PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE I I PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1984. — m* trn. Dk.L H«, T*«"*? * umUr Act «4 Cmn« «f Umrtk X CHICAGO 23, ILL., 26. SEPTEMBRA (September 26), 1945. Published Wee*ly at 2801 8. Uwndale Ave. ••• LETO—VOL. XI* VILE IN GRAŠČINA pokojnega ameriškega finančnega carja J. Pierponta Morgana, ki je eno najkrasnejših posestev v Nevv Yorku, je vselo v najem sovjetsko poslaništvo v Ameriki sa svojo trgovsko komisijo. V kapitalističnem tisku je bilo veliko krika radi tega. češ, "ruski proletariat" se je polakomnil najraskosnejše graščine V tej deieli. Plačeval bo $15.000 najemnine na leto. Ampak kapitalistični listi pozabljajo, da so v Sovjetski uniji vse palače, v katerih so se do leta 191? sabavali carji in njihni aristokratski tovariši, sedaj posest driave. Mnoge so spremenjene v zdravilišča sa otroke delavcev. Mir težje doseči v diplomaciji kot pa na bojiščih / KONFLIKT MED ANGLEŠKIMI IN SOVJETSKIMI INTERESI. - STARA UMESAVANJA NA BALKANU. - ČEMU ZAHTEVA ZA INTERNACIONALIZIRANJE REČNE PLOVBE V EVROPI? - DVOJNE MERE Konferenca ministrov vnanjih zadev velike trojice v Londonu je že takoj od početka, ko se je pred dvema tednoma pričela. naletela na tolikšna nesoglasja med predstavniki zastopanih vlad, da so med sabo ta nesporazum sklenili skriti s tajnostjo. Pa ni držalo. Tudi če so se še tako zaprli med štiri stene, spori med vladami predro še tako tajno, na debelo sezidano zbirališče. Dva proti enemu V spošnem se jc zborovanje vnanjih ministrov v Londonu vršilo od prvega dne v znamenju dva proti enemu. Ameriški državni tajnik Byr-nes in angleški minister vnanjih zadev Ernest Bevin sta bila navadno skupnega mišljenja in zagovarjala identičen načrt ali predlog. Komisar vnanjih zadev Sovjetske unije Vjačeslav Molotov pa je poudarjal svoje stališče. Zastopnika francoske in kitajske vlade, ki imata v veliki petorici teoretično enakopravnost s prvimi tremi, pa sta v zadregi, kajti v praksi sta na konferenci v Londonu le malo pomenila. Angleška vlada trdi, da ji je za sporazum in za sodelovanje z USSR in enako zatrjuje Byr-nes v imenu ameriške vlade. Molotov ugotavlja, da je njegova dežela za ustvaritev vzajemnosti med vsemi deželami in s tem za svetovni mir. Toda ko pa se taki možje začno meniti o pogodbah med deželami, o začrtavanju mej, o vprašanjih svetovne trgovine, prirodnih zakladov, o svobodi oceanov, a plovbi po rekah in morjih, pa nastane med njimi toliko križajočih se interesov, da postanejo zagotovila o želji po vzajemnosti le prazna pena Trenja za Sredozemlje Eden izmed najtrših orehov na konferenci v Londonu je vprašanje Sredozemlja. Tu so se imperialistični interesi že od nekdaj spoprijemali. Tu skozi gre takozvana angleška življen-ska žila, ki vodi v Indijo. Tu je hotel spremeniti "duče" žalostnega slovesa Sredozemsko mor je v "italijansko jezero'*. Fran cija pa je stremela, da bi bila i na njemu ona vodilna gospodarica. Zraven se je umešavalai Španija s svojimi ambicijami, pa so diplomati v tej tekmi za svoje imperializme spletkarili vse križem, posebno pa v balkanskih, v arabskih deželah in sploh kjerkoli so mogli kaj doseči drug proti drugemu. Moskva v novi vlogi Tako je bilo do te vojne. A ko je osišče v Evropi propadlo, je nastalo med zavezniki vprašanje, kakšen naj bo mir. Pa so se vršile konference tu in tam, vse z namenom, da se da miru tak temelj, na katerem se zgradba miru ne bo sesula kakor se jc po prvi svetovni vojni. V teh novih prizadevanjih za preureditev evropske državne ln ekonomske tvorbe je udeležena sedaj tudi Sovjetska . unija. In pa Zed. države imajo na vseh teh sestankih odločujočo besedo. Sovjetska unija, ki je bila skozi nad dvajset let v svetu zelo izolirana, hoče sedaj v njemu besedo, ki bo obveljala. Radi tega se stari nasprotujoči se Interesi med Veliko Britanijo in Rusijo prišli tako v ospredje. Rusija si je že pod carjem prizadevala dobiti kontrolo nad Dardanelami in ker je bila Turčija v prvi svetovni vojni s kaj-(Konec na 5. strani.) MOSKVA SUMI, DA SE SNUJE PROTI NJIHOV "SANITARNI K0RD0N" Gornji naslov je pravzaprav neprimeren, kajti Moskva ne sumi, temveč ve, da je v kapitalističnem svetu veliko vplivnih ljudi, ki bi radi z njo čimprej obračunali, diplomatično in z orožjem. Posebno dokler je atomska bomba posest Zed. driav in s tem torej za enkrat le naša skrivnost. Zelo je dregnil v to napeto razmerje med zapad nim kapitalizmom in Sovjetsko unijo angleški feld-maršal Sir Henry Maitland Wilson, ki je načelnik angleške vojaške komisije v Washingtonu. Njegov intervju s poročevalcem nekega lista v Philadelphiji je zelo vznemiril ne le našo, ampak še bolj angleško vlado, kajti ta vplivni angleški vojni magnat je v tistem pomenku Trumanovo administracijo obdolžil zanemarjanja njenih dolžnosti, ker z redčenjem svojih armad v Evropi in Aziji prepušča Sovptski uniji "vodilno in odločujočo