t P'ty
r;ov 21 ®4i
Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
n irn

Osf slovenskih delavcevr Ameriki.
Telephone: CHcUea*3-1242
26th. 1948 it
tfre Poai Offlco M New ¥«fc. N. I, under Act *t Cmtgnm »t March »d, 187f.
VlC KOT HA DAM DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NAKATMOff NA BTM DOM

Citajte, kar Vat nninti VI

No. 226 — Stev. 226
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 18, 1941 —TOREK, 18. NOVEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NEMCI NA VRATIH KAVKAZA
VRHOVNO POVELJSTVO POROČA, DA SO NEMCI ZAVZELI KREC. — Z A NAPAD NA KAVKAZ JE TREBA PREPELJATI ARMADO CEZ 10 MILJ ŠIROKO MORSKO OŽINO. — RUSI NAPREDOVALI OSEM MILJ PRI TULI
Posdbno j>oročilo nemškega vrhovnega) poveljstva naznanja zavzeitje Kerča, najvzho-dne jšega mesita na Krimu, ki ga Nemci imenujejo "odskočna deska za Kavkaz.''
Isto poročilo {pravi, da je bilo na Krimu vjetih 101,700 Rusov, mnogo pa jih je oilo tudi utbitffli in ranjenih.
Edino važnejše mesfto na Krinra je še močna trdnjava Kel>a>*topol, ki ga Rusi branijo. Z zavzetjem Kreča stoje Krima polastiti se Kavkaza. Nemci pred težavno nalogo, kako čez vodo dospeti na Kavkaz. Morska ožina med Krimom in Kavka-zom je najširša 10 milj, najožja pa komaj 4 milje. Sicer so Nemci iz Pele-ponezaf čez 40 milj široko morje zavzeli Kreto, toda to je bilo primeroma lažje, kot pa s Krima polastiti se Kavkaza,
Na kavkaški strani so velika močvirja, po katerih so vojaške operacije nemogoče. Edino priložnost za vpad 11a Kavkaz bodo Nemci imeli, ako počakajo, da morje zmrzne, da bodo po njem mogli voziti tudi najtežji tanki.
vvMMt Ha. Kavkaz morajo
Ni i pu peljati a/niado čez 10 milj "i" oko morsko ožino iz Kc re» na Kriirra, pa do Tama n>*ka na Kavkaau, od koder pelje cesta v notranjost Kavkaza. Pokrajina dalje (proti jugu je posejana* z majhnimi jezeri, tlal je ob obrežju pa se pri-čenjajo visoke gore, po katerih so Ru.si že razpostavili težke topove.
Meti Kreto in Kavkazom ste dve veliki razliki. Da so Nemci dosegli zmago na Kreti, so morali popolnoma obvladati zrak. Angleška postojanka za aeroplane je 'bila v Afriki, 300 milj daleč od Krete, vsled česar aeroplani niso mogli odbiti vpada/ nemških padalcev. Na Kreto tudi niso mogli Angleži pripeljati dovolj močne armade.
Ako pa Jiočejo Nemci s Krima na Kavkaz prepeljati ar-
CIO podpira Lewisa... Piketi v boju
Uradniki U. M. W. ter za-topnilki treh večjih jeklarskih družb so sporočili predsedni-kn Rooseveltu, da se je konferenca raZbila ter tla so za&top-n '\i jeklaru zavrgli Lewisovo zahtevo, ua v svojih rovih vpe-jejo unijsko delo.
Po konferenci je Lewis naznanil, <la sta brku zastopnika l'. S. »Steel in Yoi..igstown Sheet and Tube pripravljena ugoditi Lewisovi zahtevi, da !>a Eugene G. Grace, zastopnik Bethlehem Steel nikakor 111 hotel pravolrti, vsled česar ]>a-de .po Lewisovemu -zatrdilu odgovornost, dal konferenca ni bila ugodno končana, edino-le 11a Grace-a.
Delegati odobrili majnersko stavko
Ko je včeraj na konvenciji O. T. O. v'Detroitu predsednik Philip Murray povdarjal, da organizacija odobruje vnanjo lK>litrko predsednika Rooe-e-velta in 11 jegov »program za pomoč Angliji in Rusiji, je navzočih 498 delegatov glasno pritrjevalo M ur ray u, toda nekaj minut zatem so vsi delegati tiho vstali s svojih sedežev v zna'k, da odobrujejo premo-garsiko stavko, o ku'teri je predsednik Roosevelt rekel, da je največja ovira za njegov program pomoči državam, ki se bore proti Nemčiji.
Po naročilu Johna L. Lewisa, »predsednika L1MW. je za4-stavkalo 53,000 premogarjev 111 sedaj stoji predsednik Roosevelt pred težavno nalogo, kako 'bo dosegel, da Ibodo premogovniki obratovali, kar je, kot je rekel, njegova sveta; dolžnost.
mado po zraku, bodo zadeli na	,	.	_
veliko zapreko, kajti ruski in Delavstvo si obeta od
konvencije CIO mnogo uspehov
angleški aeroplani v Iranu so že pripravljeni, da uničijo nemške [padalce, kadarkoli bi pričeli prihajati iz zraka. Računati pa je treba tudi na ruske bojne ladje, ki bodo gotovo ovirale Nemce pri prehodu s Krima na Kavkaz.
ftuska uradna časnikarska agentura Tass naznanja, da .so
Pri letni 'konvenciji Kongresa industrijainih organizacij (CIO), je udeleženih delegate iz vseh ddov Združenih držav. Program je izredno obširen L11 vsestranski, iz česar je sklepati, tla bo konvencija
sprotnem slučaju ne bo mogla I demokracija nikdar več uve- i 1 javit i.
— Vnanja politika: predsednika Roosevelta, ki se naslanja 11a skupno akcijo izvršilne in zakonodajne jiamoge vlade, r-kuša zaščititi stvar demokia-cije in s tem tudi naše narodne interese. V dosego tega cilja ■poziva izvršilni odbor Kongresa industrijalnih organizacij vse delegate in vse člane, naj I>o(lpi<rajo /predsednika Roosevelta v njegovih prizadevanjih. Vsem državam, ki se bore proti Hitlerjevi Nemčiji, namreč Angliji, Rusiji in Kitajski, je treba nuditi neomejena pomoč.	j
Murray se je nato v svojem 1 poročilu britko pritoževal, ker delavstvo nima dovolj besede ipri izvedbi narodnega obrambnega .programa. Važnim uradom, ki so v zvezi 75 obrambo,, načelu je jo člani velikih indu-strijalnih družU in kstotako so pri oddanih naročilih v prvi vr-} sti vpoštevane le velike kom-panije.
Ralznim obrambnim oblastian 1 navzlic vsestranskim reorganizacijam ni uspelo spraviti produkt je na višek.
Ob koncu »poročila je očital Murray vladi, da! ni doslej še i skoro ničesar storila za kontrolo nasi cenami in da ne .posveča potrebne pozornosti nezaposlenim, čijih število bo naraščalo čimveč privatnih podjetij bo prilagodilo svoje o-
brate vojni produkciji.
★
Spopadi v Gary, W. Va.
V Gary, W. Va., so se piketi spopadli s premogarji, ki so šli na tlelo v "odvisne" (captive) rove. Voja:Vške oblasti so pripravljene, da na dano povelje pošljejo vojaštvo v stavka rske knlje. Do sedaj so prišla poročila o izgredih samo pri štirih rovih United States Coal afnd Coke Company v Gary, W. Va. Po drugiih pre-mogarskih okrožjifh v Ala»ba-mi, Illinois, Kentucky i n Pennsvlvaniji je vse mirno. — Organizatorji CEO. v Lafayette okraju v Fennsy Ivani ji
pa so nnlznaiirli, da bodo jutri
NEMCI NE MOREJO POKORITI JUGOSLAVIJE
Navzlic streljam ju in Obešanju jugoslovanskega naroda — jugoslovanska vlada v Londonu trdi, da jih je bilo u-bitili 350,000 ljudi—okoli 80,000 čettnikov še vedno nadaljuje vojno yroti Nemcem in večina Srbije je v rokah čet-nikov.
♦Meti čotniki so stari in mladi možje, žene, dekleta m otroci,">ki so .pobegnili preti Nemci v gore. ( VtnikL se posebno bore z Nemci in Italjani v Srbiji, Bosni m Hercegovini »ter v Čmigori.
Predtscwhiik jugoedovan-ske vlade general Dušan Simo-vič je v soboto zvečer }>o radio rekel, tla je 'bilo nedavno vcftreljeniii ali obešenih 8100 ljodi v Beogradu, Šabeu. Kragujevatui in v Kraljevem.
V nekem dragem slučaju je bilo v Kragujevacu v&tre-Ijenih 2300 ljudi, ker je biio ubitih 26 nemških vojakov. Nek zastopnik jugoslovanske v lak le je rdkel, da dobiva ju-gosloA-aits'ka vlada jk> tajnih potih obvestila o nemškem divjanju v Jugoslaviji ter tla je bilo, odkar so si sovražniki razdelilo Jugosdavijo, ubitih 350,000 ljudi. Vktfda i-ma imena 180,000 teh žrtev.
< Vtuiki so gyganrairali pravo vojsko, kateri poveljuje polkovnik D raz a Mihajlovič. 155 orožjem so precej doibro preskrbljeni ter imajo poleg navadnih vojaških pušk tudi strojnice, ročne graiiatte in tudi topove.
Ker se četuiki navadno nahajajo v skoro nedostopnih gorah, jim Nemci tudi s svojimi bomftmiki ne morejo pri-lti do živega.
Rusi z močnim protinapadom trajata najmanj štirinajs* dni.
pri Tuli, 110 milj j«užno od V nedeljo zvečer je izvršil-Moskve, prisili Nemce, da so ; ui odbor oWjubil na svoji seji ]»ostavili ipikete, ako bi bil kak te umaknili 8 milj. Poročilo (vso pod-poro United Mine Wor-dotlaje, da so Nemci na nekem kers, ki okušajo uveljaviti u-
OSTREJŠE ODREDBE V ANGLUI
Po mnenju angleškega delavdCkega ministra je
dosti bolje v sedanjem času marsikaj potrpeti
kot pa pozneje živeti v večnem suženjstvu.
V nedeljo je izjavil angleški delavski minister Ernes^t Be-
vio, da se mora angle&i na roti priprafviti na ostrejše odredbe, kajti ibrez veli'kiih žrtev vojne ne bo mogoče izvoje%rati.
Namignil je, tla Ibodo morale tudi ženske doprinesti svoj delež in vršiti marsikatero delo, ki je bilo doslej izključno le moškim poverjeno.
V Angliji s*e ne sme več sli-
šati besed: — Tega ni mogoče nicijskih tovarnah.
storiti. :— Trfke izjave so namreč znamenje prdtečega ipora-
ZiK
Delavski minister je priznal, da Angliji resno primanjkuje (lelaA-cev. — VsletFtega, — je iekel, —bo treba zaiposliti najmanj en milijon poročenih žensk, ki bodo nadomestile moške in ženske moči in uradih in trgovinah. Mlade, neporočene ženske botlo' dobiJe delo v mu-
|)reniogovniku v Favette o-kraju.
To je bil iprvi primer, da bo
se za to ali 0110. zavzel in jo priporoči'1, kajti vse napeto čaka izida spora med United
skušala majnersika organizaci- Mine Workers in jeklarskimi
kraju bili tako presenečeni, da so po pomrzli cesti bežali v spodnji obleki.
