ali ne, ker poletna pot je skoraj nevarnejša nego zimska.
Tako se godi z ubogim delavcem. da si je vse naredil ter spravil skupaj bogatinu, da se lepo vozi od kraja do kraja, a ti delavec moraš pa kraj pota gladu u-mirati. Nisi li sam kriv? Postal boš pameten ali prepozno bo. Sedaj je -še čas pokazati kapitalistom hrbet (?) in sprevidel bodeš, da tebi ne mora škodovati. Stopi v delavske vrste, ker v združenja je moč!
l Premislimo koliko se producira in koliko imamo delavci od tega.
Produciralo se je zlato v Tana-na Valley:
Leta 1903		za	$30.000
y y	1904	y y	350.000
y y	1905	y y	3.750.000
y y	1906	y y	9.114.000
y y	1907	y y	9.000.000
y y	1908	y y	10.500.000
y *	1900	y y	12.500.000
Naseljitev ljudi je bilo:
Leta 1903	300
”	1904	3000
”	1905	6000
”	1906	8000
”	1907	12.000
”	1908	14.000
”	1909	18.000
Iz tega je razvidno, kako hitro se je naseljevanje množilo v Ta-nana Valley, a takisto bo ljudstvo tudi odhajalo, ker delo gre h kraju okrog Fairbanksa.
Do danes še nisem dobil nikake pošte razven par pisem iz Oregon City, v katerih mi poročajo, da me zopet nekdo v Proletarcu napada in to prav zahrbtno iz Camas, Wash. Poprej živel je kot “obersocialist” št. O, v Oregon City, Ore., a da dobim časopise roke, mu hočem že posvetiti bakljo pod nos. Odišel sem mirn in na tihem iz Oregon City, Ore. toda ta zdražbar in njegovi privrženci me ne pustijo pri miru; ali vse jim hočem! vrniti z obrestmi vred, samo malo potrpljenja fantiček. Že si žrl blamaže ter korakal v “špeh-kamro”, prav še pasto, in tako bode še, jaz še ži vim, ako ravno sem že dosti po-iskusil, nebodem niti črkice dolžan ostal. “Proletarcu” pa želim dober tek, saj itak druzega nima v listu kot napade. To je delavski “šmirpapir” ne pa delavski list! Jaz imam za onega lopova dosti gradiva, ali postal sem miren radi tega, ker vsaki pameten človek nemara citati napade po časopisih.
Tebi. dragi mi “Glas Svobode pa želim obilo novih naročnikov in dvakratno tedensko izdajo, da bode “sosed izza plota” bolje sapo vlekel vase.
Pozdrav v-sim zavednim rojakom širom Amerike.
Peter Kurnik.
Assumption, 111. 12. aug. 1909 Cenjeni urednik “Glas Svobode!”
Od kar bijete boj za pravico in koristi nas podzemeljskih, pravim podzemeljskih trpinov, ker se u-dinjamo podi zemljo od koder spravljamo premog na površje; pripravljal se sem Vam pisati, a vedno sem od časa do časa odlašal dokler se nisem resno tega za mene toliko teškega dela oprijel To sem pa tudi faktično primoran, ker ne-smem z naročnino zaostati, drugače pa prelomim svojo zapoved, kot delavec naprani delavskemu !istu “Glas Svobode” tega pa ne storim za nobeno ceno dokler bode list na tern stališču in pod tako spretnem vodstvom.
Nimam namena Vas dražiti, mislim pa da je moja dolžnost Vam “kongratulirati” na tako vspeš-
nem delovanju, kot je Vaše dragi mi urednik.
“GlasSvobode” je list, brez katerega bi ne smel biti ne en slovenski delavec v Ameriki, ker kakor sprevidim iz njega predalov je to pisava le v korist našim rojakom- delavcem, bodi si katerekoli stroke. Vozite po začrtani poti naprej ne oziraje se ne na levo ne na desno, naj si bo potem to Zavertnik, katolišk duhovnik, Kaker, Krže ali kdorkoli makar Vaš brat — tako je prav, vsakemu .svoje, kar mu gre. List se bo tako vsakemu priljubil in prilezel bode polagoma v ospredje.
Želeč Vam veliko vspeha pri trudapolnem delu ter polno košarico najboljšega zdravja in ostajam Vaš
A. Dekleva.
Ameriške železnice so v minulih dvajsetih letih za nepopolno-ma 100.000 milj podaljšane. Vsa dolžina znaša sedaj 238.000 milj.
GV^S sd0iJo%
597 West 20th St., Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune m vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRO IMEKIKfiNSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO* OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Argentina......1. sept. 1909
Laura.........15. sept 1909
M. Washington, 25. sept. 1909 Alice,..........6. okt. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejša in jako elegantno opremljena	J
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča D°b''1 “ pr'^u<*na PosVeiba; občuje «,
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hraDo ria parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ALI SE BRIJETE DOMA?	^
syojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in viže.
Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00'ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.
Ustanovljeno leta 1875.
t l
► ►
t
JOS. KRAL \
417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111. £
Tel. Canal 728
Zapisnik S. S, P. Z.
'»	(¡Konec.)
Pride debata zavoljo bolniške podpore za posledice poškodovanih udov. Vdeleže se iste ■zopet vsi delegati. Br. Gaishek pa stavi •predlog. da se za iste ne izplačuje nobene podpore. Podpirano in sprejeto.
. Usmrtinina v slučaju samomora. Pride do debate, katere se vdeleže br. Košmrl, Konda, •Ivanšek, Cesar, Dnller, Kalan, Cvetkovič, Zajec, Arhar, Matko, Mažgon. Br. Zajec stavi predlog da se debata zaključi, bilo sprejeto.^ Br. Konda stavi predlog, da v takih slučajih se plača usmrtnina po sledečim načinu: Če je bil član do enega leta $100.00; od enega do 3 let $200.00. in od treh let naprej pa cela •usmrtnima. Podpirano in sprejeto.
. Na vrsto je prišla zelo važna točka glede sprejemanja Slovanov,v društvo od leta 45 do ■55 in sicer samo za bolniško podporo.
Predsednik, da odmora med katerim pa se delegatom naroči, da sie o stvari mejse-bojno posvetujejo.
Bo odmoru se prične debata o gori o-■menjeni točki. Vsi delegatje povedajo svoje •mnenje. Po zaključku debate se je dalo na glasovanje in ta točka je bila sprejeta, kakor se je čitalo iz načrta. V dopolnilo se naj tu navede radi javnosti sledeče: V društva se sprejemajo tudi Slovani v starosti od 45 do 55 let za bolniško Ipodpoiro, plačujejo $1.00 ases-menta. Bolniška podpora je ista kakor za druge navadne člane.