vlogo". Njegovo mnenje torej je, da naj naša armada ostane v Evropi in v Aziji v celoti. Med vrsticami se to razume čisto natančno, da naj bo tam toliko časa, da "obračuna" z rdel o armado. Saj imamo sedaj le mi atomske bombe, torej ne bo posebnih težavi Angleški foreign office, ki mu sedaj načeljuje Er-nrst Bevin, je izjavil, da ni za besede omenjenega feldmaršala nič odgovoren in pa da je pozvan na zagovor v London. Ampak v Moskvi vendarle smatrajo, da je mož tako drzno govoril zato, ker ima v privilegiranih slojih Anglije silno oporo in le raditega se je toliko osmelil, da je javno, na svojem visokem vojaško di-plomatičnem mestu Zed. driave pozval, naj se spuste v konflikt z Rusijo, namesto da redčijo svojo armado. Po vrnitvi iz Washingtona pa se je oglasil v Parizu general de Gaulee z načrtom za zasnovanje zapad noevropskega bloka. V Moskvi so mu takoj odgovorili, da razumejo, kam piha veter. In pa, da ako bo skušal organizirati nov "sanitarni fco/don" proti Sovjetski uniji, bo prišla Evropa in z njo vred ves ostali svet v enako politično in ekonomsko zmedo, kakor po prejšnji vojni. Posledice takega stanja pa bodo še bolj strahovite. Moskovska diplomacija v teh homatijah ni brez napak. A priznati je treba, da je v tekmi s kapitalistično diplomacijo v defenzivi. Dva svetovna ekonomska sistema sta v spoprijemu za kontrolo nad Evropo, Azijo in Afriko. Ako se ne sporazumeta za miren razvoj iz kapitalizma v socializem, bo rezultat ne le nova svetovna vojna, ampak svetovna civilna vojna. Zastopniki delavstva iz 56 dežel snujejo novo internacionalo V torek 25. septembra so se zbrali v Parizu zastopniki delavskih unij iz šestinpetdcsetih detel v namenu, da na razvali-nih prejšnjih internacional zgrade novo mednarodno delavsko organizacijo. Poročajo, da so ne na ta zgodovinski zbor sešli ljudje, ki zastopajo okrog sto milijonov organiziranega delavstva. Pred sabo imajo velikansko, toda zgodovinsko nujno nalogo, ustanovitev nove mednarodne delavske zveze. Vse prejšnje so bile Dvorjanom se po vsem svetu še vedno dobro godi NOBEN KRALJ NI V POMANJKANJU. - MILIJONE DOLARJEV ZA TROTE. - JAPONSKI CESAR SILNO BOGAT. - RUMUNSKI MIKE IN DEMOKRACIJA. -HOMATIJE RADI DVORA V BELGIJI Dasi so dinastije povsem pro-1 Škandal s savojsko dinastijo tidemokratične ustanove, stebri Ena izmed napačnih potez za-fevdalizma, izkoriščanja, nazad- padne demokracije je proteži-njaštva in reakcije, si takozva- ranje savojske dinastije v Itali- v ne r ivca«. j* na zapadna demokracija vseeno, ji, ker ona spada med vojne zlo- dveh svetovnih vojnah uniče- ( izadeva da jih obvaruje. £ince ga reda in pa ker ni i. Ako delavstvo noče več fa- j.llrtJ0 uw ™ šizma, ako mu je na tem, da svet ne bo več pognan v novo svetovno klanje, tedaj je od pomoč temu le, ako si zgradi novo velesilo, ki bo jačja, kakor pa je Dvornim hišam ni sile Gorostasno je, da n. pr. mladi jugoslovanski kralj Peter zapravlja stotisočake ljudskega denarja, ne da bi še kdaj delal, drugega kakor uš na telesu italijanskega naroda. Vojvoda Spoleto. ki je bil pod Paveli-čem določen za hrvatskega kralja, živi še vedno v največjem razkošju in razuzdanosti, do- sedanja velika petonca , ki »*|ali ^ kdaj pokazal kake sposob -čim italijanski proletariat dene more v ničemur prav prida |nosti ^ tolevitost, razen monstrira za večji grižljaj kruha. In koliko druge dvorne navlake in vatikanskega pompa je v Italiji! Dokler se tega zla v sporazumeti. Delavstvo p« «e- M svo koritarSke zadeve, tu pa ima enake interese in ena-1 ke želje. Hoče čimvišji življen-ski standard, mir in pa socialno zaščito. Edina velika organizacija, ki Lumparija je, da bivši ru- munski kralj Kari še vedno ve- , . „ . , _ i .... ' . , nji ne odpravi, ne bo demokra- seljaci po svetu v dvornem si- ., .. , __^ j____ r * r "T cije v nji, kajti samo to. da sme- , . . ^fr VSel? ^ jo ljudje na vsakih par let iti na v Parizu na tem kongresu ni za-1 dežel ki so jih ali jih se vlada- ' ^ demoHkracija De. stopana le Ameriška delavska jo troti, v bedi. mokracija mora biti socialna, federacija (AFL) Vzrok je, ker Madžarska je do a ^ w je ni so unije sovjetskega delavstva J r 1 r * l ""f" dj Sedaj godi boljše kot pa kme- je, ako bi ga ne obvarovalo pred dne unije, ampak za orodje dik- t— .J _____± m*______ t,----o^riefc^n- v u k h ii A la re8enta Horthyja in njegovo Italijanski dvor bi padel že v . Niih pa eksekutiva A. žlahto In y gotovo se jj tu_ prvih tednih zavezniške invazi- tu* nrinmniira va (Vnno- V _ ° r . . . zraven F. L. ne pripoznava za svobo Dajatve koncesij odpuščenim vojakom v škodo unij je obojim v kvar Ena največjih potez tistih, ki stroju, jih lahko vseh pet orfslo- žele sedaj vsled končane vojne vi neglede na njihne starostne uničiti linije, je v naredbah, da pravice, neoziraje se na pogod- naj imajo odpuščeni vojaki pri bo z unijo, in jih nadomesti z najemanju v službe prednost odpuščenimi vojaki, neglede kakšne so