'1 Tdkli so, tekli in tekli," pravi Tass. "Povsod'je mogoče opaziti sledove divjega bega. Cepiee, suknje, čevlji in j
ni js'ki šop v vseili (jjremogovni-kih, kjer so zaposleni člaui IJMW.
Predsednik CIO, Philip Murray, je v imenu organizacije brezpogojno odobril vnanjo _	.	_	_	i>oiitiVo pretisetfaiifca Roose-
drugi predmeti leže (po (poljih, jvelta in njegovega 'kalbineta. Za seboj s'o pustili veliike kupe | — Delavstvo .<e čedalje bolj na'bojev, zaboje z naboji, več 4to grana(tT puške, strojnice, tanke in velike zaloge živeža.
Višje proti severu, oko! Ka-linma, ae že 24 ur bijejo boji v snegu, ki na ne&aterih krajili segai vojakom do <prsi. V ta^kejn položaju Nemci s svojimi tau-
v
zaveda, — jpravi Murray svoji tozadevni izjavi, — velikih nevarnosti, Id bi nru pretile, če se Hitlerju (posreči izve-
rfti načrte glede zavojevamja in porazdelitve sveta. Delavci sc •zavedajo, da je njihova dolžnost, odstraniti to pretečo neki ne morejo prebiti ruske o-1 varnost. Hklerja- je trelba po-brambne črU-	'razi t i in uničiti, ker se v na-
rov odprt.
Pri i'zgredih v Gary so iz vrste stavkarjev padli trije streli, toda nikdo ni bil ranjen.
Meoltedu ko je večina 53,000 premogarjev os-tala dcwnai, se okoli 7.000 premogarjev v Cambria in Favdtte okrajih v Penn svlvan i ji ter v nekaterih okrajih v West Virginiji ni zmenilo za stavko ter so šli 11a delo.
★
Piketi pri koksovih peceH v Penn-sylvcUiiji
Iz Pitteburgha, Pa., poročajo, da so piiketi United Mine Woi-kers zavrnili (petdeset delavcev, ki-so hoteli na delo h kokosovim pečem pri Buckeye
ja izsiliti unijski šap v niaj-nab, 'ki «0 la«r*t jeklarskih družb.
Povelju za stavko se pa niso odzva'li dela\T*i v tamkajšnjesn Colonial & Phillips premogov-niiku, ki je last Frick Coke Co. Kakor oibičajno, je prišlo v nedeljo popoldne oft> petih sfto premogarjev na delo.
Trije premogovniki Jones & Coughlin Steel Corporation bodo nehali obratovati, kajti delavstvo bo nedvomno glasovalo za štra^jk.
*
Predloge za preprečenje stavk v vojni industriji Čakajo predsednikovega-• migljaja
V senatu in poslanski zbor-
niei je. precej predlog, čijiih cilj je zmanjšati število stavk v vojni industriji, oziroma stavke sploh preprečiti.
ZaenQcrat "kongresniki še nočejo silffci predsednika, da bi
družbami
Za slučaj, <la bi za<leva ne bila uravmma ]K> t>re<lsedniko-vi volji ali če bi celo no%*e stavke ogrozile vojno produkcijo, bo nekaj protistavkiarskih firecblog kaj našlo sprejetih.
Protistav4carslke i>redl o g e določajo meti (Irugim: prepoved piiketiranja v masah, pre-fK>ve<l simpatij^kih stavk in sftavk, ki jim da i>ovod meti koiiknreučnima oryfaniKa-'ijania; gotovo raizdo'bje med napovetljo in izibruhom sitav-ke; volitve, 'ki .^e jili morajo udeležiti vsi delavci pri prizadetem podjetju itd.
Demokratski senator C011-nally iz Texaisa predlaga, naj bi imela vlada pravico prevzeti vsalko tovarno, v kateri bi
dal povod staVki npor med delavci in delodajalci.
Kaikor rečeno, btxlo v.<e tozadevne predloge čilkale izida sedanjega spora med jeklarskimi družbami in majnerji,
Vesti od vsepovsod
Nenavaden obisk pri zobozdravniku
V	delovno sobo newyorš.kega d en t i sta WflMama B. Sten-berga je sJkočil *kozi okno neznan moški, iramerif na dentista revolver in mu rekel: — Ia> lejxi usta -zapri in molči, pa te ne Ibo nič bolelo. Dentist se je i>Okoril ]>ovelju. Ropar je vzel iz nekega ■}>reda<la tri dolarjejm ček za 180 dolarjev. Zlata, srebra in platimil, ki gaj rabi dentist za iztlelovamje umetnih zob
in čc4ju>jti, se ni dotaknil in sf»et otlšet rfkozi okno.
* * •
Nemški načrti za bodočnosti
Nemški poslanik v Ankari Franz von Papen je dospisniku harceltHiskega lista " Vi.mguardia" relkel, da bo Nemčija, ko bo končala vojno z Rusijo, ponudila Angliji mir, po katerem bo Nemčija obdržala svojo oblast nad vzhodno Evropo, Angliji pa bo (prepustila nadvlado nad zapadno Evropo. Za posredovalko d>o pri tem prosila Turčijo.
V011 Pa pen je priznal, da bo Anglija tako ponudbo najbrže zavrnila, toda rekel je, da se bo Nemčija' v tem slučaju še
dalje bojevaO-a, dokler ne doseže koiične zmage.
• • •
Senator Barkley se je onesvestil
\ Memphis, Temi., je celo uro govoril t>4 letni senator Iben W. Baa'kley. Po končanem govoru se je potekel in se onesvestil. Pdklicani zdravnik ga je kmaftu spravil k zavesti in
anu naročil nekaj dni ostati v jK**te4ji.
*■ » *
Pomanjkanje živil na Portugalskem
Portugalsko poljedelsko ministrstvo je izjavilo, da je Por-tugaLfrka v pogledu živil v zelo slabem položaju. Portugalska še v nonnainih časih 11L < lost i pridelala ter je bUa odvisna od livoža iz inozemstva^ VŽIetl ponSrnJBmfa ladij je pa uvoz
zelo oviran. Vlada je pozvala narod, naj čimveč mogoče pro-ducira in naj štetli do skrajnosti. Prej je dobivala- Portugalska večino potrebščin iz Jiržne Ameiike, predvsem rz Brazilije, zdaj je tpa glede 11 voza odvisna i-zkljiično le od Anglije."
* ■» •
Japonci se vračajo domov
Parnik "Ta i jo Marn" je pripeljal s Havajskega Otočja v Jdkabaino 447 Japoncev ki so bili izgnani s tamkajšnje ameriške i»osef?ti.
• * •
Protest proti davku na avtomobile
Na konvenciji American Automobile Association v White Sulphur Springs', West Virginia«, je bil prejet soglasen protest proti davku, ki ga je naložila vtada na avtomobile.
— Avtombilisti imajo že ita'k večje s-troške, —• je rečeno v protestu. — Vsled pomanjkanja materiala so novi avtomobili dražji, gaeolin se je podražil, pa tudi v dragih ozirih je lastnik avtomobila prizadet. K temu pride j>a še vladni davek v znesku petih dolarjev. Ta davek je povsem brezpotreben, poleg tega pa tudi neupravičen.
* • •
Lindberghovo zastavo so odstranili
Oče J. B. Orteiga, tajnika ne\vyorške z\reze hotelirjev, je bil svoječahsno ponutlil 25 tisoč dolarjev onemu leltalcu, ki bi 11111 uspel polet i« New Voika v Par«. Polet se je posrečil letalcu Lindl>erghu, ki je Orteigu v zameno Zfi dobljeno nagrado potla.ril aanerišfko zastavo, ikatero je bil prepeljal preko oceana. Zastava je izza onega časa visela v veži hotela Lalfaydtte v New Yorku, te dni jo je pa dal mladi Orteig, lastnik hotela, odstraniti.
Dejal je, tla ljudi prevey "v oči bode", odkar je »postal Lindbergh nekakšen voditelj aftneridkih L<olacioni«tov.	v
• * •
Davi ca v državi New Jersey
V	Do vem, N. J., so se j>o javili meti gojenci tamkajšnje višje sole trije slučaji da vice. ()1>!asti so dale šolo zapreti, in zdravstvene oWasiti s'o z vso vnemo 11a delu, da preprečijo Širjenje te nevanip cjndcmije. (hebiiin, ki če niso sttare osemnajsit let,
je prepovedan vstop v kinogledališča. ' "
* • »
Zakon za stavo ločen
Iz Ellfczaibeth, N. J., poročajo: — Otto Runge se je lani poročil s .sestro Ane Bjornsou. Zakon je bil srečen, dokler ni Runge odkril nenavadne skrivnosti. Ko je Anina se^ra prvič videl« Rnngft, je rekhn: — Stavim, kolikor hočeš, da se bom poročila ž njim.
Ana ji ni hotela verjeti ter je stavil« ž njo za nov avtomobil. Podjetno dekle je res vjela Runga v srvoje mreže, čemur je sledila poroka.. Sestra An» je dala za poročni dar nov av-tomolbil, ki je bil pa v bistvu le dobljena stava. Ko jel Runge to 2*vedel, je tožil ženo za ločitev zakona. Sodišče je na podlagi doibljtmilli dokazov zakon ločilo
N • • •
Novi tovorni parnik splavljen v New Jerseyu
Amerkška trgovska mornarica je zopet (bogatejša za en parnik. Federal! Shipbuilding and Drydock Company r K rny je ■zgradila i)441 tonski tovorni pa mik, "Jean DykeL". <J "Ai bo ga začeli meseca junija.
■GLAS NARODA- — New York
Tuesday, November 18, 1941
vstanovljbn l 1891
GLAS NARODA"
I
I
(A Oorpormtloa). it; J. JUipatui, Sac. — Plaoa ot boat new of tbn wrrowflon and IMnM ot above officer«: 21« WEST I8tb 8TBUT, NEW YORK. N. I.
48th Year
"«»• Naroda" la laaaed every day except and Holiday a. Bnbaciiptloc Zearly 98.—. Adrer
itardaya. Baadayi
Ea eaio leto relja 11 at aa Ameriko In Kanado •6 — ; u pol leta fS, -j •a fetrt leta 11.50 - Za New York aa celo leto <7.— ; aa pol leta $3.B0. Za lnomtio aa celo leto »7.— ; aa pol leta fS.60.
"4ta* Naroda" Uhaja vaakl dan lzrsradH aobot nedelj In pranrfkor.
"OLM N1RODV tU
WEST 18th STREET, NEW YOKE. N. 1. CH«hta t—ltil Ml' _I____L_ ag—Pgg!
Vesti iz nepokorjene Jugoslavije
ODLOMEK IZ PISMA
O resiiieoeni poloniju v Nemčiji svetovna jatvnost le malo izve. Res je v Berlinu in drugih nemških mestih še nekaj inozemskih časnikarjev, ki spa ne smejo poročali resnice, pač -10 $e .^enjcija v^i! l>a le »tisto, kar je po volji liacijskim oblatim.	"Novi List'
iXad porodili, (brzojavfomni, »telefonskimi in radio pogovori je najstrožja cenzura.
iZ ozirom na rto je zelo značilno (pismo nemškega delavca, ki jc ušlo paznemu očesu cenzure ter jk> čudnih ovinkih priromalo v inozemstvo.
—	Kaj se dogaja v Nemčiji. — piše dotik'ni delavec. — Zdi se mi, da tega nihče natančni ne ve. Vem, kaj .«e godi v moji ncfposredbi soseščini, v hiši, kjer stanujem, ni mi pa znano, kako je drugod [|>o mestu.