, Pri potnih listih pride do debate kako se mora potni član javiti druištvam. Vsi' delegat-j,e se vdeleže debate. Br. Kalan stavi predlog, da se debata zaključi. Podpirano in sprejeto.
, Br. Benko stavi predlog s dodatkom brata Matkota: V slučaji da tak potni član oboli v okolišju kakega društva se mora javiti tudi dotičnemu društvu, da ga nadzoruje; če se pa •tak potujoči član naseli1 v kakem oddaljenem kraju kjer ni v bližini društva, da bi ga moglo nadzorovati tedaj mora isti iti po preteku 3 tednov v bolnišnico ali pa reflektirati bolno podporo. Podpirano in sprejeto.
Nadalje pride do debate med br. Konda, Kalan, Skubic, Zajec, Matko, glede članov potujočih v stari 'kraj. Sprejme se predlog, da bolniška podpora preneha, ko hitro član zapusti ameriške obali kakor tudi. da popotni listi za stari 'kraj se ne ponavljajo.
Točka glede suspendacije se je z malim popravkom sprejela.
Predsednik zaključi sejo točno ob 12 uri.
X. SEJA.
Predsednik otvori sejo točno ob 2 uri pop. 29. julija 1909.
Prečitajo se imena odbornikov in delegatov. Vsi navzoči in tudi nadzorni odbornik Jos. Werschay se udeleži popoldanske seje.
Predsednik zaključi sejo za 15 minut v svrho poročila posebnega odbora, da isti poroči, kaj' je našel in uvidel v zadevi Ohicaškega lista “Proletarec”. Predsednik otvori sejo in da na glasovanje, ako se dotična resolucija stavi v zapisnik ali ne. Soglasno sprejeto, da se da v zapisnik in ¡objavi sledeča resolucija*
SKLENJENO:
Glede ua to, da v Obicagi izhajajoči tednik “Proletarec” od početka vstanovitve S. S. P. Z. strajno in nezaslišano sramoti ustanovitelje Zveze kakor tudi sedaj člane, delegate in vso našo vrlo organizacjo, ter skuša z lažnjivi-mi in nestvarnimi članki omajati ugled in zaupanje pri slovenskemu narodu v Ameriki na-pram Zveze, se je sklenil pri VII. zborovanju S. S. P. Z. sledeči
PROTEST:
1.	Izražamo naše ogorčenje napram pisavi “Proletarca” ko.jl si nadevlje načelo socialističnega napredovanja, a v istini pa skuša napredek omejiti s tem, ko sramoti našo na svobodomiselni napredni in socijalni podlagi osnovano S. S. P. Z.
2.	Proteštujemo proti pisavi “Kondato-va Zveza”, ker S. S. P. Z. je in bo last vsih Članov Zveze, in ni nikogar,, koji bi si jo posamezno lastil; tedaj izjavljamo, da je pisava v “Proletarcu” niskotna in za vsaki slovenski list nedostojna.
3.	Proteštujemo, da se osebne zadeve med g. M. V. Kondo in osebami pri listu “Proletarcu” v S. S. P. Z. zanesti skušajo, kar ni brigu Zveze; tedaj se one zadeve medsebojno rešijo.
4.	Svobodno je vsakemu Ijstu kritiko o S. S. P. Z. izvrševati, toda odločno zahtevamo, •da se kritika v dostojnem tonu piše in s stvarnimi dokazi podpre.
5.	Zahtevamo, da “Proletarec” s svojo •dosedanjo pisavo Uapram S. -S. P. Z. njenimi uradniki in člani neha, sicer bojo elani naperam “Proletarcu” stališče zavzeli, za ko je posledice bodo “Proletarčarji”, sami odgovorni, in
6.	“Glas Svobode” Oo. se izreka zahvala za dosedanjo 'agitacijo v prilog S. S. P. Z. ter se pričakuje da bo tudi v bodoče svojo silo zastavil za razvoj in napredek S. S. P. Z., v korist nje članom in slovenskemu narodu v Ameriki sploh. V to svrho se “Glas Svobode” Co. izreče enoglasno zaupanje.
Nadaljuje se s čitanjem načrta pravil. Pri točki za odstople ¡člane je prišlo do male debate, kar se je prav hitro z malim popravkom •dotične točke debata zaključila. Glede prestop-lih članov se je vnela debata, katere so se vdeležili br. Joe. Werschay, Konda, Zajec, Kalan, A. Mladič, pri dodatkih so se še vdeležili br. Košmrl, Ivanšek, Zajec in Kalan.
Br. Konda stavi predlog, da bolnike se vsak dan obiskuje, s pripombo br. Matko, in sicer vsaj trikrat na teden. Podpirano in spre-jeto.
Pridejo nadaljni nasveti in debate za do*-datek pravil, katere so se vdeležili vsi delegate-	...
Obris društvenih pečatov m zveze, kakor tudi gumbov in regali j, katere je izdelal br. Skubic delegatje sprejmejo.
Br. Gaishek stavi predlog, da ukrenemo tudi nekaj za ženski spol. Zaslišijo se vsi delegate o svojem ali svojega društva mnenju in pri glasovanju se je odločilo, da se napravi tako zvani ženski oddelek.
Predsednik, da 10 minut odmora, za mej-sebojno posvetovanje glede te zadnje točke. PretLsednik otvori nadaljevanje zasedanja in pride do debate med vsemi navzočimi. Brat Gaishek stavi predlog, da se zavarujejo žene in hčere članov za svoto $500.00. Podpirano. Br. Zajec pa stavi proti predlog za svoto $250.00. Podpirano. Brat Gaishekov predlog je bil sprejet.
Brat Cvetkovič predlaga, da plačujejo po 50c. usmrt. asesmenta in doklade, a tudi polovico drugih prstojbin. Podpirano in kasneje tudi sprejeto.
Br. Arhar stavi predlog za $2.00 vstopnine. Podpirano. Br. Matko pa stavi proti predlog za $1.00. Podpirano in sprejeto.
Br. Kalan zahteva, da- se v zapisnik za-bilježijo' imena onih, ki so .glasovali za sprejem ženskega spola in se odpove navzočnosti te debate in glasovanja. Isto so storili tudi 'br. Duller, Wershnig in predsednik. Za žensko zavarovalnino so bili:	Konda, Ivanšek, Wers-
chay, Skubic, Mladič, Matko, Renk, Zajec, Mažgon, Lab, Lanič, Arhar. Gaishek, Cvetkovič, Cesar. Benko in Košmrl.
Br. predsednik zaključi sejo ob 6:40 zvečer in naznapi, da XI. zasedanje se vrši danes večer ob 8 uri.