pogodbe med slične odloke je izreklo že tu- u",,Cf a"",|,-V Z Vl tom in delavcem, ki so garali strmoglavljenjem ameriško-an tatorske vlade Toda ameriško gleško vrhJvno poveljstvo v Ita- delavstvo na tem kongresu m ' * j ,n z dvor(£ vred bi JU y brez ^vnikov ker so pri-, O bivšem jugoslovanskem re- J d stari ivilegijl, sedaj šh tja delegati unij CIO. gentu knezu Pavlu ki je proda- ^ £ se g čjo zapadnih sil Delo. ki ga ima ta zbor v Pa- {ji svojo deželo Mussolini ju in £nova ojačm in . da ^ Iu_ rizu. ni lahko. V napotje so mu Hitlerju in ki je sklenil proslu- Uja fc QStala molzna krava ^ intrige diplomatov, pritiski re- li konkordat z Vatikanom, se le \ akcionarnih vlad. propaganda redkokdaj čuje. Toda če kdo mi- AFL proti sovjetskim unijam, sli, da živi sedaj Pavle s sw>joj Rumunski Mihael nagaja in pa veliko starih ran, ki so žlato kje v pomanjkanju, je v Moskvi bile zaicdene v mednarodnem zmoti. Angleži so mu dali pri- Eno najsmešnejših poglavij v delavskem gibanju, oziroma v liko pobegniti takrat kakor Pe- igri z dvori v minuli vojni se njegovih bojih skozi zadnjih 25 tru, oziroma so ga kar vzeli s je dogodilo v Bukarešti. Ko je let. je še nezaceljenih. Toda že sabo. da bi ga Hitler ne mogel Churchill zahteval, da mora biti to, da ie fa kongres mogoč, je več izrabljati za svojo politiko, po sovjetski okupaciji Rumuni-uspeh. Torej se lahko nadeja- Dali s« mu vilo in toliko svobo- je vsaka nova vlada ispel kot bi slovenki narod rad, toda niti ni veliki petorici .vzkliknil, "umirajoči vas pozdravljajo!" Predstavil se je za zastopnika naroda, ki je strašno trpel in ki pa vzlic temu ni omagal in hoče živeti kot narod. Harold Laski na delu zo preprečenje nove bratomorne borbe V sedanjem trenju med Moskvo na eni strani in zapadnim kapitalizmom na drugi se je spet zaneslo prilično mero razdora v delavske vrste. Moskva še vedno obdržuje svojo kominterno, čeprav je uradno razpuščena. Toda ne ruje tako, kot je to delala pod Zinovjevom in drugimi boljševiki, ki jih je likvidirala. Noče ,pa, da bi delavsko gibanje služilo npr. kapitalizmu Zed. držav ali Velike Britanije. Tako so nastala nova sumniČenja in nesoglasja, v glavnem seveda vsled zmage delavske stranke v Angliji, ki je podedovala stari angleški imperializem, kapitalizem in pa kolonijalni sistem. Iz teh utež se ji bo težko izmotati. Nesreča za delavsko gibanje v Angliji, v Franciji in drugje v zapadni Evropi je, da sloni na teoriji razvojnega procesa iz starega v novi red. Namesto, da bi Izkoreninili zlo vse naenkrat, kot ti izpuli dentist zob, ti ga le zdravi in mu gnitje s tem podaljšuje, namesto da bi ga hkrati uničil. Rusija pod boljševiki kajpada po mnenju mnogih ni bila najboljši zdravnik v prehodu iz starega fevdalnega in kapitalističnega reda v socializem, ampak eksperimentirala je in si baš vsled tega dobila veliko upoštevanja tudi med onimi, ki bi radi obvarovali kapitalizem za vsako ceno. Predsednik odbora angleške delavske stranke Harold Laski je dne 20. sept. dejal, da je bodočnost sveta odvisna od tega, ali se bo znalo mednarodno delavstvo osredotočiti na temelju solidarnosti. Ce sloge ne bo, bo to tragedija za človeštvo, hujša nego pa je bila nedavno minula vojna. Poudaril je, da je sloga mogoča edino, ako se socialisti in NESPORAZUMI ZAVEZNIKOV 0 BODOČI VLADI IN UREDBI NOVE AVSTRIJE PREDSEDNIK TRUMAN v iborniei nima posebne sreče s svojimi priporočili in predsednik unij CIO Philip Murray mu je v sredo 19. sept. vrgel očitek, da se je ta delavstvo potegnil le navidezno, dočim nI na kongres napravil nikakršnega pritiska. Na sliki s leve na desno so predsednik poslanske tbor-niče Sam Rayburn, predsednik Truman, senator Alben Barkley In senttor Konneth MeKellar. DR. METOD MIKUŽ: DOLOMITI Ob priliki prvega kongresa Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je vršila v Ljubljani 14., 15., 16.,iu 17. julija IMS, je verski referent dr. Metod Miku*, slovenski duhovnik, ki se je boril štiri leta med partisani. spisal naslednjo spominsko črtico. Objavljena je bila v "Slovenskem poročevalcu" dne 15. julija 1945. SANS Ce bi profesor ali učitelj vprašal starega partizana pri izpitu, kje in kaj so Dolomiti, bi mu ta prav gotovo ne odgovoril povoljno. Ne bi začel s tem, da je ta gorska tvorba iz tega ali onega časa, in podzavestno pokazal samo v smeri proti Dobrovi in Sv. Katarini. Da, to in tam so naši partizanski Dolomiti. Del slovenske zemlje, na katero $i ni upal stopiti okupator kljub svoji ogromni premoči polnih šest mesecev z majhno dvakratno izjemo nekaj dni o božiču 1942 in o pustu 1943. In meje tega našega dolomitskega kraljestva? Danes jih lahko povem in vem, da se bodo ljudje čudili. Danes, ob velikem prazniku O-svobodilne fronte, katere zmagovito vodstvo in veliki člove-čanski program je prav s svobodnimi Dolomiti v najtesnejši zvezi. Severno mejo je namesto nas strazila Hitlerjeva Nemčija. Zagradila jo je tri metre na globoko in dva