—	Utrujen sem, in utrujeni so vsi, kar jih poten am. Na-veličini ismo vojne in navcUičnni. tisočerih fraz, ki jih moramo poslušati dan za dnem. Delam po deset, veGkralt po dvanajst ur na dan. Nikdar nikamor ne grem in sem ta'ko irtrujen, da bi najraje oe1! teden nenehoooef sipal . . . da bi mi ne biloi treba delati v tej strašni napetosti. Tako so prešla leta, in zdaj so postale razmere neznosne ... Z ameriško prddukeijsko silo se ne moremo več meriti. Kmalu jias bo dohiteftai hi (prekosila, (kajti tukaj postajajo ljudje in biroji čedalje bolj trudni . . , Tekom prve svetovne vojne sem šel ves navdtašen v boj za cesarja in za domovino. Toda kako je ibiHo vse izpreinenjeno po mojem povratku . . . Istotako bo s sedanjo mladmo, ki je fako pod vplivom nacijdke vagoje, da je očetje več ne razumemo . . . Vso Evropo smo podjarmili. BI?ža s-e pa e»s, ko nas bo Evropa zgraibila za goltanoc in obračunala z nami . , . Po -svetovni vojni je ibil pritisnil* svet Nemčijo k tlom, pri tleli je pa •ni mogel obdržatbi. Kako naj bi potemtakem Nemčija trajno tiščala k tlom ves svet
(J<50.> — 'Mirvateki Ldst" iz Osijeka poroča dne 4. avgusta sledeče: 44V sredo okrog G. popoldne so bile v Vinkovcih protlžidovske deiuon^trireije. Velika povoifca demonstrantov je korakala po mestnih ulicah, nesreč protižidovsike napise in karikature Židov, zahtevajoč," da se jih izžene iz Hrvatske. Potvoi'ka se je ustavila pred refifno gimrnazijo, kjer so sežgali neke židovske knjige in odpeli proti židovsko pesem iflnožiea naroda, ki j? opazovala denflbmstracije, se je de mon^trantom pridružila in kri čala proti Židom,'* .
Zagrebški vstaftki trwk v vsa ki svoji števikki žali na strašen'ali njihoiv rojstni kraj. in divjaški način srbski narod veljništva zračnih sil. in vse, kar je srbskega. Po-mem/bno je, da zagrebŠk i vsta-Bki listi val i jo Hišo krivico za vojno na srbski narod, vojno, ki jo je Neirjčija vsilila Ju-
z dnd
G. avg. piše med drugim: "Je znano, da so Srbi, pripravljajoč se na vojno z osrščem, odvlekli v Srbijo "največj del železni šfkoga parka bivše Jugoslavije, prizadevajoč si zlasti, da spravijo na varno največ vredne vozov* in lokomotive."
fr'HKatski Narod** v jem uvodniku 6. avg. nied drugim:
šeni in povezani s koniunistič-j,- ,. . .. , no sodrgo,. skupaj z njimi pod ^J ^	.
isto zastavo, ki zares najboljge J*^1 1Hrvats^ 1
V»>i listi v Zagrebu priobču-jejo iz dneva v dan razglase, s katerkfnii iščejo Letalcev- za voj-ncF"proti Bus i ji. Ti razglasi »e glase: "VM izučeni in neiz-učerii letalci predvojaškega reda- bivšclga jugoslovanskega kj talslva naj se pismeno ali u«t-meno prijavijo pogl£»\"arju iz-ijčevalnega oddeRta povedni-^tva zračnili sil v Zagrebu, za or^anfeafcijo njihovega da-bije-ga šolanja.'1 Med raznimi podatki, k1 jih je treba v pirrja-vali dati, stoji, tmdi to:-"(Kazen tega naj -vsak v svoji prijavi napiše \ise Hivate ki se jih spominja, da so z nji<m končali sole m kraj njihovega bivanja
Iz po
:račnili sil." 4 !Za zgled, kako zajrrebiški tisk razlc*ga narodu junaški upor črtniko^- proti nemšiko-V^taiSkemu tiramtu, navajamo ''uradno stališče vstaške uprave do uporov v neoiivisni/' Zagrebški "Novi List" z dne 7. av£r. priobeuje slede3e spoločilo št. 1. "Zarreb G.	— Okroer-10.- julija so začele neke anerTeške krat kovalne posta-j* širiti vest. da bo dne 14. julija rtdbrtflm i la vstaja v \"seli državah, ki so se nekdaj boje-
SLOVENCI
NAJBOJJ POPOLNA ZALOGA
slovenskih: f6nografskih
PLOŠČ DOBRE Piti . JOHN MARSICH, Inc.
'483 WEST 42nd STREET NEW YORK, N. Y.
Peter Zgaga
Izbinčnež
svo-pravi
Zračiti in ubijati mkrno prebivalstvo, celo žene in otroke, slasti mohamledanske in katoli-vtere ter delati škodo na že-hznakih progah ter brzojavnih in telefonskih napravah ■Državna:oblast je takoj povzela potrebne mere. da se ta zIoj čirtski poiskus zatre in na oi-Igrožena mesta so bile poslane edin ice hrvatskega domobran-stva in deli vstaških čet, hkra-tn pa se je naročilo mestnim oblastim, naj v. svojem krogu organizirajo potn^bno zaščito 'življenja in imetja prebivalstva. Državna oblast je tako povzela energične korake ter asp jšno in načrtno zatira to zločimflco gibanje.
'"'Pri obramibni akeiji proti temni poiskan se je uradno u-gotovilo sledeče: V onvenjenih področjih šo se pojavili oboro-ženci, tako imenovani četniki, ki so zr.ostali v teh predelih od Časa zloma jugoslovanske vojake in ki so se do te^a časa t?kri?vali po gozdovih ali po lii-
Veselega muzikaHta, ki jc bil že precej v lotili, katerih bi mu pa nihče ne prisodil, so po vsej sili skušali oženiti.
— Oženi se, — mu je resno yvoloval žuipan,iS©ječ'«e, da bi

nim oblastim in vojašl<int edi-nicam. Ugotovljeno je, da so komuniste v oniienjenem delovanju podpirali Žid je z denarjem in dajanjem zavetišč.
vale proti M^iji in Italiji, a " ^T	' J.
so bile z bliskovito Wr>o t^J^ ^^ d°la Prcbiv^tva
Cetnaki razpr- mae,f,r10 ali pokorjene. Nekoli- Oboroženi so z orožjenvbivše skalili pri jate Ijsk ' pr ;ko dni so te postaie klicah pre-I7«g:<»l«van8ke vo.jske in vodijo'Ske razn>erje n4
ZAVZETJE ODESE
V svojem prepričanju, da jt zmaga na strani Netrteije, omenjeni zagrebški vstaški listi pravijo, da četni kom in Hrva-Xacijs-ko j>oročilo, da je bilo važno rusko mesto Odesa toni Jugoslovanom; "n-e more " naskokom zavzeito in da so «ra zavzeli Romuni, nI resnično, nihče pomagati, ne Stalin, ne Res je, da so Rus^ Odeso i?»prazrrfli in sicer tako p rev i- |Oha*rehiU. ne Roa-evelt, ne dno, da oblegovalei tega isploh opaizili niuso. Šele ko je bila j kralj Peter." Jasno je, da tako
odgovarja njihovemu topne-i^1"	' ^ P^^ra-
niu mišljenju, počenjajo skuf^j VI na Tnhja' na Ttak' kl cra
zolčine in skupaj kričijo "Živel kralj Peter" in "Živel Stalin!" Nenavadna je ta družba. Skupno je njihovo sovraštvo do	kar je hrvatsko in
do vse$ra, kar predstavlja nem-«tvo. Komamisti so s četniki. kier so v komunističnih vrstph •zklje, odpadli Hrvati, smeti iz 'vsega sveta .. . ."
obramba tako osla'bljena, da ni mogla nuditi no/benega resnejšega odpora, je bilo mesto zavzeto.
Vse se je za vršilo po Hitlerjevem načrtu. Romune je bilo treba potolažiti in jim vliti nove vere v mogočnega zaveznika	'
Petdeset tisoč romunskih "prostovoljcem"' je ibiio po-clamh pred Odeso. Ko so začele padati v smeri proti njim ruske granate, so jih Nemci komaj zadržaili, da niso dezertirali. Glavno delo, kolikor ga je pač bilo, so opravili Nemci, in ko je bila pot prosta, je Antonescu na č^lu svojih romunskih "junakov" vkorakal v Odeso.	•
Odesa pa 'takrat ni bita več mesto, pakl pa kup razvalin. Kar je še ostalo nepoškodovanih tovarn, poslotpij in drugih naprav, so Rusi pred svojim odhodoan pognaili v zrak.
Da je rusko vojaštvo ravnalo natančno po Stalinovem naročilu; so priznali eelo nemški časnikarji z besedami, da ni v Odesi ostal "niti kamen na kamnu."
Z ozirom na vse to je zelo dvomljivo, če je 44zavzetje" < »dese Romune kaj potolažilo.
Najbrž so še bolj nezadovoljni kot so bili prej, kajti Romunom je ia zgodovine znano, da Rusije ni mogoče poraziti ter da je še iz vsakega spora i7>šla s starimi alt pa celo razširjenimi mejami.
Dokler se ruskii armada še l>ori', ne more bi'ti o ruskem jjorazu nobenega govora.	,
pisanje zagrebškega vstaškega tiska pomeni, da so Srbi, Hrvati in Slovenci Jugoslovani na na.iboljši poti. v druž,bi z Združenimi državami, Veliko Britanijo, Rusijo in vsemi narodi, ki <4e borno za svobodo človeštva.	_
bodo .dab* te nostaje, dvignejo vrtajo. Nepopiedno -pred 14. tu lijem pa so (e radijske postaje sporočile, da se, vstaja odhodi do dne 20. juT!.>a. — Verjetno. nevedoč o tej odgoditvi. se je v neči 14.—15. julija oprl ilel ujetnikov v umetniškem taborišču v KJerestincu in sicer 80 komunistov, ter se je veojeniu deiu tudi posrečilo pobegnili,, vendar so jih naslednjega dne državne oblasti in kmetje polo-vili in piedali pristojnim1 oblastmi. dočim so nekateri med njimi, ker so se pri begu z o-rcžjerrt branili, bili ukiti. iled 14. in 30. julijem je bilo -na tako imenovanem KoWlunu ter na področja Velikih žup Sana in Vrbas in Kdbavu in P.« a t epaženo neko gibanje sunJlji-vih oseb, ki so se skrivale po gozdovih. 20. julija se je v teh gozdovih slišalo streljanje in oborožene osebe so začele iz igozdov napadati mirne vasi,
v neodvisni jih nekateri častniki bivše in v balkan- Igoslovaneke vojske- nekoliko naj se pripra- učiteljev in duhovnikov pravoslavne vere in znameniti prvaki bivše komunistične stranke v Jugoslaviji. Vabili so pie-bivalce pravoslavne vere in jih vodili v napadih na vasi in orožniške postaje ter na naprave javnega prometa. Povsod, kjer so tako nastopili, " so Šli pod rdečo zastavo in se imenovali "r<leča vojska". Razdajali so letake s komunistično \Tsebino in klicale prebivalstvo
miimm
KOLEDARJA NE BOMO IZDALI .