XI. SEJA
istega dne točno ob 8 uri večer.
Črtajo so imena ¡odbornikov in delegatov. Vsi navzoči. Tudi ¡br. nadzorna odbornika Jos. Werschay in Louis Skubic.
Brat glavni zapisnikar poroča, da zapisnika ni bilo mogoče pripraviti, ker ni bilo časa, ter se zaveže po možnosti pripraviti istega do prihodnjega zasedanja. Se mu je oprostilo in na znanje vzelo. K dodatkom se je stavilo vprašanje kaj je storiti, s takimi osebami, ki imajo samo po eno oko zdravo — in razvila se je debata med vso delegacijo.
Brat Konda stavi predlog, da se istih več ne sprejema v Zvezo. Podpirano in sprejeto.
Brat J. Mladič stavi predlog, da se izplača onim. ki so zgubili še drugo oko odpravnina v znesku $250.00. Podpirano.
Br. Zajec pa stavi proti predlog za odpravnino v znesku $75.00. Podpirano.
Brat Mladičev predlog je bil potom glasovanju sprejet.
K dodatkom stavi br. Gaishek predlog: Vsak novo vstopivši član ima ua razpolago plačati $8.00 namesto $2.00 vstopnine in če tako stori je s dnevom' sprejema deležen bolniške podpore. S dodatkom glede zatajevanja bolezni. Podpirano in enoglasno sprejet.
Brat Konda predlaga, da bi vsako društvo imelo svojega zdravnika. Podpirano in sprejeto
Isti stavi tudi predlog, da se vse druge prispevke razven bolniškega in smrtninskega asesmenta hrani v rezervnem fondu. Podpirano in sprejeto v zapisnik.
Pride debata kateri odborniki in uradniki naj bi se vdeležili prihodnjega zborovanja S. ,S. P. Z.
¡Sprejet je bil br. Dullerjev proti predlog ki se glasi: Konvencije se naj vledeže predsednik, tajnik, zapisnikar, blagajnik in nadzorniki.
Brat Skubic stavi predlog, da se zaključi izdelovanje pravil s opombo, da naj vsak delegat pri prih. seji naznani ako se je domislil kake dobre točke. Podpirano in sprejeto.
Na poslovni red pride 13 točka, pri kateri br. Ivanšek prečita prošnjo društva št. 8 v McGuire, Colo. na c. delegacijo, ako je možno pomoči jim s kakim prispevkon za pokritje pogreba umrlega člana Andreja Hosnar. Priman-kljaj je bil $38.00 poleg pogrebnih prispevkov $100. Konvencija je sklenila. po zaslišanjrr brata Lah, da se društvu nakaže iz Zvezine blagajne cela svota $38.00 to pa zato, ker društvo je že itak malo po številu in tudi veliko iz lastnega žepa, za pogreb in drugo potrošilo.
Pri točki št. 14 poslovnega reda se sprejme “Glas Svobode” za uradno glasilo.
Da se 5 minut odmora, da upravnik A. H. Skubic, preračuni, koliko bi on kot tak zahteval za glasilo.
Po odmoru se prične zopet seja. A. H. Skubic obrazloži povprečni račun, katerega delegacija na znanje vzame. Xa to delegatje pripoznajo, da naj bi se dalo Glas Svobode Co. $150.00 za glasilo za celo leto s pripombo, da če ta list ostane na istim stališču za S. S. P. Z. kot dosihmal se da tiskovni družbi na pri-hodni konvenciji honorar $50.00 in če bo Zveza tako lepo napredovala kot sedaj pa tudi večjo svoto.
A. IT. Skubic se izjavi, da on kot upravnik lista se zadovolji s ponudbo, ter jo od svoje strani sprejme, a želi pa. da se M. V. Konda kot delničar in .solastnik tudi zasliši. Br. Konda se je opiral na sprejem ponudbe od strani upravnika, ter isto sprejel. Pride se do točke 15, o določitvi plače glavnim odbornikom se-dajnega odbora in prihodnjega.
Dalje ®a 7. strani.
Kako zamorete dolgo živeti.
Kako ohraniti trdno zdravje.
Kako zadobiti zdravje, ako aboiite.
ZASTONJ !
Pošljite takoj za 15 centov postnih znamk | mi Vam takoj odpsljemo v popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ZASTONJ!
ČLOVEK, NJEGOVO
ŽIVLJENJE IN
Dr. E. C. COLLINS-OVO
Ooc,
COLUHl
SM
DOCTOS
COLI!»
	Will		
docto*	doctor	doctor	Doctor
cornu.	Collin	•»LUK!	COLUIf
-C		<	£->
»“71 •	1		O	S=
m 3	ra	1 co	F»
tc3		1 3*	
O fc-		cn < m .	CLc
trj		-H	pj
			
O			
s-a		■ * .	
OOCTOH
COLUMN
Doctor
-COLUM
oo

OOCTOH
[COLLIN
OOCTO*
COLJLIK
■uje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje izgubljeno zdravje nazaj zadobi.
z,vi
DVACI trtojifjrijmljn-Vi Hiter! SieJzMU Svoje nsjvecje begz Mvo-tranoZdravjt he odkSajü z. zdr&vljenjem, ittrmi
tiskano v Slovenskem jeziku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. Collins-a in kate-i ra natanko opi-
Collins N. Y. Medica!Institute, 140 W. 34th St., New York.
JVajboljsi zdra-VniK. na s-Vetu
in zdravnik, na katerega se bodete obrnili Vi v slučaju da ste bolni sami, ali kateri Vaše družine ako hočete hitro dobiti sigurno pomoč, je gotovo oni, kateri Vam zamore
GARANTIRATI, DA VAS BODE OZDRAVIL.
Slavni prefesorii COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTA so v zadnjih 12 letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sicer v takih slučajih kjer nobeden drugi zdravnik ni megel več pomagati Ako toraj potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y.
kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdrajve in zadovoljnost
Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek tudi od 7 do 8 zvečer.
Dr. J. J. McGLADE, Dr. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lal*ko postala nevarra bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TEINEE’S
PER VMI
.REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljanje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRASANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete Zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Asland Ave.,
Chicago, III.


OLAS &YOBODE
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ST. 3
nf' S/^ui^cvnc, dne 3 0. ap rila 1909.
V pojasni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poš i 1 j a denar (vloge) vMestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se pos lovanje med Frankom Sak s er jem in Mestno hranilnico 1jublj ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši1j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lni ce, kaj naj se stori s poslanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato j e najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mes tna hrani loi ca ljubljanska.
Nadaljevanje iz 6. strani.
Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega
sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906.	jg
OBNOVI TL
Mlad mgraž biti po duhu in telesu, ako želiš ohraniti svojo trdno voljo. Če si svoje življenske moči potrošil, če ti je živčevja neredu ne čakaj bolezni, marveč uživej
Severov Nervoton. \
Ta ti donese mirno spanje, trdne živce, bistrega duha in miščno jakost. Priporočan za poživljanje, slabotnih in očvrščanje zdelanih; za olajšbo proti nespečnosti in pomoč proti malokrvnosti; za tešilo v nervoznosti in krepilo v starosti. Cena $1.00.
Pomagal, ko doktor ni mogel.
Miss. M. Figcrlee, 41Q East 64th st., New York City, nam je nedavno pisala:
“Severov Nervoton je sijajno zdravilo. . Pred tremi lety je bil član naše družine bolan vsled živčne onemoglosti, in Vaš Nervoton gaje ozdravil,ko družinski zdravnik ni mogel pomagati."
Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila.
Štirje popitki.
Mr. Frank Coufal, Garwin, Minn., nam piše “Želi n Vas obvestiti, da seje
Severovo Zdravilo za obisti in jetra
izkazalo v popolno zadsvoi jstvo. Po štirih po-pitkih sem se šutil prav močno olajšanega in . ko sem použil polo ico ene steklenice, sem bil popolnoma ozdravljen.” Slična pism preje-raano vsak dan. Vsa dokazujejo da je ta pripravek na jboljš izroe vseh za obistne, jetrne in mehurne neprelike, za hrbtno hromost, bo-lečno v nogah itd. Cena SOc in $1.00.
Štirinajst dni
in prišč je izginil. To je kar piše Mr. Ant. Kasacek, V. Willington, Conn.
Severov
Kričistilec
in Severovo Mazilo soper garje sta sa izkazala zelo zadovoljiva. Prišč je izg nil v dveh tednih tako de imam gladko kožo. Vesel sem, da lahko priporočam V ša zdravila.” Severov i\ričistilec $1.00. Severevo Mazilo zoper garje 50c. Poskusi ju.
Br. Duller predlaga, da se starim gl. odbornikom za čas konvencije plača $3.00 dnev-nine. Podpirano. Tudi $4.00 je nekdo predlagaj a stari gl. odbor je izjavil, da ne mara. tako visoke dnevnine. Sprejel je ponudek $3.00 dnevnine. —
Delegacija je sklenila, da se da br. Ivan-šeku, gl. tajniku nagrada, za njegovo požrtvovalnost in trud.
Br. Kalan stavi predlog za $50. podp. Br. Zajec pa proti predlog za $75. podp. in pri glasovanju enoglasno sprejet. Brat Ivanšek se zahvali delegaciji in pravi, da z ozirom na to, da so se vsi pokazali' možake sprejme le $00 kot nagrado in ostalih' $15. pa naj ostane Zvezi. Delegatje s tem niso bili zadovoljni in se izjavili, da celo nagrada $75. ne pokrije stroškov in poplačila za njegov trud. Sprejeti je moral $75. Plača blagajniku se določi v njegovi navzočnosti.
Plača prihodnjega predsednika naj bo $25 na leto. Sprejeto.
Podpredsednik ako zunaj Chicage ne dobi nobene plače, če pa v Chieagi se mu nekaj pripozna.
Plača tajnika. Sprejet je bil br. Kalanov proti predlog: do 1000 članov $30 na mesec, od 1000 do 1500 elanov $40.00, od 1500 do 2000 članov $50. in tako naprej za vsakiih 500 članov po $10.00 več na mesec.
Brat Wershnig predlaga, da se plača zapisnikarju $25.00 na leto. Sprejeto.
Glede plače blagajniku se sprejme br. Cvetkovič proti predlog za $100. na leto. Predsednik nadzornega odbora dobi $5.00 na leto in ostala dva na po $3.00. Porotni odbor : Predsednik: $3 00 na leto in ostalnima dvema pa po $1.00 ra leto.
Seja- se zaključi točno ob 12.37 vjutro dne 31. julija 1009. S pripombo predsednika, da 12 zasedanje se prične točno o!b 8 uri v jutro.
XII. SEJA.
Predsednik otvori sejo točno ob 8 uri zjutraj na dne 31. julija 1909.
Prečitajo se imena odbornikov in delegatov. Vsi navzoči. Konvenciji' prisostvujeta tudi nadzorna odbornika Jos. Werschay in Alois Skubic. Prečita se zapisnik zadnjih dveh sej, ki se soglasno sprejme.
Čitanje dopisov. Prečita se prošnja za pristop od društva v Madison, 111. Društvo sprejeto v Zvezo z živijo klici.
Pride se na poslovni red in sicer do plače delegatom. Sprejet je bil br. Cvetkovičev predlog za $4.00 na dan s pripombo, da mora vsak delegat prijaviti čas odhoda iz Chicage in prihoda domov. Uradniki in pregledovalci knjig dobe dnevnino po $3.00 in vozne stroške.
Br. Gaishek predlaga, da tudi tajnik dobi $3.00 dnevnine ob času revizije knjig in računov. Podpirano1 in sprejeto.
¡Konvencija pooblasti br. A. H. Skubica, da vredi ustavo iinu pravila ter da ista prestavi v angleščino in sprejme se stavljen predlog, da se br. Skubicu za ves trud, to je izdelavo pravil, prestavo istih, pisanje zapisnika in u-rej-evanje istega za glasilo plača $75.00, s či-mur se je br. Skubic zadovoljil.
Odmor 10 minut.
Br. Kalan stavi predlog, da nova pravila stopijo v veljavo 1 oktobra t. 1. Podpirano. Br. Z^jiec stavi proti predlog, da ko hitro so tiskovine gotove, naj pridejo pravila v veljavo. Podpirano. Soglasno pa se je sprejel brat predsednikov nasvet, da pridejo'iste v veljavo s prvim augustom t. 1.
Volitev glavnega odbora S. S. P. Z.
Brat A. Mladič je 'bil proglašen soglasno predsednikom.
Brat Jos. Ivanšek, bil z večino zvoljen tajnikom. Brat Ivan Kalan, bil z večino zvoljen blagajnikom. Brat M. V. Konda, bil z večino zvoljen zapisnikarjem.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: br. Jos. Benko, ki je imel največ glasov, se je proglasil tudi predsednikom tega odbora. Jos. Wers-chay in A. Skubic sta. pa ostala člana tega odbora. V porotni odbor so voljeni: br. Anton. Duller, Jakob Zajec (predsednik) in Jos. Matko.