na visoko z bodečo žico in skrbno zaminirala. A prav pod temi minami je zletel v zrak marsikateri vlak in se zrušil marsikateri bunker. Za juriš pa so bile najbolj prikladne francoske ročne granate, katere so hitlerjevci obešali na mejo, jih med seboj povezali in mislili, da nam tako pripravljajo gotovo smrt, če bi poskusili prelezti žico. žico so partizani neštetokrat prelezli, a smrti le ni bilo. Imeli pa smo od te "meje" ali kakor smo jo imenovali od "drata" dvojno korist: bili smo vaini pred Italijani, kajti njihovi zavezniki jim niso nikdar pustili, da bi prišli čež njihovo ozemlje nam za hrbet, pa tudi pred Nemci, ki si preko visoke ln zaminirane meje niso ne upali ne smeli. Druga, prav tako velika korist pa je bila ta, da so bile prav vse te mine in granate naše najboljše skladišče. Med našimi minerji in strokovnjaki v pobiranju min se je iz noči v noč vršila neizprosna in skrajno zagrizena borba. Hitlerjevci so polagali mine, a naši so jib pobiral sproti in pred nosom. na žici pa puščali listke: zahvaljujemo se vašemu firerju za točno dostavljanje vojnega materiala. Poleg tega je na Osredku, za dober lučaj kamna od žice v polnem miru šest mesecev razvijal svoje vojaške in politične načrte takratni slovenski glavni štab. Vzhodna meja je bila dvojna. V širšem pomenu, to so partizani redno kontrolirali vsako noč, je segala do ljubljanskega bloka, v ožjem pomenu, to se pravi, kamor se ni upala stopiti okupatorjeva ali izdajalčeva noga niti podnevi, pa je tekla tik ob cesti Šmartno — Dobrova, nad dobrovskim župniščem čez Sujico in odtod po cesti Stranska vas — kota 385, preko katere se je končala ob "meji". Južno mejo je z malimi izjemami tvorila v ožjem smislu cesta Rad na — Brezovica — Log — Drenov grič in odtod nedoločeno nekam nad Staro Vrhniko, v širšem pomenu pa vse do Ljubljanice. Sporna v ožjem smislu je bila zapadna meja in to zato, ker okupatorju nikakor ni bila moči dopovedati, naj opusti postojanko v Polhovem gradcu. Zato je v sloviti Prošci pokalo in so leteli v zrak kamioni vsako soboto, ko je okupator vozil hrano in municijo v Polhov gradeč. Od krajev na tem malem, a povsem svobodnem ozemlju bodo v zgodovini slovenskega naroda za vselej zapisani: Babna gora, sedež Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Ključ (kota 623i, vhod v slovenske Termo-pile, Osredek, sedež glavnega štaba, vzhodno pobočje Toškega čela, sedež Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, in nazadnje Žerovnikov graben z na pol podrto hišo pri Gavgarju, zbirališče nas vseh v veselih in žalostnih dneh. V ten majhnem delu slovenske zemlje so bili ustvarjeni in uresničeni najlepši načrti, globoko doživete in doumljene temeljne točke Osvobodilne fronte in nepreklicno dosežena trdnost političnih gledanj. Na zemlji, obdani vsepovsod od okupatorja in domačih izdajalcev, je današnje vodstvo slovenskega naroda, opirajoče se na poštenost slovenskih ljudskih množic in na udarno in nepremagljivo moč slovenskih parti- komunisti, torej v prvi vrsti Sovjetska unija, te odgovornosti za* vedajo v enaki meri in narede med sabo sporazum, v katerem jim bo mogoče za delavce v Industriji in na kmetijah biti eno, namesto da se bi borili drug proti drugemu, kot se je to dogajalo po prvi svetovi vojni. Laski smatra, da k mednarodni solidarnosti proletariata sedaj Rusija lahko največ pripomore, in ob enem, da če bo Moskva pokazala voljo za sodelovanje, bo prav gotovo dobila ugoden odmev v delavski stranki Velike Britanije, med socialisti v Franciji in drugod po svetu. Da, svet potrebuje novo mednarodno, zaree socialistično orientirano gibanje. Kapitalizem ga skuša preprečiti. S svojimi diplomati, mednarodni bankirji, z vladami In cerkvijo se trudi, da ga zaduši. AFL mu,v tem pridno pomaga Tudi v Moskvi narede tu in tam take poteze, ki več škodujejo kakor koristijo. Toda če bo LaskiJev nasvet obveljal, bodo v krogih delavstva Sovjetske unije ln v Angliji prevladali tisti, ki so za zgraditev novega reda čimprej in temboljše. zanov, izpričalo in dokazalo pred vsem svetom, da je vsak narod in njegovo postavno vodstvo nekaj neuničljivega, pa naj je številčna in oborožitvena moč njegovega sovražnika še tako velika. Težko danes Človek verjame, da se je vse silno, nadčloveško delo teh ljudi vršilo dobre pol ure od močne okupatorske in belogardistične postojanke na Dobravi, uro daleč od Ljubljane, slabo uro daleč od Polhovega gradca, Korena in v senci nemškega raj ha in to ob času, ko so se pod fašistično težo šele začeli prebujati veliki zasužnjeni evropski narodi. Ci bi človek verjel v čudeže, ali če bi bil tako površen, da bi se mu ne zdelo vredno vse to natančneje premisliti, bi nazadnje prav gotovo dejal, res je, čudež je vse to. Pa ni bil. Zmogli pa so kaj takega izključno samo ljudje s trdno in nepremagljivo vero v zdravo poštenost slovenskega naroda, z vero in prepričanjem, da je boj za svobodo lastnega naroda sveta