I)a s i smo že mnogim ipismeno odgovorili, se nam ždi potrebno še ja^no sporočiti vsem našim naročnikom in prijateljem, da Slovensko-Ameiikanskega Koledatrja za lete 1942 ne bomo izdali.	-
Pojavile so *se težkdče, ki so brle izven naše kouti-ole, :n smo se jim do zadnjega skušali izogniti, kar nam pa »nikakor ni uspelo.	" '	i-
Pokeg tega naj omenimo, dtf je poslednja leta prodaja Koledarja koinaj [>okrihi stro^ce' paipirja, klišejev, tiska in «poštnine, lesno pa dvomimo^ da bi jih letos.
Že spočetka, odkar smo začeli izd-dljati Koledar, je bil naš namen, prodati vsaki leto že vsaj polovici naših naročnikov >po en iztih. Resnici na ljubo moramo priznati, da aalcinjih • leset let nismo imeli te sreče. Vsako leto nam je ostalo precej iztisov. Letos 1>i pa šmdli opravka še z večjo težavo. Koledar v naši tiskariri m um stavimo, tipkat ga damo dr«gam, ker nimamo za tako delo »troje na razpolago. Preračunane stroške bi bili tretino večji kol ^o bili uosedanji,- zartidi splošnega po\*išanja cen.	/
Izgube pod nobenim pogojem ne ihoreino ntrpeti, keT zii fxikriitje nimamo nobenih virov.
•Ce se bodo prihodnje teto razmere kaj na bolje tpre-minilie, bomo izdali za petdesetletnico boljši in večji koledar, Sri Ibo po vsebini, opremi in ofl>liki nadkrilil vse dosedanje.
■Ml« Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
i bratska, delavska 1 i podporna ustanova 1
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do in otroke do I 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000-00 11
ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ B Glavni stan:
2657-59 S Lawndale Ave,, CHfcago, 111:
Pri tej priliki se ugotavlja, da so sovražni eleminiti rax^i-iili glasove, kakor da bi omenjeno- k omat 11 istiejjo^etn e skupir^e podpirale z oboroževanjem in hujskanjem uradne oblasti in neui-adne owebe,' prijateljske iz zavJcv.niške kraljevine Italije in to s tem namenom, da bi z razširjanjem teh neresničnih glasov po eni strani olirabrili židovl-ko-komninls-trčne in četniške elemente za zločinsko delovanje, po drugi •strani pa, da bi med prebiva 1-stvom neodvisne Hrvatske zanesli nezadovoljstvo in s tem ke in zavezni-
| ___ ________je n<rd kraljevino
I Italijo in neod\nsiio državo Hrvatsko. S fem uradno ugotavljamo. da so t** sovražnikove vesti popolnoma izmišljene in zlouauieme in da »o v popol-norii nasprotju z razmerjem kraljevine Italije in vseh njenih organov in prebivalstva do na-se države in hrvatskega naroda, razmerje, ki je zavezniško in prijateljsko. več, hrvatska država laJiko t dobi'od prijateljskega in zavezniškega velikega nerrrškcgr. Reich a v \-sakean slučaju, kadar bi po-
rt e koč ne padel dbČini na rame. — Ožcnri se, ea?j' je' dosti
izbire.	.". .
—	Kar -tako od kraja je ]>a tudi ne vzamem, — je nrazi-kafrt veselo me^iknil.
. — Slelierni lahko kaj primernega- dobi. Kakšno lepo izberi. -	r i.- i
■ ^' Ja, pa še kaj. Mo»ž, ki i-ma lefjo ženo, morat imeti tudi zadaj oči.	t.
—	No, pa :v božjem i uren u kakšno grdo vzemi, grde fi ne bo nihče zavidal.
—	Grdo* Raje >e takoj obesim.
—	Pa mlado.
—	Nak, mlade tudi ne. Kdo jo bo pa kuhati ttamčiT?
—	C'e nisi z mlado zadovoljen, poišči kakšno bolj priletno. ',,»•■•
—	Priletne pa sploh ne. Ha j so že stari ljudje rekli: O božiču izgubi svoj okus koleraba, o veliki noči jabolko, s tridesetim letom pa devica.
—	Pa ka'kfcno majhno vzemi ali veliko.
—	Ne majhne, - ne velike. Majhne imajo dolge jezike; ve Irke pa špičasta kolena.
—	Bog naj ti pojiiaga, jaz ti ne morem, — je vzdihni! župan.— No, pa že vsaj povej, kakšno bi vzel T
iluzikant je pobožno pogledal }>roti nebu in važno rekel: — Tista, ki bi bila zame, bi morala imeti tri la.>tno«vti. ' — Kakšne tri lastnosti? — je radovedno poizvedovat župan.	' - ;
—	Tenka bi inorala bili. čez pas in ne preveč paTnottia. Kajti če bi bila pametna, bi mene prav gotovo ne vzela.
Prepozno	- •
k	111	P^oti silam trebovala za obramibo državne
novega reda,
osišča, lažno navajajoč, <la bi pr/imotili prebivalstvo, da je rdeča vojska Sovjetske Rudije že v Zagrebu, v Banjaluki in v ostalih važnejših središčih neodvisne države Hrvatske. Ori-vidno v zvezi s to neresnično propagando, da bi >e jo prikazalo kot resnično, je nekoliko komunističnih Skupin, ki -so ž? ujete m delno že obsojene in usmrčene, napravili nekoliko manjših napadov na Snežniške proge v okolici Zagreba in vrgle v Zagrebu nekoliko bomJt> na del vseučiIrske straže, ko je bila na poti k prevzemni svoje stražarske dolžnosti. Zgoraj omenjene čet nitke komuniste So vstaške in vojne edinice v omenjenih predeli h obkolile, četniki beže in se skrivajo-prebivalstvo pa, ki so ga oni n a Ščuval i, se vrača na svoje domove, ter preda ia odgovor-
REVMATICNE BOLEČINE?
Dobite ddrotrajno, prijetno toploto s P»in-ExpelJerjem — čudovitim natltoB. Nd B mSjonov prodanih stckknic Je doluz «Ji0>Ve
Piin-ExpcDer a Sidrom n« ilutifei.
PAIN-EXPELLER.
neod\-mnosti in vsarko pomoč.
*' Zato prebivalstvo opozar-j®B». da ne naseda takim in podobnim sovražnikovim zla-ga« i m vestem rn dolžnost v^a-kosrar .je. da razširjevalce ta kih lažnih glasov takoj prijavi odgovornim oblastim zaradi postopanja proti njim. — V Zf-grebu 6. avg. 1941 iz poglav-nlkove pisame. Krilni poboč-nik. glavnostož^rni }x>lkovnik A. .SaMjak, v. r."
Komentar k tonwi bi bil o<l-več.
NAJ SE OGLASI
JOHN BATU K tz Vaj ne, Kanada. Zanj bi rad zvedel Rev. Pius Petric, 62 St. Marks PI., New York, X. Y. ' <'1x1
1SČEM SLUŽKINJO
Slovenko, mlado ali priletno k slovenski družini. Plača po dogovoru. Na resno p« m ud*)-) so ♦udi vozni stroš.ci povrnjeni. Priglasiti se je na: Služkinja, <e. of Glas Naroda, 21G West IStk Street, New York.
- . - .	(3x)
i)
t V
KUHARSKA KNJIGA:
Recip^ sf Ali • Nations
<V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo	,s
>B^Knjiga je trdo vezana in irtia 821 stfani*^!!
Recepti so napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa, so^ tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v-navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v ji jem čimbolj izvežfaati izpopolniti.

^ ^ ^ ■

Naročite pi
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street . : t New York, N. Y.
" Vdovec z enim aii dvema o-
t rokoma je revež. Ženska pomoč mu je potrebna, toda kje naj tako dofbi, da bo imela o-troke ii-totako rada k£&or nje-.ga! Ne rečeni, ta ali oni ima že srečo, toda takih slučajev je ^tialo.
Vdovec fe se<leialetuLm sinčkom je dolgo časa izbiral, ira-f{>or;led je bil pa n ver jen, da je »pravo dobil: veliko, močno žensko <rednjili let, ki je imela povrh vse^a tudi nekaj tk^ narja.
Prve dni po poroki je bilo kakor v nebesih. Dobro je kuhala, dobro jkiuai je stregla in z obema je bila prijazna-
Kmalu je pa aačela sitnariti. Xobena »tA ar ji ni bila po-v.ieči. Nwd otrokom jo za-dirala, možu ni »privošifila prijazne besede. Nekega dne je 'lK»fpravila svoje stvari, odšla in zaloputnila vrata za eseboj. Obupa*ni mož in otrok s-ta oka-.meuela. Dolgo, dolgo sta molčala, slednjič pa pravi sinček:
— Oče, zdi se mi, da se nisva s <pravo oženila . . .
Iz Butal.
Butale so prijazna gorska vasica na Slovenskem, But^l-ci .eo pa na glasu kot ne prav posefono brihtni ljudje. Za vasjo je -hud klanec, sredi kkjlica pa tako nenaden in -oster ovinek, da je treba voznileu največje previdnosti, če lioče dospeti živ-in- zdrav v dolino.
Nekoč pride v Butale komisija, pregleda to in pregleda bno, slednjič pa pokHče predse
ipnpami' tex rnu na^nije eel koš dobrih naukov iri nasvetov.
— Pred ovinkom za vasjo morate postaviti veliko tablo, — mu pravi komisar, — in na nji mota bfti zapisano: "Pozor! PoJča*si vozit© ! Bmrtna ne-
vantost!^ --. Župan se (popraska za nšesi in reče: ^ Deset let je 'bila taka <ta!Wa tam. Ker Se pa v desetih letilt iii mitce iponesre-čil; se nam je zdela 'bre'z potrebe in smo jo stprtfvili na podstrešje.
-GLAS
NARODA" — New York
, :ll lil., II
Tuesda;
iy, November 18, 1941
* 7» I' ' mm*,m It I
V9T-ANOVLJEN L.
l • • • . -- - M Kratka Dnevna Zg	J L," V - * -r 4*- A t. • odba
	
LOUIS BIBO:

»Bil je ponedeljek
Pod ukacijauui na dvorišču je J stalo par niiz. Ker so gorele tudi plinove svetilke, je bilo na dvorišču še precej prijazno Dekleta so se dolgočasila pri nfizi, sulha stare ženska jih je pa jezno pogledovala-.
"Proklete k rastače «te! No-ben človek be- ne zmeni za ras! Ko sem bila jaz v vaših letih, *em imela gostov, da je b ilo vr-olje!"
Xato je začela klicati sina "Peti! Peti!"
'Iz nekega kota je prišel zamazan desetletni detVk.
"Peti, sedaj pa le idi. Nobe-negn goata še ni. Nekaj jih mordft dobiti, pa jih kjerkoli hočeš!"
Tfrčok je Šel na delo. Izogibal .se je svetlih u lic, in priSel po dolgih ovinkih do kolodvora. Prid vhodom je zapazil dva zarmeb», ši roko p Ječa in visokorastla meža, ki sta prišla fckoraj gotovo iz jurntti pokrajin. Pogovarjala sta se s >traž-nikom v nekem čudnem jezila«. Stražnik Ju jo slednjič peljal k leestni železnici in naročil k^n-<lukterju. ila nr-j ju pelje do •bolnišnice. L iudje- so začudeno ogledovali velikana. • 44 Vse človeku prav prkle, »v«e
I lahlko ostala pri nas."
Sedla sta na tapecirana stola in čakala, kaj se bo zgodilo.
i4<notovo sta lačna," je mislil Peti in šel k- starki.