Izvoljeni odborniki se zahvalijo navzočim delegatom za zaupanje in čast in prisegajo da bodo natančno in zvesto opravljali svoje posle.
Živijo klici so doneli po dvorani.
H sklepu ob 1.15 pop. zapela ae je: “Od Urala!”
Anton Mladič,	A. H. Skubic,
predsednik.	glavni zapisnikar
Math GžCishek, zapisnikar.
J RAZNO IN DRUGO jf
Pod vlak je prišel vsled neprevidnosti poštni kočijaž pri Sv. Pavlu na Štajerskem. Stroj mu je odtrgal obe nogi. Odpeljali so ga v bolnico, 'kjer je v par dneh umrl
Grozen detomor. V najpobož-nejšem gnezdu klerikalne Bavarske v ItzLngu se je dogodil v zadnjem času nečuven detomor. Neka dekla je skrivaj porojeno ne-z a k o niško dete razrezala z 'žepnim nožem na kose in jih posamezno pokopala v gnojni jami. Pred sodnijo je najprvo izpovedala, da jih je dala med hrano prašičem, nato na priznala, da jih je pokopala.
Radi pajčolana oslepela. Kako nevarno je nositi pajčolan, posebno barvast, nam dokazuje nesreča, katera se je ¡pripetila neki gdč. Martinovteki v Petrogradu. Šla je na sprehod v deževnem vremenu, zakrita z barvastim pajčolanom. Ko se je vrnila domov, je začutila čez par ur hudo bolečino v očesih. Peklo jo je in skelelo, očesi sta naenkrat silno otekli in se pordečili. Obenem so se pridružile hude bolečine v glavi in tekom pol ure je popolnoma oslepela. Zdravnik, 'ki ¡so ga takoj poklicali, je konstatiral hudo zastrupljenje vsled barve. Raztopila se je namreč v dežju barva pajčolana in zašla v očesi. Odpeljali so dekle takoj v bolnico, kjer so izrekli strokovnjaki, da je le malo upanja, da bi ozdravela.
Neverjetni nasledek klerikalne vzgoje. “Narodni Listy” poročajo : V občini Ratajih pri Olomucu je peljala pestunja malega sinčka bogatega kmeta v vozičku na sprehod. Slučajno se je oddaljila in v tistem trenutku je izdrčal voziček v bližnji ribnik. Otrok bi bil čisto gotovo utonil, da ga ni rešilo mlado dekle, ki je slučajno prišlo počasti. Oče rešenega otroka je poklical dekle k sebi, pa kako se je začudila pogumna rešiteljica o-troka, ko ji je mesto zahvale fanatični klerikalec ¡povedal to-le: “Ampak dekle, pa res ni bilo treba fanta iz vode vleči! Saj bi ne bil utonil. Veš, na vratu ima svetinjico, ki jo je sam papež blagoslovil. On bi ne bil utonil.” — Kakor je videti, so klerikalci povsod enako zabiti, ¡na Moravskem, kakor pri nas.
Ženo je ubil neki kmet iz Lind-hofa v Lavantinski dolini. Zaprl je ženo v klet, kjer jo je s svojim bratom toliko časa pretepal, da je vsled dobljenih ran umrla. Zakaj
sta to storila ni znano, oba suro-veža so oddali sodišču.
Tatvina v vlaku. Neki avstrijski grofici je bilo pokradenega na poti v Karlove vare, med tem ko se je mudila s svojo družbo v jedilnem vozu, perila, zlatnine in denarja za 64.000 frankov. Zaprii so 2 sumljiva sopotnika, katera na odločno tajita in tudi nimata več ko 60 frankov denarja.
Nezaslišana klerikalna predrznost. V Nem. Brodu na Češkem so imeli- klerikalci veselico in po veselici so hoteli prirediti pred hišo, kjer je bival svoj čas Karel Havli-ček, njegovemu spominu — ovacijo. Karel Havliček, bojevnik za svobodo, avtor “Krsta sv. Vladi-mira” — pa klerikalci . . . Človeku se mora 'kar naravnost gnusiti klerikalno farizejstvo. Do klerikalne ovacije Havličku .pa vendar ni prišlo, ker ¡se je pred Havličko-vo hišo nabralo nar sto naprednih ljudij, ki so klerikalno procesijo sprejeli z žvižganjem; .najnovejši Havličkovi čestilci -so jo seveda odkurili, kakor bi jih polil iz mrzlo vodo.
Pešpot okoli zemlje. Zveza pariških založnikov knjig in časopisov je razpisala dve nagradi po 175 j000 frankov, kateri dobita dva, ki prehodita peš pot okoli sveta, ne da bi vzela s -sab-oj 'kaj denarja. Preživljati se morata e-dino od predavanj, prodaje razglednic in e-ventuelnih daril. L. 1905 -dne 15. septembra je -nastopilo to težavno pot pet oseb in sicer 4 gospodje in ena ženska, soproga potovalca Odina. Po narodnosti ¡sta oba Odina Francoza, izmed ostalih pa so Anglež, Belgijec in Rus. Odina sta dospela v soboto po sila težavni in mučni poti kot prva v Hamburg. Napravila sta že 40.000 km in prehodila Angleš ko, Ameriko, Kitajsko , Sibirijo, Rusijo. Rumunsk-o, Bul-garijo, Avstrijo, Finsko, Švedsko, Norveško in Dansko. Od končnega cilja jih loči še 1100 km dolga pot čez Nemčijo. Holandsko, Belgijo iti odtod v Pariz. Potnika sta zdrava in krenka, na poti se jima ni pri-godila razun enega malenkostnega napada na Kavkazu nobena večja nesreča. Ko dospeta v Pariz, ¡se jima izplača razpisani nagradi.
Moderno linčanje. V Franko-
brodn je lbletna hčerka potnika Himpfnerja, obupana nad neprestanim trpinčenjem staršev, skočila iiz okna II. nadstropja, in o-bležala ¡smrtno poškodovana na cesti. Ljudstvo, ki je poznalo krute in sirove starše, je bilo radi te-
ga silno razburjeno. Zvečer se je zbralo pred hišo nad 2090 oseb. Množica je vdrla v stanovanje, tirala starše na ulico ter pretepajo jih s palicami jih -gnala po mestu. Močan oddelek policije in vojaštva je množico razgnal in kaznovane starše odpeljal z velikim trudom domov. Okrog hiše so moi po-staviti močan kordon stražnikov, ker bi bila množica rada vprizorila nov napad.
Ustrelil se je na ¡straži 19'letni mornar v Pulju K. Kroupa iz- Štajerske. Vzrok je bil baje strah pred kaznijo radi nekega službenega prestopka.