in neodložljiva dolžnost itv ljudje velike ljubezni do naroda, ki je bil izročen na milost in nemilost okupatorju in domačim izdajalcem. V Dolomitih, v najtežjih dneh domovinske vojne in vse zasužnjene Evrope, je pisal Krištof iEdvvard Kardelj), veliki Titov soustvarjalec nove Jugoslavije, svoje najlepše stvari. Se danes je človeku, ki pozna vzroke in zgodovino vseh teh sestavkov in brošur, toplo pri srcu, ko se spomni velike in neodjen-ljive človečanske ljubezni tega človeka. Vedno se smehljajoč, poln vere, zdravega optimizma in velike ljubezni do sočloveka, je bil naše predragoceno sonce, ii je znalo in moglo pregnati vsako meglo in še tako težak oblak. V Žerovnikovem grabnu ali pri Kelnaču pod Hruševim je tedanji politikomisag glavnega štaba Peter (Boris Kidrič) sproti, a trdno in nepreklicno izdeloval politično-vojaške načrte, krepil in z železno voljo in nepopustljivostjo ustvarjal okupatorju najobčutnejšo pest: prve slovenske brigade. In če bi našteval dalje, bi ne bilo prostora ne časa. Bili so vse to tako veliki dnevi in noči, da bi vsak od*teh zaslužil polno pozornost. In v teh so živeli veliki in dobri ljudje. Roka je znatno prešibka, da bi jih dovolj močno in jasno prikazala ljudem, pa človek nazadnje tudi ne ve, kje bi začel. Ali pri teh ljudeh, kot politikih in državnikih, ali samo kot pri ljudeh. Vem, ne bo jim všeč, vem pa tudi, da mi bodo kot znancu odpustili. Obiskal sem sedež izvršnega odbora na Babni gori. Sonce je zahajalo ln okupatorjevi hlapci na Korenu so že hiteli prižigat luči okrog postojanke, da je izgledala kot pravljični in začarani grad. Dobil sem vse doma. kar je bila sreča. Saša (Josip Vidmar) je ležal obvezan in godrnjal nad Cedrikom (dr. Obračunčem), ker mu je spulil, ne vem preveč ali premalo zob, a zraven na šahovski deski neusmiljeno mrcvaril Jako (gene-rallajtnant Jaka Avšič) in še pazil na vsako besedo, ki smo jo izpregovorili. Pavle (minister Edvard Kocbek) je sključen ob mizi kot veliki idealist spravljal (Konec na 3. strani.) V začetku septembra se je na Dunaju prvič sestala med zavezniška komisija za upravo Avstrije, v kateri so zastopane Sov. unija, Anglija, Zed. države in Francija Doslej je bil Dunaj »amo pod kontrolo sovjetske irmade, a danes je razdeljen med vseh pet omenjenih armad, .orej slično, kakor je Berlin Razdeljen v okupacijske predele ned poveljstva ruske, angleške n ameriške vlade. Vsled nesoglasij med zavez-liki o enotni upravi Avstrije je v njenem gospodarstvu nastala /elika zmeda in med ljudstvom ia Dunaju lakota. Velik vzrok nesporazumu ned zavezniki je vprašanje av-»trijske vlade- Kmalu po prihodu rdeče ar-nade na Dunaj je bila ustanovljena nova avstrijska vlada pod načelstvom starega socialdemokrata Karla Rennerja, s katero pa sodeluje samo sovjetska vlada, dočim jo Amerika in Anglija nista hoteli priznati, ker sta jo smatrali za orodje ruske vlade Tudi o tem so se na tej prvi skupni zavezniški konferenci na Dunaju veliko posvetovali. Pisec časniške agenture ONA, Landrum Bolling, je napisal o težavah preporoda Avstrije sledeči članek: Pred dvemi leti so zavezniki naznanili, da je njihov namen ustanoviti demokratično in svobodno Avstrijo. Napredek na potu k temu cilju je počasen toda siguren. Vodnik pa je komisija štirih velesil, ki je začela poslovati v tem nekdaj tako veselem mestu dunajskih valčkov. Toda stara veselost se bržkone še dcrtgo ne bo vrnila. Vse kaže, da bo najtežje postaviti Avstrijo zopet na njene lastne noge, da si pomaga sama naprej ... Težje celo kot Nemčijo. Vzrokov za to je več. Navedel jx>m le nekatere izmed njih: 1. Zavest samostojnosti Avstrije bo treba šele znova ustvariti. Skozi dolgih sedem let so si gospodarji Hitlerjeve Nemčije prizadevali z vsemi svojimi silami in uporabljali v to vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago, da popolnoma izbrišejo vsako sled tega, da je bilo nekoč nekaj, kar se je imenovalo Avstrija Spremenili so meje pokrajin, zatrli nekatere šege in navade, zamenjali imena, preseljevali prebivalstvo in uničevali z velikanskimi napori propagande vsako misel na avstrijsko posebnost kot pokrajine in naroda Mnogo ljudi bo treba popolnoma prevzgojiti, posebno mlajše generacije, ako jim bomo hoteli dopovedati, da niso Nemci, temveč Avstrijci. 2. V Avstriji bo tudi mnogo težje odpraviti naciste iz javnega življenja kot v drugih deželah, izvzemši Nemčije. V teku let, ki so heposredno sledila Hitlerjevi okupaciji Avstrije, je vladalo v deželi blagostanje in Nemci so brez posebnih težav nastanili na vsa vplivna mesta nacistične pripadnike najčistejšega kova. Pri sedanji čistki posvečajo zavezniške oblasti svojo pozornost v prvi vrsti o-nim nacistom, ki so se pritepli iz Nemčije. Mnogi izmed lokalnih nacistov, ki niso bili na visokih pozicijah, so se mogli radi tega držati in so še vedno na poslu Na Dunaju na primer se židovski krogi pritožujejo, da Je največja težkoča pri vračanju židovskega premoženja in kaznovanju agentov gestapa ob-strukcija nacističnih uradnikov, ki so obdržali svojo službo in zavlačujejo vse naredbe, katerih namen je povratek premoženja oropanim Židom ali kaznovanje nacističnih policijskih agentov. Vsled tega utegne trajati še dolgo, dolgo časa, predno bo čistka zares vsepovsod izvedena. 