"Daj jima večerjo."
"Takoj bo gotova. Ena izmed deklet naj jima- jo nese. Samo ena, dragače bo^ta v za-dvegi."
Površno oblečena deklica jima je prinesla večerjo.
iSiilila ju je. da bi jedla, pa nista hotela, ampak neprene-homr' sta kazala na nogo in nekaj govorila v t n jem. nerazum* ljivem jvzilcu. .
■Gotovo imata protin v nogah — je rekel deček. — Mogoče bi pili vino. Vino ozdravi vsako bolezen. Dajte jilmi rma."
SIedirii(*• sta se ojnnaeila »n začela jesti. Na mizi je stalo tfkoj še par steklenic. Prišlo y drugo dekle i u sedlo k njima. .
Orjakoma -o žiirela lica. S petami to+kla takt in zapela neko žalostno pesem. Kako krasne postave," sta
j go. iz prs so jima prihajali grgra^oči vzdihi.
'"Dajte jima vina!" je za povedala staiflca. -Dekleta so prinesla čase, pa ;se jih ni hotel nobeden dotak-
niti. • /"Pijta vendar!" Neprcirtično sta sedela* V eo-
bj se ni nič golilo.
<rPijta„ prasea!" je-zakričala -tarka..
Pinemju se, je prikazalo na ttstn'ueah bela p.-na in začela teči po -bradi. Orji k je vstal. Odprl je usta in zatulil, da so se ženske v.silnem strahu stresle. Glas je postajal vedno ^tl-nejši in je bil slednjič podoben tuljenju vola. Zgrabil j? starko in jo stisnil, da so ji zapo-kale kosti.
(Potem je vstal tudi njegov tovariš. Pene .so mu pljusk-nike iz ust. in ko jo zgrabil dekleti'. je zaječalo kakor ranjena .žival. Začela sta grati svoje žrtvi, da je brizgala kri naokoli. Ko so os ta Se deklica to vi-in hvalili deklici in se vedno jdele, so. hotele pclb.gnifi skozi bolj pr?ti-krli k njima. Kmalu. vrata/ Oriaka sta jim zasto-i>otem «ta jima obe sedeli ua1P^a	Nr^tal je silen pre-
ko'enih.
Vesti iz ameriških virov
Takrat «e je prikazala na pragu starka in zae I a " t ret i
kar zna,'' je rekel stražnik jic- Pa,0c ob kazalec.
kemu go?Jpodu. "Se kot vojak sem se naučil toga jezika. ,Moža je oklal stekil pes in sedaj »ta- prišla v mestno bolnišnico." .
(Medtem se je približal Peti, ki par nVrti&ftt »tražnikovih be-ised. SkoeH je v voz in se Nasedel pok^g tujoev.
Ko so se pripekali v bližino bolnišnice, jima je konduktor pokinial, da naj iastopita. Na cesti se jima je priWizal Peti in jel nairtigavati. da naj gresta ž ii ji in. .Nekaj fasa sta ga gledala in odftimavata, ker pa le ni odjenjaL, ?ta otlšla.
FXoftpevSi do hiše. je rekel:
'"Takr.j počakajte, da se vrli' ni.
Skoraj gotovo sta ga raan-
anela. .
Deček je skočil v hišo in začel kričati:
"Tu-kaj sta. Sem j« že dobil. In denarja imata kakor to-ee! Našega jezika ne razumeta"
"'Ne kriči tako" ga je posvarila starka. "Kdo sta? Ko-pa si dobil?"
"Mogoče sta kmeta. Sam ne veni kaj sta! Samo to mi je znano, da imata dosti denarja.*
"Pel,ji ju v zadnjo sobo. Dokler imata kaj denarja, bosta
"Denarja! Denarja!" Fesrla *ta v žep in položila na mi*o velike listnice.
Dnla <*ta vsak cekin, toda o-na Še ni bila zadovoljna. .
Toliko časa ju je silila, da sta jih ji dnla Se osem. .
"Dovolj za ta teden!" se je krohotala v veži. "Polne motnje denarja imata.'*
Iz sobe se je zaslišalo zamolklo petje, ki je je kmalu izpremenilo v razposajen smeh.
Zjutraj <ta se »budila napol oblečena na tlfh.
Dve novi dklici sta jima začeli dona^ati vina.
Popoldan sta smeje pripovedovali gospodinji:
"C'udria človeka, neprenehoma vzdihujeta — dvigajo noge in pačita obraz, kot da bi jih nekaj bolelo.
Cel teden sta pila in se zabavala z vlačngami v hiM.
"Samo do jutri bo še denarja potem ju bom pa vrgla na cesto," se je krohotala star ka.
fKer ni bilo zadnji dan nosnega gosta, ju je peljala v »prejemnico. Visa dekleta so bila zbrana.	»-
Moža ?ta postala nekako Čudno bleda. Zobje so jima začeli šklepetati, motna .pogleda *ta blodila od ene na dru-
tep, bitje, metanje, stiskanje, grizenje. Ko sta vse oklala in pobila na tla. sta se zaletela v steno, razbila stole in zapi-čila svoje zobe v mize. S penečimi ustmi sta letela sem ter tja, zadevala se drug ob drugega, butala v stene, globoko sopla in sjiednjič. drgetajoče obležala na tlefa. . ~
Policija je našla stekla mo-žr- že napol ritrtva poleg nezavestnih deklet. .
1 44New Yonk Times" v svojem uvodniku "Si bi a ni zlomljena," piše skideče:
Če se jb uporniško gibanje »v Jugoslaviji razširilo tako zelo, da «*bski kvjalingi smatrajo potrebno zaoeti z uporniki mirovna pogajanja, je to najboljši dokaz, da se je neredno uporniško delovanje .spremenilo v prqvo državljansko vojno. Zdi se. da so pogajanja med TKtn^lkimi lutkami pred-Petlnika generala Milana N«edi-ča in polkovnikom Drašom \fi-hajlovičem, voditelj'.«* srbskih čet, ki iso u:.le nemile i mrbži, niso posrečila; vendar samo dejstvo, da .je do pogajanj prišlo ne vzpodbudo generala Ne-dičn, prestavlja pomenljiv <lo-kaz. da je Srbija za ošvojite-Ija trel oreh. NVdič ne bi storil kaj takega, če ga. Nemci ne hi pripravili do tega. .
Zd i se, da je odločnost upor-niši&i zahtev iznenjidila Nen\-ce»; Od njih so zahtevali, da takoj prenehajo z ubijanjem Ijudrtva v mtaozicah; da u-nvaknejo ?»voje čete iz srbskih , pokrajin hi da obdržijo svoje vojašnice samo v dveh glavnih mestih, v Beogradu in v Ifišu. ter da dovolijo Srbiji "miren soljstoj." Sprejem teh zairte^' bi pomenil izročitev Srbije Srbom. kar pa je v nasprotju z horrtskfrni nanki in z i*mš(kim delom.
^^e^fl^vr p rihaja čas, ko se bodo te zahteve zdele skromne. Cetniki nadaljoijejo s svojimi istrašnimi napadi na omamljene nemške vojašnice, priha-ja.ioe \7. svojih planinskih utrdb kjer jim tanki in Sttilka ne mo-rte jo do živega in se po izvr-^en^i name rab vračajo, da se
ZABAVA Z&.Z. št. 84.
Podružnica št. 84. S. 2. Z. v New Yorlru, ima veselico na 3 nedeljo v jannarju. to je dne 18. januarja 1942. Društva so napro&ua, da ne prirejajo Svojih- veselie ta dan.
Isto dništvo je za pomoč rojakom .v starem kraju z1>ralo $37.50 ter j^h poslalo na jo centralo v Joliet, lil. Ta čin je vselkakor vreden posnemanja..
(8^
Lep* knjiga J« ii
kulturna poslanka;
. . (Finigar)

ji vrata t aafo
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
DED —
h ZEMLJO otrebU, garal
OCE —
J« h poMjal in gledal tajno njena nk
Knjiga je ■▼ojerrateo pojaT
T al oren ski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov ploreuskega naroda od darnib početkov ▼ starem sloranstva do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo našega »vljenja In trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoU zgodovinsko delo.
SIN-
Je zorel med
VNUK-
■e Je dvignil
tdfcim klasjem
■svega
IS POGLAVIJ — 4IS tffetin
V PLATNU VEZANO
Cena

Peitnlna' pletena
Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, ki je spisal sploSno anano knjigo — NA KRVAVIH POLJAKIH
KNJI G AR N A,
"Glas Naroda*
NEW XOU, M. X.
iMOvrri JAPoirci.
Zan m>iv vpog-led v razdelitev bogastva na Japonskem dobimo iz Objav tokijskega davčnega- urada. Iz njegovih šfc-*vifk je razvidno, da je. baron Takale wrii Mičui v ltt ognjeni letu plačal nič manj neffo 2,-^74.037 jenov dohodninskega
več resno, da bi si Neanci mogli piHrvaščiti yeltkopotezrno kazes-«ko u ekspedicijo'Nasprotno čete v zaisetienem oženili ju morajo pošiljati na rusko bojisiee za ojačenje, — Hitlerja« čaka to zkmo na Balkanu še mnogo težji položaj.*'
itadžar^ka poroči ia iz Beo--grada pravijo, da so se voja* ki e»itšča borili s četni k i v bližini Svilajnea 60 ur. 103 Četni-kov je bilo »bitih in 200 je bilo ujetih. Večin?' ujetnikov je ran.i:-nih. V drugi bitki je bilo ujetih 270 četnikov, med njimi t sem žena.
Švicarska poroeovalna družba p rinaša vo«t jz Beograda da je v zadnjih borbah padlo 350 Srbov v bojih z oddelki, ki jih upravlja os išče. Med temi oddelki je bilo prav tako žrtov. Poroča ®e, da je bil ujet in u-streljen general Putnikovič.
N"a cesti pri Požarevcu je bilo ubitih 50 upornikov. V Rači «o uporniki zavreli pošto in druge državne 23gradbe in raz-glii«ili "sovjetsko ^epubliko,^ lTpor so zadušili. Šele, ko so u-bili 150 oseb. 80 upornikov je bilo netili. V Sivoliču je bilo ubitih 30 oseb. nied njimi tri žene. VMod stalnega razdirali ja železniških prog in mostov so oblasti odmlile, do *e po=e-ka Vse drevje do 500 jardov od progi. Ta ukaz mora biti izvršen pred 1. marcem.
I T'-vn t *kt- ob>a«ti so prijele n.-»<l 40 Hrvatov z dr. Švrljugo. rireilsedn'pkom zagrebške borze in ^riršim ingoslov. finančnim ministrom. Obtožili so ga vssdr-ževauja vezi s prostozidarji. Med ivjctrrrki sta dr. Ivan Belin bivvi podpredsednik in dr. Kr


letju se Beograd razvije kot trgovsko mesto z mnogimi kolonijami na tnjem. Imel je 13 ti^oč iriš. Leta 1690 v njjem 'Išče zavetja pred' turškim mft-t&evanjetrf ljudstvo s patriarhom Areenijem IU. Leta 1699 po kterlovškem rniru je Beograd postal obmejna trdnjava Turčije. Princ Evgen Savoj-ski je pri Beogradu premagal Turke ki zavzel mesto. Odslej, po požare vskem mii-u J. 1718. Siflt>oirt se je po dolgih naporih (posrečila zdnužitev beog^aj-;^ke in karlofvško nadškofi je, ki jo je Av»trija po porabi pri Oiocki in z beograjskim mirom leta 17.'?9 izgubila. V teh vojnah je n*?sto nlnogo trpelo in trgovina je nazadovala skupno s številom prebivalstva
Turkom so Srbi vzeli B o-grad v Karadžordževi vstaji leta 1»06.