Kotel se je razpočil v žganjarni “Ampelea” v Rovinju. Dva delavca so razleteli kosovi ubili, tri pa težko ranili.
Duhovnom poljubljati roko bo prepovedano iz zdravstvenih ozirov na predlog zdravstvene komisije. Istotako bo prepovedano poljubljati relikvije, ¡slike in ¡sohe v cerkvah — ampak ne pri nas, temveč v Mehiki.
Pri nas na Kranjskem pa, če pojde tako dalje, pridemo srečno še do tega, da bo preganjan po paragrafu 308 k. z., kdor bi “duhovnemu pastirju” ne poljubil roke.
Potopljene ladje. Tovorni parnik “Lehel”, obložen -z žitom v vrednosti 100.000 kron. je zadel ob 'železniški most pri Baji na Donavi, -se razbil in potopil. Utonil je en mornar. — Podvodni čoln C 11 angleške mornarice je zadel pri ¡Lavveistofdu ob neznan parnik in se z moštvom vred potopil. Posadka je štela enega častnika in 40 mornarjev. Pri potopu je zadel ob drug podvodni čoln, katerega je močno poškodoval.
Nesreča. l'51etni sin posestnika Beraniča v Oirkovcih na Štajerskem se je igral z nabasano puško. Hotel je ustreliti nekega goloba. Namesto -goloba pa je zadel iz neprevidnosti nekega mlatiča na skednju, ki se je zgrudil in kma-lo umrl.
Pobegnil je z Dunaja 28. letni
oženjeni knjigovodja Ad. ITajek s svojo ljubimko' 43 letn.o Frančiško Pruwiiller in vzel s seboj doto svoje žene 100.000 kron.
Klerikalen prvak kot cerkveni ropar. (Med tistimi, ki- so na sumu, da so oropali cerkev v Kopru, je tudi neki Peter INorbeda. Ta mož je eden stebrov klerikalne stranke. Pri zadnjih obč. volitvah v Kopru je bil 'Norbeda kandidat klerikalne ¡stranke v 3. razredu in je bil za slučaj zmage tudi določen za župana. Zupan ni postal, pač pa cerkveni ropar.
Prilika.
Pričnite s hranilno vlogo pri nas Mi plačamo obresti od I. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija.
3% obresti.
ndustrial Savings Bank
652 tilue Island Ave.
Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.

“Austrian Club’’
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
STRINGTON, predmestje Leadville, Colorado
Potniki dobro doSli! Znstopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeiro.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
C AR M AN IA(na ,ri viJake)
Največji parnik na morju
CARONIA^va vijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
Krist ir\ rim. keit. cerkev.
Carmania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., 5- marca.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in 19. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj . in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHIA.13000 tonov
P ANNONIA.10000 tonov
ULTONIA...1W00 tonov
Za daljše poizvedbe	obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd.
F.G. Whiting, Mgr. Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepodkraSenim dvojnim »okrovom, derži vedno korektni čas. primerne »delavcem na železnicah.
AMČEN A Z A 20 let. Za prihodnjih oO dni I pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške,na pregled, in ako ni, kot —a.S3S3*——	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa da lahko plačal $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in n^vvezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUNI B’LD’G, Chicago
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
toči 3PEIR.TJ PIVO.
PERO BEER COMPANY, Peru, 10.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in e d iti a češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
/temu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
J'
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.

Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo g-otovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fonček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. ^ zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
VII.
SVETO OBHAJILO.
Peti člen vere papeža Pija IV razloži oziroma pojasnuje nauk rinisko-katoliške cerkve o zakramentu sv. obhajila. Glasi se:
Pripoznavam in izjavljam, da pri maši se daruje Bogu resnična, dostojna in spravna daritev za žive in mrtve. In da je v najsvetejšem zakramentu sv. obhajila resnično pričujoče telo in kri, skupno s dušo in božanstvom našega Gospoda, Jezusa Kristusa; in da pri daritvi se spremeni kruh v pravo telo in vsa substanca vina v kri. Ravno tako izpovem, da v kateri koli podobi, to je v samem kruhu ali samem vinu, se sprejme celega Kristusa in je isto ravno tako resničen zakrament.” (Izvleček iz “Ordo Administrandi Sa-cramenti’, stran ©7, London 1840).
To je vera rimske katoliške cerkve. ker od leta 1840 se ni gornji papežev profes ali vera nič spremenila in cerkev isto še sedaj uči in veruje. Ker pa cerkev trdi, da je rimski papež nezmotljiv, da jc cerkev nezmotljiva, toraj potem takem je tudi ta nova vera, o s-premenitvi kruha in vina v pravo telo in kri Kristusa nezmotljiva. Ravno tako naj bi bila nezmotljiva doktrina o tem, da je samo v kruhu pričujoč cel Krist in ravno tako tudi v vinu.
Da se pa ojači ta uk, naj^navedem še to: Cerkveni zbor v Trentu pravi: “Cerkveni zakon I. če kateri koli zanikuje, da ni telo in kri. skupno z dušo in božanstvom našega gospoda Jezusa Kristusa, toraj cel Krist, resnično pričujoč v zakramentu sv. obhajila in pravi da On je v tem pričujoč samo kot znamenje ali v podobi ali virtualno — naj bo proklet.”
Ki zadost. da nam cerkev sili takovo doktrino, ampak nas še povrh preklinja, ako ne verujemo, da se vino in kruh spremenita v pravo telo in krj Krista.
Sedaj se pa prepričajmo, če je res tako, kot uči, zapoveduje in roti rimJka kat. cerkev. Pričnimo' z zgodovinskimi dokazi.
Pred vsem preštudirajmo zgodovino, da vidimo kaj in kakšen je bil rimski uk o doktrini sv. maše; primerjajmo podatke sv. pisma, katero je iz cerkvenega stališča edino prava avtoriteta, a poleg vsega tega se pa naj poslužujemo onega božjega-naravnega dara “PametLPresodka”, s kale rim bog od nas pričakuje, da pre-iskavamo kaj je dobro in slabo, kaj je pravo in napačno, kje je resnica in kje je laž, kje zmota in kje je pravo, da presodimo pravično od nepravičnega.
Malo je rimskih vernikov, ki bi vedeli, da prvotna cerkev in občestvo ni vrjelo v spremenite.' kruha in vina v pravo telo in kri Jezusa Kristusa in da v tistih časih se je verne obhajalo s kruhom in vinom in ne samo s kruhom, hostijo. kakor se to dandanes godi.