3. Ena težav organizacije Avstrije je tudi delitev dežele v Štiri okupacijske zone. Zveze med posameznimi zonami so počasne a prav do nedavna še nl bilo nobenega centralnega urada, ki bi bil odgovoren za vsa deželo. Evropska posvetovalna komisija je sicer dajala nekaj nasvetov, toda v bistvu je le delal vsak posamezni poveljnik okupacijskih čet kar je sam hotel. 4. Zavezniki niso postavili v Avstriji vrhovne vlade za vso deželo, katere člani bi bili pro- ti-nacisti. Amerika in Velika Britanija sta odklonili priznanje Rennerjevi avstrijski vla di, ki je bila organizirana kmalu po prihodu rdeče armade na Dunaj Pokazalo se je zdaj, da je bila ta odklonitev velika napaka. Zahodni zavezniki so se takrat postavili na stališče, da jih nikdo ni vprašal za nasvet, ter so navidezno verjeli govoricam, ki so se takrat širile, da je Rennerjeva vlada marljoneta v rokah Rusije, To pa je na vsak način popolnoma napačno. ^ V prvih tednih, odkar je bilo zavezniškim korespondentom dovoljeno poročati iz Avstrije, je postalo Čedalje bolj jasno, da je Rennerjeva vlada, ki je sestavljena iz koalicije socialnih demokratov, krščanskih socialistov, komunistov in kmečke stranke zares predstavnica vseh avstrijskih proti-nacijskih elementov. Na potsdamski konferenci so zavezniki svoje stališče že nekoliko spremenili, čeravno z največjo previdnostjo. Zdaj je evropska posvetovalna komisija nekoliko bolj povoljno nastopila in storila nekatere korake, ki priznavajo vlado. S tem je postalo jasno, da bo Rennerjeva vlada zagotovo osnova, na keteri bodo zavezniki poskusili zgraditi novo demokratično Avstrijo. Evropci ne jedo vsega Sladki krompir 11«««• RELIANCE STEEL DIVISION 1601 SOUTH VVOLCOTT 100 BRICKLAYERS NEEDED IMMEDIATELY FOR U. S. VETERANS HOSPITAL at To mu h, Wisconsin 54 hour u>ork-week. — Time and a half after 40 hours Gust K. Newberg Construction Co. Tomah, Wis. Apply in person or phone to Chicago office Tel. State 5140 9 So. Clinton St. HELP WANTED girls&women HOUSEKEEPER - COOK Pleasant job for a lady who is able to work. The plače is close to MUNDELEIN, ILLINOIS THERE IS ALSO OTHER HELP Newly built and furnlshed rooms for the help. — Very good pay % Call MISS PARKS MOHAVVK 5300 Ex"War Workers "Get a Permanent Job T0DAY AT" SPIEGEL'S MEN Warehouse Stock Men Order Fillers Packers Receivers Mili Wrights Furniture Refinishers Cabinet Makers Man/ Jobs Also Fof Unskilled Workers WOM E N Packers Order Fillers Clerks Typists Manv Jobs Also For Unskilled workers Now Is The Time APPLY TODAY t SPIEGEL, INC. 1038 West 35th Street Kmplo.vraent office oprn 5 p. m. Week d»Jl—Kalurd.jti S—2 p. m. WE NEED MEN Peace Time Work STEEL WAREHOUSE Work Either of Two Night Shifts Need Shear and Slitter ^ Operators and Helpers Premium Pay , CENTRAL STEEL and WIRE COMPANY 2924 West 51st Street Apply 9:00 A. M to 9 P M. Ask for J. Long or D. Steward Steady Employment Punch Press Operators - Sprayers Allaround workers 48 Hour work-week — Bonus System Excellent working conditions METAL BOX & CABINET CO. 4716 W. LAKE STREET ASSEMBLERS (THIS IS A MODERN PLANT) EASY TO LEARN 48 Hour Week ESSENTIAL INDUSTRY — STEADY JOBS WITH EXCELLENT POST WAR FUTURE MULTi-ELECTRK MFG. C0. 4223 West Lake Stre«t EX-SERVICE MEN—BOYS—MEN 16 to 65 years old — 90c per hour allaround work IN MODERN CRANEEV Steudy positions with overtime after 40 Hours The best vvorking eonditions — Convenient Transportation Bus Service CARGILL INC. 122 StrMt and Torrenc« Road Typists and General Office Work old reliable drug indus-try has a few oppenings for typists with or with-out experience, as well as general office clerks offices on west side con-veniently reached by street car. "l" or bus positions are permanent good vvorking conditions apply at 2501 WEST WASHINGTON BLVD. CHICAGO, ILL. WE HIRE TODAY FOUNDRY WORKERS High pay for experienced vvorkers Over 8 hours, time and a half pay Paid vacation Good working conditions * Report at once CENTRAL PATTERN & FOUNDRY 3737 SOUTH 8ACRAMENTO STEADY EMPLOYMENT One of the Largest Factories in United States W-A-N-T • - Ali kinds of Laborers Apply at AMERICAN CAN CO. 13th and St. Charles Street WE NEED AT ONCE PUNCH PRESS OPERATORS TOP VVAGES - STEADY WORK TIME AND A HALF FOR OVERTIME Sood vvorking conditions — Permanent ali year around APPLY AT ONCE SHERIDAN ELECTRONICS 2850 South Michigan Phone CALUMET 2100 WE NEED MEN AT ONCE SHEET METAL VVORKERS STRUCTURAL STEEL VVORKERS DRAFTSMEN PLENTY OF OVERTIME WITH BONUS DRYING SYSTEMS, INC. 1800 FOSTER AVENUE Work in Your Own Neighborhood' general factory workers steadv — good pay (See Mr. Herman) Manhattan Pickle Co. 1711 SOUTH NOKMAI. MEN - - MEN •Work in Your Own Neighborhood' GENERAL LABORERS GOOD PAY -r STEADY JOBS (See Mr. Herman) Manhattan Pickle Co. 1711 SOUTH NORM AL do you want a Steady Warehouse Job? come and see us The Diamond Match Co. 3254 NORTH KILBOURN nan 5524 We Have Critical Need for SEMI-SKILLED LABORERS STEADY WORK — GOOD PAY . * Northvvestern Terra Cotta Corporation 1750 WRlGHTWOOD AVENUE See Mr. PURCELL potrebujemo PUNCH PRESS OPERATORJE 48-urno tedensko delo cas in pol za nad 40 ur PELOUZE MFG. CO. 232 EAST OHIO ' ' • 4 M-E-N Make your future vvith the best Company in the Country Truck Drivers (Jnion*Wages — Permanent Joh — VVonderful condition Advance Transportation Co. 410» so. UNION Phone Yard 3200 Meat Packing Co Meat Cul ter Helpers — Cleaners — Work In Cooking Department Shipping Clerk Good Pay — Bonu** — Group Insurance — Ali klnds of prlvlleges — Paid Vaeatlons — Rounses for Night Shift OSCAR MATER & C0. 1241 No. Sedgwick Street WE W ANT RUBBER TI K F. VVORKKRS We have four posttions open Posslbly steady in the future for trust worthy men knowing Truck and Auto handling. The working plače is exc«llont. — 4« hour wee* — Sunday off Report at once GOODYEAR SERVICE 1520 IVest 35th Stroe* • Tel. VlrgiaU 1300 Dock Men Freight Jfandlers Night shift — Good vvages Good working condition« INTERSTATE MOTOR FREIGHT SYSTEMS 1833 8. C AN AL STREET GIRLS for FLAT WORK AND PRESS OPERATORS IN FRENCH HAND LAUNDRY OLD ESTABLISHED CO. Steady — Good vvages VVORKING CONDITIONS GOOD BONUS FRENCH HAND LAUNDRY CO. 2163 N. CLARK STREET DIV. 5786 Chicago Comptometer Operators (Female) MILVVAUKEE RAILROAD 2423 Southport Avenue --Apply Room 67 . - WANTED MEN to learn EXTERMINATING SERVICE Good pay — Steadv vvork with old pstablished form — No selling or canvassing CHAS. P. SEMMELHACK CO. 2S0 W. RANDOLPH ST.. Chicago Phone STATE 5095 /i TYPIST and WRITER LOOP INSURANCE OFFICE Experience not necesaary Room 220 166 WEST JACKSON VVE ARE INTERESTED to talk to released soldiers vvho care for a steady position in a quick growing professional branch Very good peacetime opportunities We teach you. Report personally ELECTRO PLASTING PROCESSES 2036 W. CHARLESTON HAND SCREVV MACHINE OPERATORS PUNCH PRESS OPERATORS ASSEMBLERS 59 hours week GOOD CHANCE NOW AND AFTER THE WAR Dearborn Sto ve Co. NEEDS SPOT WELDERS SHEAR HELPERS LABORERS 3256 MILVVAUKEE AVE. » i MUL. 1500 ' Ask for Mr. Martin 25 GIRLS FOR LIGHT FACTORY WORK Steady Work — Good Wages Overtime Cleveland Container Co. 4921 SO. H AL STE D ST. VVE NEED TVVO VVOMEN Plesant vvorking plače Good pay — Steady work Report at once MARTHA WASH!NGTON HOSPITAL 2318 IRVING PARK ROAD Phone KEYSTONE 6080 EXPERIENCED DRIVERS and FURNITURE LOADERS FOR LOCAL AND OVERLAND ' Urtion Scale ALSO HELPER8 We also need one older truatworthy W ARE HOUSE-MAN Devon Storage A Movers 7124 NORTH CLARK ST. Phone SHELDRAKE 2900 CLERK — rvriŠT Highsrhool education Experlence not necessarv. Here Is a real chance. Steaay position with post vvar future (iood pay Old Repah Uc Credit Life lmtira«ee Ce.. 309 W Jackson Blvd. Phone Wabash 7345 Automatic Burner Cor 1823 CARROLL AVENU r Save Time and VVork Near Home" Svvitchboard — Truck Line Board and .National Bookkeeper Cash Register operator Good starting salary SPITFIRE BATTERY and IGNITION 3434 N. ASHLAND AVE. i «t > Office Positions Clerical — Typing — Bookkeeptag Machine Operators, Nevv, Modern Offiees — Pleasant Working Conditions — P? rmaneat Po^tions Con v en if nt Traasportatioa Apply in Peraon i Ms •.nT > j Jas. P. Marsh Corp. 2073 NORTH SOUTHPORT GIRLS — VVOMEN LIGHT FACTORY VVORK Steadv — Chance for advancement Two shifts: From 4 to 12 midnight and from midnight to 8 A. M ST. CLAIR SPECIALTY MfG. CO. 160 E. ILLINOIS STREET Need Laborers Welders for stainless steel, light gauges, and iron vvorkers. Steady vvork — Exce11ent wages — An opportunity for veterans to learn a vvell paylng trade A C M E COPPERSMITHING CO. 2535 W. MAVPOLE AVENUE GIRLS IDEAL WORKlNG CONDITIONS IN EVANSTON Light, Clean Sitdovvn Work Good Pay — Steady Poettlons C m r r\ . Crib-Diaper Service 284 DODGE — EVANSTON STEADY JOB Male and Female Help Wanted to vvork steady the year around 1n our Factory Warehouse, Shipping Room and Factories at 8 hours per day «— 6 day week Time and half over 40 hours Experience not necessary W. J. DENNIS & CO. * Factories at 1732 NORTH KOLMAR AVE. 2120 WEST LAKE STREET Peace time security for men and ex-aervie* men Unloading and loading ca rs of steel General labor vvork . Ten hours daily. Group insurance Top pay — Ctyod transportation Excellcnt woHcing condKions CAINE STEEL CO. MER 2200 — IStO S. Ave . PLASTIC MOLD MAKERS MUST BE EXPERIENCED . STEADY POSITION lt y i 11 N Sheridan Electronics 2850 SOUTH MICHIGAN Phone CALUMET 2100 BLACKSMITH FINISHERS EXPERIENCED ON Motor Truck Bodies PERMANENT WORK U >f t K JACOB PRESS & SONS 3320 NORMAL Phone BOULEVARD 0182 men wanted for general factory vvork Steady peacetime jobs. THE GREAT koRTHERN CHAIR CO. 2500 W. Ogden Avenue ~ IN8URE your Future vvith t vvell founded undertaklng establishment Good work in a vvarehouse Experience not necessary Ask for Mr Hasnert norton co. 0787 S. 