SLOVENSKI ROJAK POVIŠAN.
y Fort Bragg. No. Carolina, je b il povišan v šaržo korpo-rala Pvt. John Petrie, iz Jo-liet, 111. Korporal John Petrie je n eeak od Rev. Pins J. Petri ca. in je v službi Strica Sama od Velike noči.
pripravijo za nov napad. Stn-lbek. podpredsednik za časa dr. nje na ruskem IwjvT-n je pre-'Mačeka. .
Adolfu Hitlerju
V svojem govoru v soboto je Hitler rekel, da mu ni nic mar, kako vero ima kdo ter jc rekel naslednje: — ''Sedaj sem star 52 let in imam dovolj drugega dela, kot »pa se ukvarjati z o-troškimi igračami in budalostnii Tudi me prav nič ne zaJni-ma, kakšne vere so na svetu in kako stališče bodo zavzele proti meni. Poleg tega pa more po mojem mnenju vsakdo najti ivoje zveiičanje na! svoj način."
Čestitke an?L radio korporacije laškemu kralju
Briti>ii Broatloasting CJor|)oraftion je italijanskemu kralju »"•estitalo o priliki njegovega rojstnega -dne. Po mnenju nekaterih »e bo o tem vršila v poslanski zibornici ostra debata-. — Zastopnik Brawleasting Oorpor.-ition je rekel, da so čestitk« napravile v Italiji jako ugoden vftis. — rfme\Tio je, — je dostavil, — da bi Hitlerju afli Mnesoliniju ne čestitali. •
Beograd je bilo vedno rae-bto velike vaihowti. Naseljeno e bilo že v precbegodovinskih časih. Avalsiki rudniki svinca jn cinobarita so se iakorisčaK
davka, p^ drugifo "članov "n^ že v bron^ni <*<*>'1- v Strtem bine Mi<5ni pa Skupaj vec ne- 5n v tret-ieau	prod Kri-
^o 2 milijona jenov. Le ma- ^ so « lo zaostaja rodbina Jkficubis.	poiozaj Kali-
Baron Hikojata Ivazaki in ba-	*gtadih svoje ntrje-
rrrn Hisaja Ivazaki sta plačala ^ Siogiduiram. Bimiske Md leto tako okrog 2 milijona g™*^* v Srbiji so bile kon-- -	cane> okrog Krcstnsovega roj-
skimi plačami. Dohodninski davek mftnfetn*«ga pre<isedni-ka pa je naravnost maihkm. Znašal je leto^ sam>o 48^.02 je-
jenov datvflca^ !Med davkoplačie-™
valci zavzeirfajo1 prva mesta ^tva; teda3 Prišel v njiiiovo Beograd je bil prestolnica. Te-
potem baron Kfcičiro Oiknra,	X
1>aron Toranozulcii Tunikam Z™}1 o^^i cetrtc Flavijev«
in Genco Hatori. Manjkajo pa	J V	£
na te5i mestih filt^ki zv^sdni- ^ni^udan^njcga ^ogra-
ki. ki se na Japonskem očitno	Kallllie.fia7,a do 0xAf*re
ne morejo nonržati z velikan-	spomenike.
nov.
Rojake prosimo, k o pošljejo n naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma
POf&AL
ako je Tam le priročno
- četrtem stoletju po Kristusu je tu stanoval knšdaaiaki škof. 1. pa je bil trika j «bor pri-nikov krščanske sekte Arij-Rimeki cesar Jovijan je 1 rojen v S3 ngidami. Krščanska občina v tem mestu je v 4. stoletju dala več nsuoenikov.
in 'kdnčno Gott. Opbt Ana staraj ^e na ozeaifiju Singiduna iimeKl Herule začetku 6. stoletja a oeear Justinijan je mesto obnovil. .
V 9. stoletju se pojavi mesto s svojim sitekimi imenom Beograd. _fa«> sprejeli Metodove
slovanske pridigarje, ko so bežali iz Moravske. Od 9. stoletja se v Beogradu vnovič o-menja sedež škofije. Leta 1124 so Madžari porušili mesto in z njegovim kamenjem utrdili Zemun. Braantinci pa so napravili narobe le^i 1154. V Beogradu sta se 1. 1190 sestala ee-fcar Izak Angel ter Bela III. Leta 1284 je kralj Drasgtttin do-tiil Mačvo z Beogradom' ter 0rent, Soli in tfeero v Bosni.
\3aj Se je tu zlasti odlikovala velika metropolitska zborna cerkev s čudodelni o sliko Matere Božje. Od leta 1319 je bil Beograd spet madžarski. O-krog njega se je IteiSan boril s kraljem Karlom Robertom in Lajošent Velikim. V srbske roke je Beograd prišel, spet, ko 5e zavladal despot Stev&n; ta ga je jato -utrdil. Tu je imel Btevan srvoj dvor. V 15. stole* tju so se žaaij bfle ogorifene bit^ See med Madžari in Tfllki, v
V 5. stoletju so ZBJ?«to osvojili rkaterih se je »lasti odlikoval Atilmi Hbni. «a rijirai Sarmati 1456 Ivan Ifeayadi. Leta
1521 so Beograd zavfceli Tnfiri V Carigrad in okolioo so odpeljali večino prebavaistva. Ta-■feo je nastalo tam naselje 'Beograd.'	*
'Leta 1594-v Beogradn ^ežgo truplo Su. Save, po srbski vsta-5i v BatiaUi. V 16». in 17, što-
DOZDEVNI MRLIČ UBIL ZDRAVNIKA.
V neki vasi blizu Carigrad« je delj c'asa bolehal star možakar, fci so ga nazadnje proglasili za mrtvega.
iZdravnik je celo napisal mrt-vaiški list. Naslednji dan po progalsitrvi za mrtvega pa se
j Note
za
P I A N O i HARMONIKO
ali
KLAVIR
g _
I	Po 3Se komad :
iEž	•
UPOVEMAN DANCE
VAX D A' POLKA_,
" "po ji5ZEku
K 6 L 0 '-•, ; .}. I OHIO VAi.LKY j'SYI.VIA POLKA \ TAM ?JA VltTNI (tKKDI
I MARIlion W^,I,TZ ___
RPA\AJ MILKA MOJA
I OJtPIlAN WALTZ_
r>EKLK S*A VRTT Ojt MAKlrKA. rE<;i>.lAJ Zrr»ANA MARELA <polka! ; VKSKL1 BRATCI <Miizark« ) BARVICA
MLA1H KAPETANE_
KO PTICI CA TA MALA , ZVi:i»KL SKAI STEKAJ_
Po 25r komad:
itlOJA DEKLE JE ŠE MLADA
tfi
* Nnrofhe-prt	" »
i knjigarni
I SLOVENK' Pl BLISHINti CO. | 516 W«st 18tii St., Nnr York
las ^^xxxxmomtBSBt
m w

|e starec obudil k življenju.
Vstal je in se napotil k zdravniku, katerega je pozval na odgovor.
Pri tem sta se dozdevni mrlič in zdravnik sprla in bivši mrlič je udaril zdravnika s takšno močjo po glavi, da mtu ie počila lobsiija. . *
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE.
slovenske pesmi
Zbirk« • landnih ptni Izdala Glasben« Matica t Clcvelandu.
,	' Cena — $IJ9§
Emil Adamič—16 JCfiOSLOVANSSlH narodnih pesmi t* mo*ki
t bor ......... ............ •
6BST NARODNIH PESMI U molki xk«r ................*
šest narodnih PESMI tt mm-iaoi tbor ..................................<M
PETER JEREB: Pelin rota; VAS1-
1AI M1RK: Podoknlca........Xh
»-'.-• ■ i i i
ZORKO PtWtyOVEO:
So «o fantje proti vasi Si....JtŠ
Its enkrat Se ................^n
8Mta dela ....r.ir,.V..jM
BB. VOLARlč: RoSmario: J O S. PAVČIČ: POtrtala jffei ......Jt
IZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
(H.
Frane Ventnrlnl—SEST MfSANlH IN MOŠKIH ZBOROV ......J*
) M
Orlovske himne (V>d»p*Tee) .I__J«
Slovenski akordi, tt mehanik
msHdh rkoror tiari AdamU) M Trije amiani zimi (CHaskena M»-tiea) —----------;__________ M
V pepelnKnl no«i, kantata za ide,
zbor Iri oAMter/rSatfoart-.. Ji Mladitd. pesmi za mladino * klavir-
jen (E. Adantt) ..........1-1. M
Dve pesmi, (Prelete«) ta aMM
_ ibor i o solo »■ nimpnupsni i ■■■if.
Naši liimni, dvo^ara« ...................
Gorski odmeri. (latarMr), II.
zvezek, molki abort _________ M
rerdo duTanee—II, MLADIH LET, ijA TAMBURICE: -mo&i zbori .................J»j
Peter Jereb-OSEM ZBOROV (m- NA GORENJSKEM JE 4ki in meSari> ...----------- Ji PLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburiee, zložil Mar ko Bajnk . .>. . v. ^.. ii.
Slovenske fiikl zbor
Bom Sel n planince, (Rajat).
Moški zbori .
OSKAR DEV:
Barfica; OJ, moj Socel ,e Sot ; Kam ml, fantje, dtor ▼ rmm poj-demo '......................M
OSKAR DEV:
-Jfretno, ljube* moja; Ko paa-
6a Qa tole gre; So«; MoJ o»» du konjl&a dva; DobiT aem pl-; Slovo; Je »pihnila hi! .4®
2A CITRE: . '
Poduk za eitre. - « ire*t —-(Koieljakl)______
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (belricranjska. .JM
▼bo noč pri potod .........J*
JdrJe+a ......................iS
Hodi Micka domo; Kaj druse-
trn hočem; Zdraricz .V......JI
, i ' *-' . .
VASILIJ MIRK to A. GROBMLNQ: Vetrlč; p« gradlo! ..........J#
FERDO JUVANEC:
Zjutraj ......................J9
Bloranska ....................20
ZA KLAVIR:
"V	ti"«
Bari pridela. — KarMnlM -»ov««Mke narodne peM, Janko
Žlromik
L zvezek. 123 pesmi aa mo5W ali iehUkl zbor ........____
II rrezek, 77, pesmi za moikj in meSahl zbor ..I.,.Ti..,
in
L»
10e narodnih penml nNiJd Ip -mešani zbor, Emil Adamie ....]
FANTJE NA VASI. 18 narodnih
«» moSkl tbor. Ciril Pregelj.,
Naročilo poSijite na:
h
"Glas Naroda"
tu wnt im 8M1	Nfe#fottL N. £
\
"GLAS NAROD New Mi
0SPQD iz KONOPIŠTA
Tuesday, November 18, 194T
Napisal: L WINDER.
— 131

Tudi po tem nastopu je Frtunc Ferdinand pismeno prosil načelnika generalnega štaba za zaomero. .
i "Kaj je vašemu presto!onaslednHkut AJi je bolan?" so neniški gospodje vpraševali barona Conrada.
".Nikakor ne," je odgovarjal. "Visoki gospod je le nekoliko slabe volje, ker te slovesnosti po njegovem mnenju premalo poudarjajo delež Avstrije pri Napoleonovem porazu."