Papež Gelasius (1. 492) pravi v svoji veri: “Zakrament telesa in krvi našega Gospoda, katere prejemamo, je božanska stvar, ker temi se napravimo sodeležnike božanske narave. Vseeno pa, substanca ali narava kruha in vina ne prenehajo eksistirati: in gotovo, predpodoba in sličnost telesa in krvi Krista se slave v skriv nostni akciji.”
Papež Gelasius empatično pra vi, da kruh in vino, ostaneta kruh in vino in se ne spremenita. Papež Pij IV. pa empatično izjavlja da kruh in vino se v resnici spremenita v Kristusovo telo in kri. Ka teri je na pravem in kateri je nezmotljiv?
Papež Gelasius trdi, da se le predpodoba in sličnost Kristove-ga telesa in krvi slavi, a papež Pij IV. pa zatrjuje, da pri daritvi — maši — je Kristovo telo in kri pričujoče. Kaj je pravo? Kateri papež je nezmotljiv? Katera cerkev je na pravem stališču, ali začetna cerkev ali sedajna moderna rimska cerkev?
Sedaj pa pride vprašanje: Aii ni to dovolj jasen dokaz, da papeževa nezmotljivost je nekak cerkven nadevek — faree? —Gotovo !
Sicer gori navedeno bi pač zadostovalo za nekatere, ker pa se dobe tudi med svobodomiselci neverni Tomaži naj navedem še par historičnih diferenc.
(Cerkveni zbor v Konstanci, ki
je zboroval v mesecu juniju 1. 1415 je prva avtoriteta za separatno administracijo kruha in vina, to je, ta koncil je prepovedal vernikom zavživati vino pri obhajanju in s tem prišel v nasprotje s sv. pismom in Kristom. Mat. 26. 27, “In vzel je v roke kelih, zahvalil in jim ga dal rekoč: Pijte vsi iz njega”, in 26, 28. “Ker to je moja kri novega testamenta, ki je prelita za mnoge v odpuščanje grehov.” S tem je Krist jasno povedal. da kelih je za vse in ne sa mo za duhovne.
V	cerkvenih razlaganjih (ho-milis) papež Leo Veliki pravi: “Oni (ki se odpovedo kelihu [vinu] ) sprejmejo Kristovo telo z nevrednimi ustmi in popolnoma nočejo sprejeti krvi našega zveličanja; radi tega se jih naj izobči.” Ravno isti papež imenuje prejemanje samo enega — to je ali kruha in ne vina, ali pa vina in ne kruha — Manichaeansko od-padništvo.
Pape‘ž Paskval, (1118), je v pismu opatu v Cluny takole pisal: Vemo, da je Gospod sam dal kruh in vino separatno; katero navado mi tudi učimo in priporočamo, da bi se ista vedno ohranila v sv. cerkvi izvzemši v slučajih pri otro-kih in starcih, ki ne morejo požirati kruha.”
V	28 cerkvenem pravu koncila v Clermontu, ki se je obdržavai leta 1096 in kateremu je predsedoval papež Urban II. se je de-kretiralo, da “Nikdo se ne sme obhajati pred altarjem, če ne za-vžije telesa in krvi separatno.”
Pepež Gelasius v pismu na škofa Majorieus in Ivana (Corp. Jur. Can. Beeret III.. 11. 12) pravi: “Dognali smo, da so gotove osebe prejemale samo del svetega telesa in se vzdržujejo od vina — svete krvi. Takim osebam se naj sploh ne da nobenega zavžitja, ad pa se jih naj prisili, da oba predmeta povžijejo, ker krojitev ene in iste misterije se ne da zvršiti brez velikega božjega ropa.”
Macarius (Homilija XXVII; pravi: Daruje se kruh in vino, ki sta pred podoba mesa in krvi Jezusa Kristusa. Ob enem pa pravi, da pri zavžitju se moramo spiri-tuelno vdeležiti zadnje večerje in misliti na pravo telo in kri Krista. Theodoret (v prvem svojem dia logu proti Entyehiom) pravi: Gospod je samo počastil te zanesljive znake z imenom svojega telesa in krvi in ni premenil njih naravo, temveč le dodal milost naravi.” Sv. Augustin, govoreč o Kristo vi zapovedi o zavživanju Njegovega telesa in krvi, pravi: “Zgleda, kakor, da bi s temi besedami zapovedal zločin itd.”
Koncil v Konstantinopelju je proglasil bistvo kruha za predpodoba Krista. Bellorium pravi (Bellorium de Eucharista, lib.
I.) : “Noben starinoslovcev. ki so pisali o krivoverstvu ni zapisal te zmote (o korporalni prisotno sti) v svoje spise, niti jeden od teh ni razpravljal o tej “zmoti” prvih 600 let.” Tollotsonski nadškof pravi: “Te doktrine o spre memibi svet ni poznal prvih 60Ö Let kristjanstva.” Gabriel Biel (v knjigi (Poduk o Maši) pravi: “V sv. pismu ne najdemo nikjer zapisanega, v kakem smislu ali nači nu se tam Kristovo telo nahaja. Istega mnenja je škof Fisher, ki je o tem pisal tudi na zborujoče v Trentu.
Menim, da to zadostuje. Da se pa posamezniki še bolj o celi stvari prepričajo bi jim priporočal, da čitajo nepristransko zgodovino prvih šestih stoletij po Kristusu. Tam bodejo prav gotovo našli isto kot sem sam in mogoče se več! Oči se morajo odpreti vsakomu ki čita to zgodovino. V zgodovini bodete tudi našli, da še le v sedmem stoletju, je pričel vesti rim ski duh o doktrini, katero nam sedaj sili ta nezmotljiva (?) cerkev o spreinenjenju kruha in vina v pravo telo in kri Krista; vendar pa takrat še ni bilo zapovedano da se mora tako vrjeti, ker še le v letu 1216 je lateranski cerkveni zbor dekretiral isto za nezmotljivo doktrino rimske cerkve. V letu 1416 to je dvesto let kasneje je pa zopet koncil v Constanei zapovedal, da verno ljudstvo naj se obhaja samo s kruhom — hostijo Svet seveda tega ni hotel kar tako meni nič tebi nič vrjeti in zato je cerkveni zbor v Trentu zapove-
dal prokletstvo za vse one, ki ne verujejo tega kar cerkev uči.
To je ob kratkem zgodovina o spremeniti’i kruha in vina v pravo telo in kri Krista, o zavživanju samo enega teh predmetov in na ta način proklinja rimska cerkev svoje vernike, ki nočejo vrjeti do ktrinam, ki so nasprotne bibliji in človeškemu razsodku. Tako nestanovitna je rimska cerkev. Danes uči: Bog je, drugi dan proklinja, da ga ni. Danes pravi, hostija j i samo misterija, jutri zopet v njej je pričujoč Krist s telesom in krvjo itd., pri vsem tem pa ne pomisli, da Krist jo le duh in nima kot bog nobenega telesa, toraj tudi ne krvi!