Neartčki gospodje so se mfuzali. Avstrijci ho se jim zdeli cničemurni in smešni. Oonrad si je pa mislil: "Bolje je, da nas imajo za ničemurne in smešne, kakor za prismojene in neratasodoie. Ce bi Prusi vedeli, kako težko je deiati s prestolonaslednikom, jih ne bi več mikalo, da nam ostanejo zavezniki!"
Viljem II., ki mu je prišlo do ušes, da Frane Ferdinand v Lipskem mi zadovoljen s stoletnico, je odvedel zlovoljneža v fctran in mu rekel:
"Ltjiuibi Franc, te slovesnosti so mi prav tako zoprne kakor tebi. Vsaka spoinjnMka slavnost mfora biti nujno lažniva, ker ljudstvo drugaiče ne bi razumelo pomena vehikih dogodfkov. Seveda bi miorali danes pred vsem! slaviti nekega Avstrijca; vaštgra velikega državnika Metterateiha. A ljudstvo rajšd slavi zmagovite vojfckotvodje. Nu, nama je vse eno, kaj!"
44Meni se Metterniioh ne zdi velik državnik," je hladno odvrnil Franc Ferdinand.
Viljem se je začudil: "Ne?? Zanimivo Zakaj prav ea prav ne?"
Franc Ferdinand je skomignil z rameni.
Ko se je vrnil na D.ur.aj, je pripovedoval generalu Mar-guttiju o tem razgovoru z Viljemom in dejal:
"Težko ina je bilo reci cesarju, da imam Metternicha za omejenega človeka. Cesar Franc in Mettemich sta oba storila usodne napake. Fraucovo obzorje je bilo zaplenkano, in Metternioh ni bil nič paanetnejši od njega. Habsbui^ in Napoleon bi bila lahko skupaj ovrla vzpon Prutsije. Cesar Franc je leta 1806 prezW svetovno^zgodoviinsko nalogo Av-
V 8 T ANOVIJIN L. 1 fl • S
Obstreljevanje Beograda
Nadaljevanj«
Četrt čeiz 3. popoldne se je bilo v razvalinah, vse naokrog začelo in ob pol Jj. je bilo kon-
čano najstrašnejše bombardi ran je tega nedel^kega dneva. V jatah po dvajset in trideset Skupaj, so nemjska letala- zagrnila nebo. Stnka borribniki se vetja, e presunljivim žvižgom, strmo-! dalje
3*e gorelo.
V nedeljo, po teta strašnem bontbardiranjui je popoldne vse, staro in mlado, zapustilo domove in hiše, kleti in za-Samo ven z mesta, čiim V trenutku se je izpraz-
{glavijo, naše protiletalsko top-Jnila tudi naša klet, kamor smo ništvo pa je skoraj cisto umolk-ltenosili že blazine in odeje, za nilo. Bomlbarddiranje je hilo [prenočevanji. Ostali smo aa<-strašno. Bombe so padale ka-' kor dež in edtsplozija se je vrstila za eksplozijo- Grmele so eksplozivna bombe vseh velikosti in sikale bonibe zažijgalke.
Ne samo posamezne hiše, celi bloki so se tresli v temeljih. Zdaj pa zdaj so se rušili in goreli. Zdelo se je, kakor da bi Isodni dan prišbl. Med tem najstrašnejšim borribardira-njem.se v naši kleti ni več slišalo ne jarovorjenjas ne šepetanja. Stiskali smo se drug k drugentu. Obrazi se niso videli, ker ni bilo luči, a slišalo se ni nobenega diha. Hiša sip je tresla, kakor da hi jo majali potrets. Trenutek za tem je eksplodirala velikanska bomjba takoj zraven naše hiše in podrla dve zgradbi. Naša klet tfe je tako potresla. da je v trenutku nastal oblak prahu in po vsej pet nadstropni palači je zraični pritNk pometal vrata iz tečajev in potrl okna meti straišnim treskom razbitega stekla, padajočega tramov-ja in podirajočih se zidov. O-
nn z rodbino. Služkinjo je zgrabil histeričen strah, pa me Iroti, naj tudi mi bežimo iz iiKsta. Tudi žena je za to. Mogli bi na pokopališče, kjer se, kakor se sliši, ljudje skrivajo, ali pa na cesto proti A-ft aii, pa naj se 2?godi kar se hoče. Pade mi v glavo, da bi bilo še najboljše oditi v Zenjun, (ker Franastala zemunske četrti kjer je nefkaj nemških rodbin. Nemci prav gotovo ne bodo bomlbardirali. .
To pa ni bilo lahko. Od naše ulice do Zemuna je ddber-3en del poti, prevoznih sredstev pa nobenih. Zraven tega moramo čee zeomnski most. Vprašanje je, če je še cel in če ga ne bodo bombardirali ravno takrat, ko bomo šli čez. Pa temo vendar odšli.
Prebijamo se skozi Sinili no ulioo in ulico kneginjfe Ljubice in čez knez Mihajlorco. Kara-džordževo in Carice Milice ceste do Brankove ulice. Noge se nam vdirajo v steklo in odpadke vsake vrste. Skoraj do
-	*	------—c-------- - ~	.1— ------~ J"1
strije, hkratu je pa i azbil nen^ko enotnost; da on ni odložili troci in žene v kleti so jokali j členkov. Ogenj na vseh stra-neinjsko rimske cesarske časti, ne bi bilo kasneje nikoli prislova- srlats. Komaj smo jih po-jra-h, razvalirie zijajo levo in
Tes. Vse okrog naše hiše je
»A7PRODAJA
SLOVENSKIH
K N J I G
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
And«*»w« pripovedke ta slovensko mladino
Bele noti mali junak, (Dostojevskij)
do Bisuiarckove maionenuške rešitve. Praska sebičnost je|mirili. Ko je bilo tega naj-odžagala vejo, na kateri <mo sedeli, a Hohenzollerncem ta se-|Wtrašr¥ejše«-a bom.bardiran.ia bičnost ne bo prinesla sreče. Smotrni, načrtni nemški duh i konec. <*mo stopili na uilco; in s svojo nt utrudljivo- občudovanja vredno vztrajnostjo bi bil'šele takrat smo se zgrozili za-poklican za največje stvari toda pruska imepnalistična misel	" ^tt	f
ps. peha na nevarna ,pota. Zniaga Prusije je bila nesreča, ker je presek&la federalistični raizvoj. J Federativno načelo, ki bi bilo pod habsburškim gospostvom postalo načelo Nemčije, bi se bilo samo ob sebi preneslo na Avstrijo, tako bi bila postala Avstrija krepka In mogočna-"
Margutti se ni upaJ izreči vprašanja, ki so si ga zadali vsi prestolonaslednikov! tovariši izza ntladih let: "Kaj je še ostalo od njegovih načrtov s ft deratizacijo?" Franc Ferdinand. truden od dolgega čakanja, že uekaj let ni več omenjal svojih nekdanjih namer. Že nekaj Fet se ni bil nikomur več odprl pogled v načrte nnfl.ega, starajočega se moža, ki je ihtivo ipieklinjal uhajajoči čas.
Po lip-kih slovesnostih se je odpeljal z Zofijo v Windsor; angleški kralj je bil prestolonaisledniško dvojico uradno povabil na lov. Angleški kralj je avstrijska gosta ljubeznivo -sprejel, kraljica pa je ostala proti vojvod i nji Hohenbenški nepristop-na. C'astililepnicii je spet doživela razočaranje, ki ji tudi v
Berlinu ni ,gilo prihranjeno. Kmahi nato sta Franc Ferdi-	_________
naud in Zofija obokala nekoga poljskega aiiistokrata, kneza'^^ ®«Jniki (Ivan Pregelj) Potockega. Med gosti jc bila tudi vnukinja Franca Jožefa,!	JE?** <Akh JirmMek>
hči cesarjt viča Rudolfa, Elizabeta knaginj« Windiscligraetz | Sna (Fr Zofija je stopila h kneginji in jo ogovorila. Cesarjeva vnu- Karan, voljni pes <j. o. Curwood) kinja ji je dala posmehlljiv odgovor in rekla čez pekaj minut " '	~M
gostiteljema, tako giasno, da so vsi navtzočni slišali: " Pomislite — 'oercle' se je šla z menoj!"
Klavrno je Franc Ferdinand obhajal v Belvederu svoj petdeseti rojstni dan. Nihče ni slavil tega dne. cftroci .so se komaj upali čestitati pobitemu možu.
"Petdeset let," je rekel ko ga je Zofija objela. 4'Kaj n*)re zdaj še priti?? Sdj je vse prepozno!"
Po rojstnem dnevu se jc odpeljal v Konopište, da bi ube-žal nu-akemu Dunaju. Po prihodu na češki grad, ki miu je bil postal domačija, inw je oihvieelo okx> na dragocenih burgund-skih gobelinih iz zapuščine Dstov, ki jih je že nekaj desetletij tako dobro poznal, da se zdavnaj ni več zmenil zanje. Mahoma je vzkliknil:
Zofija! Ali vidiš kaj predstavljajo ti gobelini?"
"Ti lepi gobelini," se je zavzela Zofija. Uje4a je njegov srditi pogled in za jecljala: 4 4 Nikoli me še ni zbodlo v oči, kaj prav za prav predstavljajo!"
44Nočem jih več videti," je kriknil. Poklical je upravnega ravnatelja, ter mu ukazal, naj da gobeline odstraniti.
"Kaj naj storim z njimi?" je vprašal upravni ravnatelj.
"ISežiirite jih!" k' zaklieal Fr«™ F^rdiTiainH
Kaj m je Makara sanjalo (V. Kot«, lenko)
Na različnih .potih (Frane Frisch) Peter Pavel clarar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Zofija in,8Uk» »oriane Gray (Oscar Wilde) 1 Verne duie v vleah (Prosper Mirim«) (A. M. Do-
desno. V Brankovi ulici sredi ceste truplo staička v kmečki obleki. V smrtnem boju nni je roka segla v život, tja najbrž, kjer je bila smJrtma rana. Obraz brez kaplje krvi, obrnjen v nebo. Takega sem našel tudi še dva dni pozneje
petno bombardiranje, o katerem pripovedujejo priče, ki so ga preživele, da je bilo najmočnejše in najpogubnejše, kar zadeva živce in povzročeno škodo.' Celo v Zearrorm so se od tega obstreljevanja treele hiše v temeljih in pokalo steklo. Tri ure in pol so nemSaka letala razsajala vsemočno po beograjskem nebu. Talko rekoč zbirala so svoje žrtrve in dokončavala razdejalno delo prejšnjega dne in svojo 'kazensko ekspedicijo' do pravega konca žaloigre.
JCo sein, se v torek zjuraj spet vrnil v Beograd, je razdejanje bilo dokončno. Peš sem hodil ipolne štiri ure povsod naokrog in ugotovil, da ni ne ene ulice-kjer ne bi bilo shdov bombardiranja. Vsaj nekaj hiš v vsaki ulici je bilo do temelja porušenih, da ne omenjam samo deloma podrtih. Stari, pra-vi Beograd od Kalimengdana do S4etqr*avskeiga hrama in od pančevrikega mostu do Bare Venecije se je zdelo, da je več pretrpel, kakor pa novejši, južni del mesta. Ditšanova u-lica in njeni stranski cesti, ki jo presekajo, Lomi na in Sarajevska, deli Miločove in Kara-džordževe na drugi strani, se zde kakor predmostne ulice v Madridu po dolgih mesecih obleganja. Najhujše je v Dorče-lu. Podrtija na podrtiji. Ko-larčev in Gajserjev blok sta pogorela do tal. Moskvi in Riunioni sta zgoreli strehi in ago raj a nadstropja, d očim je! slučaj prizanesel Ruskemu"car-' ju in Maje«ticu. Po Dardane-' lih je ogenj napravil konec, ciganska zabavišča so uničena. Pogled vzdolž Ljubičine ulice je k akor pogled na razvaline Pompejev. Srbski kralj je podrt. Baljenov in Jovanov trg sta kakor bi ju pometel vihar. Na ogalu Francoske in Dhiša-
I^Vttl«.^.	o	------—
Razvaline okrog zemiruskeara'uove ulioe ie nadstropna
mesta so strašne, most sam pa je še cel. Vprašujem vojaka
na straži pri mostu, če so Nent-ci obstreljevali most. .Potem pa hitro čez most in proti Ze-munu. -
Spušča se noč, iz nastajajočih senc, vzhodno od nas. de
zgradba- porušena do taL Ob zadnjem zidu pa so ostale stopnice. Ob ogalu DraJkovičeve in Kosmajfke ulice je bomba! kakor odsekala polovico visoke palače, samo ogrevalci ob zidu so ostali. Nova Albanija-, nebotičnik in ponos mesta, je kakor čudežno ostala cela. Ves
imate ze ta priročni atlas?
▼ teh kritičnih tasifa je Hiatal jo dnevnih vesti ta priročni A TI, AS, Id ga poilje-nt našim naročnikom po najnttjl — NaroČite ga i« danes!
MSežgite jih!" je zaklieal Franc>erdinaind.
Upravni ravnatelj se ni upal ugovarjati in se je z globo-kaiii prikloni umaknil.
44Ne, stojte!" je krilkni! Franc Ferdinand za njim,. 4"Prodajte jih! Precej denarja so vredni. Vprašajte, koliko denarja bi kdo pomidil zanje."
Čez nekaj dni so prišli v Konopište starimarji iz Frank-fu/rta, ogledali gobeline in ponudili šetet miljonov zlatih kron. I pravni ravnatelj je vprašal prestolonaslednika, ali naj sprej-»n* ponudbo starinarjev. Franc Felbrdinand ga je naihrulil:
4'Ničesar ne prodam! Ako ponujajo še«t milijonov so gobelini inajbrže vredni desetkrat toliko!"
CWbelini so ostali na stenah, toda Franc Ferdina-nd jih ni vec pogledal. .
Leto 1914.
v. Petdesetletni Frinc FtTdinand, zajeten, širokopleč mož s širokim narednišikim obrazom, ščetka^to štrlečimi lasmi, košatimi narednikimi brki, nizkim čelonv mogočnim pisnim ko-Aem m robatim naredniakim glasom^ je bil bolj zejpu&čen kakor v svojih mladih letih, ki sta jih zastrupijaH boleaen in eamota. Ljudje so se bali njegove nagle jeze in se ga ogibali.
/Nadaljevanje prihodnjič.)	^.
Zapiski is mrtvega stojevski)
Po 7 Oc zvezek
Oo Ohrida Id Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Bdfesor (Artar Bernede) Onstran pragozda {James Oliver Cnr-wood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Železna eesU (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glnek) Bde«a Megla (O. R. Frich)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (K. G. Seliger) Verldieus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigode iebeliee Maje (Waldemar Bonsels)
Phigvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kae>
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $].50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski J) Tlgrovl zobje (Mavriee Lablanc) Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Bouce)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatlea (VL Levstik)
Naročite pri:
knjigarna slovenic publishing co.
216 West 18th Street, New York. N. Y.
Poučni spisi
pomalia slika Beograda, sicer trk o lepa in prijetna za dko,,hlok	na obeh Btra"
nocoj pa tako strašna in pre-1,neh	iT1 ^ s**^1 do tal.
treslji^a. Ognjeni jeziki «e 1 Nas^oti	postaji je
dvisrajo iz nje ^epovwd. Naj-ilepa 'n vellita	oga-
huj.ši požar je okrog kolodvo-JlT1 tr^a oh P<>"»«nem hotelu ra. Ve« Beograd je v oblakih'Petrf>E:ra<Jl1 Podrta tako, da bo črnega dima. VetSer podi oblak'?e t?sto treiba braniti, karje dima proti nam in nam zasti-r)oni!ba Pltetila- Sploh jc veTi-ra pogled na zemundco cesto,Palač in ostankov, na kolodvor, ter na Zenmn te J,h ^ trpba' podreti, ker po-sam. Preden smo v Zemunnj?1^11'^0	nevarnost za
se še emikrat ozrem proti Beo-p7"01"9^ •
gradu. V noči se mi zazdi	____
kor goreča nlesta v Sv. pismu.
Prenočevali smo v neki hiši v Zemunu. Ponoči nas prebudi tulenje siren. Detonacije v Beogradu ječe skozi zrak in biše se trecejo celo tukaj. 53e-rauna res niso obstreljevali, ne 6. aprila, ne poslej..
V	ponedeljek zjutraj sva se t; ženo napotila nazaj proti Beogradu, da si nakupiva najpotrebnejše, kajti prejšnji večer smo zbežali brez vsega. Sre. čavala sva nepregledne množice beguncev, ki so zapuščali Beograd. Strahote obstreljevanja so v štiri in dvajsetih urah delovale na njihove živce hujše, kafeor bi mogli kakršnikoli dnevi revoluteij. Med premožnimi ter ubogimi je bilo prav malo razlike. Vsi so reševali s aim o golo življenje. Vfei so bili enako pomanjkljivo oblečeni, vsi so nosili s seboj culi-ce in slabo zaivite zavoje. Na obrazih in ustnah bežečih gospa ni bilo več ličil in rdečila.
S kustravimi laBmi, s kolobarji
pod očmi in nfazličnimi zenicami, na nogah sandali ali pa bose, največ med njimi brest nogavic, zmečkane obleke, spalne strajce, moSke hlače in iplaišči. V 24 uralh je gizdavosti te družbe odzvonilo.	'
V	ponedeljek opoldne sva se k sreči vrnila v Zemun. Tega dne od pofl dveh do petth popoldne je Beograd doživel zo-
VeUkost »M a 14H Inter
48 velikih strani; 82 barvanlb aemljerldov tujih d rta* In 0 semljevidov Zdr. driav in asstav vodilnih dr-isv;
45 svetovnih slik popolnoma o-
■ujlentb; Zanimivi svetovni dogodki Najnovejši semljevid kale celi •vet ln tudi:
RAZDELITEV POLJSKB MED
nemčijo in busijo « italijansko osvojitev albanije
priključitev čeboslo vaške k nemčiji nova fin9ko-rc8ka MEJA
Cena 35 ceqtov
Poiljlte lroto v znamkah po t _oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMAIONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ca dobite a atlasom ln ko ga Izpolnite ln poSJete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje, vide a novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo preaw njene po sedanji vojnL
Narodu Adas prt:
"GLAS NARODA"
SI« WEST 18th STREET NRW YORK, N. T.
Raadejanje so izvršili teme-
Vaše investiranje v Defense Savings Bonds, serija se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps f
Oez nekaj dni grem spet mimo. Gomilo odkopavajo, odvlečejo tri trupla v voz in odpeljejo. Strašen i=irirad se širi po nli-eah, da si mimoidoči z robci tiččijo nosnice. Smrad po sežganem se meša s smradom, prihajajočim od trupel izpod ruševin, razpadajočih na uliei Trtidi mrhovine je po cestah dovolj, psi, mačke in konji. Celo ubit vol leži sredi ceste.
Pretresujoč je poglad na porušeni Stari dvor. Teža bomlba ije odvalila celo krilo zgradbe in ga spremenila v kup razvalin. Na vrhu kupa leži velika bronasta krona, ki je krasila kupolo nad tem krilom dvora. Krona se je še naprej bleščala na vrhu ruševin. Srečam starejšo ženo, vadrhuje. Xe stoka, na glas, fle joka. Vprašam jo, kaj ji je. Pravi, da so ji v Romini ulioi- porušili h3šo. "Izvlekla sem se sama in dva sinova. iCje pa je mož, kje ste obe hčeri, moji dragi T"
Zdaj je Beograd že pust in prazen. Celo u'lioe so mrtnre. Tu pa tam srečaš živo dušo, ki se kakor senca potika po ulicah, izogibajoč se razvalinam in razbitemu steklu. U~ stavljam nekatere teh živih strahov in j*h vprašujem., kaj počno v mrtvem, razdejanem Beogradu in kako živijo. Odgovarjajo: "Vse noči in dneve *mo še v kleteh. Tam prenočujemo in tam tudi jemo, če imamo kaj. Najtežje pa je z vodo. Ko bi vsaj vode Jnjeli. Prinaišajo je iz Save io iz Donave. In iz oddaljenih vodnjakov, umazano in smrdljivo, pa 30 vendar plačujemo dinar za liter." Tistim peščicam' Beograjčanov, ki so ostali v mo?tu, farede trda zaradi hrane. V tistifo dnevih po obstreljevanju
ljito. Koliko je olove&kih žr- se je kilogram kruha plačal s
tev, samo Bog ve. Ne verjamem bajnim? številkam, o katerih se govori, a tudi, ko se bodo resnične ugotovile, bo strašno. Gotovo je, da jih je bilo vsaj 30.000. OJftenili smo ogroottio jamo, ki jo je bomba napravila p ri Voznese»&ki cerkvi. Ob Strani je v drevesu visela človeška roka. Visela je tako na Veji vsaj osem dni. Na dnu Topničnega venca je ob samem ploenBru goniila ;n na njei Knž. Koga so tu pokopali?
50 din in eno jajce 20 din.
(Beograd ie bil v zastavah 27 marca. Tudi dan napada je pričakal z zastavami. Celo zgradbe držarvnih oblasti so bile v zastavah. Na kljuki zraven nekejara okna visi košček zastave. Pogled mi pade nanjo in na sosednje okno; za njim sedi nlavolaso dekle in traven razbit stroj za kodranje. Žalostni in nepremični pogled ji je uprl na porušeno mesti.
ANGLE6RO SLOVENSKO BERILO. 8«stavQ dr. F. J. Kern. Vezan/-	Oena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj uro«* knjliieo — "Hew to became a «ttisea mt tke United
v tej knjigi so *«■ pojasnila In aako-ni za naseljence	Cena 35 eeutov
DOMAČI ftlVINOZDRAVNIK, spisal Vranjo Dolar. 278 strani. Cena trda ves (Jena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega «1 vinorejca; opis raanlb bolezni ln sdravljenje; slike.
GOVEDOREJA. SplWl R. 8 slika**'
uegvart. 14B strani.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1.-
Cena 50o
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ta stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo r iele-soll varstva
Cmm $1,—
ODKRITJE AMERIKE, splssl ti. MAJAR. Trije deU: 162, 141, 133 strani. Cena mehko re» Poljuden In natančen opis odkritla novega sveta. Spis ae Clta kakor zanimiva povest ter jo sestavljen po naJboU«Ui vlrtk.
Oena BOo
UMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmajer. 163 strani.
Spisal Anton Pevo. e slikami
MLEKARSTVO. 168 strani.
Knjiga na mlekarje In ijnbttelje mlekamtva
ZDRAVILNA CELIMA. 82 strani.

Omm $1.—
•26c
Naročite pri:
Slovenic Publishing
216 W. 18th Street
Company
New York, N.Y.