S tem, da sem dokazal iz zgodovinskega stališča in na podlagi rimskih spisov, kako je rimska cerkev, v opoziciji večine njenih pripadnikov, uvedla spremenitev kruha in vina, nasprotno prvotnemu verovanju in uku cerkve, kako je napravila nov člen že itak pokvarjeni veri pod kletvijo pogubljenja vsih onih, ki nočejo tako vrjeti, kako je spremenila nauk prve cerkve, da morajo vsi verni vž-ivati oboje kruh in vino s tem, da verni naj vživajo samo kruh je tudi dokazano, da je rimska cerkev zašla iz prave poti, da se je zmotila in da je še vedno v zmoti.
Sedaj si pa oglejmo sv. pismo in se prepričajmo, ako se rimska cerkev drži istega ali ne.
Začnimo s dogodkom zadnje večerje, ko je Krist ustanovil (?) zakrament sv. obhajila. Krist in njegovi učenci so obvršavali praznik zadnje večerje, kakor je bila navada v onem času. Ko so bili že z »večerjo pri kraju je vzel v svoje roke kruh in vino. ju blagoslovil. (Mat. 26-21) rekoč: Amen, rečem vam, da jeden iz med vas me bo izdal, na kar so ga povrsti spraševali kedo je tisti (Mat. 26-25) in konečno ko ga je Judež vprašal, če je on tisti, je Krist rekel, da je. Pojedina je bila predno je prišlo to vprašanje o izdaji na vrsto in tudi med tem pogovorom. To potrjuje sv. pismo in sicer piše:
Matevž 26-26. “In ko so večerjali je Jezus vzel kruh. blagoslovil in prelomil, dal ga svojim u-čencem in rekel: Vzemite in jejte. To je moje telo.” V. 27. “In ko je vzel kelih, se je zahvalil in jim ga dal, rekoč: pijte vsi iz njega”. V. 28. “Ker to je moja kri nove zaveze, ki bo prelita za mnoge v odpuščanje grehov.”
Isto piše Mark. Luka in Paul. 3 pribombo, da ti sledni so pristavili še:: To storite v moj spomin.
(Dalje prihodnjič.)
NAŠI ZASTOPNIKI.
Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost poši-ljatve naročnin, na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zaupno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drugo.
Za Ironwood, Mich. P. Geschell.
Za Alix, Ark. Fr. Krefel.
Za Leadville, Colo. John Skala.
Za Clinton, Ind. John Albrecht.
Za San Francisco, Cal. A. Serjak. Za ¡Bridgeport, Ohio, F. Spendal. Za Indianapolis, Ind. J. Pushnar. Za Thomas, W. Va., J. Merhar. Za Durango, Colo. Mart. Mehle.
Za Winterquarters, Utah J. Zajec. Za So. Lorain, Ohio, Fr. Vevar.
Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za E. Butte, Mont. Steve Prešern. Za W. Jordan, Utah, Matt Kolar. Za Conemaugh, Pa. M. Rovanšek. Za Chisholm, Minn. A Sterle.
Za Aldriere, Mont. J. Kočevar.
Za Eveleth, Minn. A. Omrzu.
Za Ely, Minn. John Seliškar.
Za Broughton, Pa. B. Godec.
Za Denver, Colo. John Perko.
Za Greenland, Mich. M. Geschell. Za Milwaukee, Wis. J. Presečnik. Za državo Kansas A. Rupar.
Za St. Louis, Mo. V. Sever.
Za Forest City, Pa. Fr. Leben.
Za Springfield, 111. L. Pekol.
Za Claridge, Pa. J. Batieh.
Za Huntington, Ark. M. Povvetz. Za Sheboygan, Wis. Jos. Malar. Za Stringtown, Colo. Jos. Lenič. Za Moon Run, Pa. J. Arhar.
Za McGuire, Colo. A. Lah.
Za Yale, Kans. J. Cvetkovič.
Za La Salle, 111. L. Zevnik.
Za Lemont Furnace, Pa., J. Grego rich.
kowu pri Lvovu razširjena že nad 32 let nepretrgoma rdeča griža, za 'katero je umrlo v tem času nad 1000 bolnikov, približno 17% smrtnih slučajev.
Nove hišne številke.
S prvim septembrom bo imela vsaka hiša v Chicagi novo številko. Da preprečimo vsakojake pomote, naznanjamo tem potom našim prijateljem in odjemalcem, da tovarna g. Josipa Trinerja bo imela sedaj sledeče hišne št. 1333 — 1389 So. Ashland Ave., Chicago,
111.	Izvrstna kakovost Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina se ne bo spremenila in ostane, kakor do sedaj, standard zdravilo za vse nerede prebavnega sistema. Ko hitro opazite, da vaš tek in moč pojemata, rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vživajte. isto tudi, kedar ste bledi, bolehni, se dobro ne počutite, kedar je vaša prebava slaba in živci onemogli. Dobiva se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju Josipu Triner. 1333'—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Pr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti j" glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in TT 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Rdeča »riža. “lNowa Reforma” poroča, da so na zborovanju poljskih zdravnikov v Krakovem dognali, da je v blaznici v Kulpar-
Slovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE, WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob II. uri dopoldne v Georatoivn pri Frank Ludwi|i-u v prvem nadstropju
NEKAJ NOVEGA
V zalogi imamo krasne pozlačene gumbe za manšete z znakom
Kdor želi par takovih gumbov, naj nam pošlje 75c v znamkah in pri večjem odjemu pa naj piše po ceno. Pišite tudi po cenik razne zlatnine, kot ur, verižic, uhanov itd. Vsak član S. N. P.
J. naj bi imel par tak. gumbov.
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER	.	COLORADO
VABILO NA
Plesno Veselico
katero priredi
SLOVENSKO SVOBODOMISELNO PODPORNO DRUŠTVO__
“ZASTAVA SLAVE’’, štev. 4.,
S. S. P. Z. - v BLACK DIAMOND, WA
v soboto večer,dne 28. au". 1909,
▼ Masench dvorani.
DRUŠTVA: Planinar, Štev. 51, S. N P J Marija Z. Štev. 32 J. s. K. J., 'v BlackDiamo nadalje sv, Barbare At. 72 J. S. K. J. in S N DruStvo v Ravendate se s tem vljudno vabi kakor tudi vsi v okolici živeči rojaki.
Vstopnina $1.25.
Pripeljite prijatelle in zna ce. Za dobro postrežbo zabavo bo skrbel Odbor.