'CtirtfltiMMi Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL Zunanji ministri odločili glede Trsta Najvažnejši rezultat pogajanja zunanjih ministrov Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in Kitajske glede pogojev za mirovno pogodbo za Italijo je z našega vidika dejstvo, du je Italija izgubila Trst in skoraj gotovo večino ozemlja do sedaj pod Italijo, ki je po narodnosti prebivalstva jugoslovansko. . M i ti iste rs k u petorica je odločila napraviti Trst mednarodno pristanišče ter izročiti Jugoslaviji in Italiji suverenost nad prebivalstvom na podlagi narodnosti. Bodoča nova meja med Jugoslavijo in Italijo bo slonela na etnografičnem principu, se pravi na ta način, da bo čim manj Jugoslavanov spadalo pod Italijo in čim manj Italijanov pod Jugoslavijo. Posebna depu-tacija te komisije bo obiskala vse prizadete kraje in na licu mesta ugotovila končno razmejitev na podlagi omenjene določbe. Konferenca se je bistveno držala izjave sovjetskega ministra Molotova, ki je na časnikarskem sestanku izjavil: "Hrvatom in Slovencem naj bodo vrnjene pokrajine, ki jim pripadajo. Privilno je, da spadajo one italijanskega značaja Italiji." Principielno se je tudi jugoslovanska vlada držala tega pravca, izvzemši v svoji zahtevi po Trstu, katerega je zahtevala radi ekonomskih, geografičnih in komercialnih razlogov ter ker je taka volja večine prizadetega prebivalstva. Mi smo uverjeni, da bodo bodoče meje med Italijo in Jugoslavijo pravilno urejene, če se bo upoštevala vsa Julijska krajina kot enota. Uradne številke kažejo, da šteje vsa ta pokrajina okrog 970,-000 prebivalstva in sicer 650,000 Jugoslovanov in 320,000 Italijanov. Prebivalstvo Trsta je leta 1936 štelo 242,430 duš, izmed katerih je po sodbi angleškega profesorja A. J. P. Taylorja 60,-000 slovenskih in hrvaških, 182,430 pa italijanskih in vseh drugih. Te številke bi pokazale, da živi v Julijski pokrajini izven Trsta še 137,570 Italijanov, število Jugoslovanov pa bi znašalo 512,430. Ti Italijani živijo največ v večjih mestih ob morju ter v Gorici. Meje na podlagi etnografije si torej ne moremo misliti druge kot ono na zapa-du, med Tržičem in Koroško, kajti vsaka druga meja bi pritegnila več Jugoslovanov na ita-- lijansko stran, nego Italijanov na jugoslovansko. Slednje pa sigurno ni namen sedanjega zaključka, ki v glavnem bazira na dejstvu, da se čim zmanjšajo narodnostne manjšine i v Novi Jugoslaviji i v povojni Italiji. Vprašanje Trsta je sicer na papirju rešeno, ampak to je vse. Jugoslavija. Italija in druge države centralne Evrope bodo imele v Trstu svobodno mednarodno luko, ki bo pod administracijo komisije Združenih narodov. Trst kot pristanišče in kot industrijski center pa bo v veliki meri odvisen od svojega zaledja, to je od Jugoslavije, kot je bil za časa italijanske okupacije med 1918 in 1945. In to nam da misliti, da vprašanje Trsta tudi sedaj še ni rešeno. PAKKTI V JUGOSLAVIJO SO CARINE PROSTI Jugoslavansko veleposlaništvo iz Washingtona nam javlja 17. septembra: AMBASADA DEMOKRATIČNE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE SI JEMIJE V CA8T NAPROSITI VAS, DA OBJAVITE SLEDEČI ODLOG PREDSTOJNIK JUGOSLOVANSKIH OBLASTI: PAKETI NAŠIH IZSELJENCEV, KI SO NAMENJENI KOT DAR RODBINI V STARI DOMOVINI, SO PROSTI CARINE IN UVOZNIH DOVOLJENJ. Paketi se torej lahko pošiljajo prosti vsake carine ali kakega posebnega dovoljenja in sicer v smislu regulacij ameriških poštnih oblasti. Iz urada ameriškega državnega de pa rt men t a smo te dni prejeli pismo tudi glede pošiljanja denarja v staro domovino In med drugim je rečeno: "The Department is in sympathy with your desire that aH possible ussistance be rendered to the people of Jugoslavia. The matter of the rvsumption of additional postal services has been under aetive consideration by the interested cgcncies of the Government for some time As you are probaly aware, ordinary parcel poet service to Yutfoslavia has ben re-estab-lishcd effective August 22. .. With regard to money order service. negotiations un* presently under way looking to the early resumption of this service. As soon as necessary arrangements can be made as regards currency ex-change, it is hoped that service may be opened. When it beeomes prac-ticable and feasible to resume service, a public announeement to the effect will be made." RELIF IZ AMERIKE V RO KAH SLOVENSKEGA RDEČEGA KRIŽA Med nami je še vedno nekaj dvomljivih Tomažev, ki ne verujejo, da bi kaj relifnih potrebščin, ki jih pošilja v Jugoslavijo War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, prispelo v Slovenijo. V "Ljudski Pravici" z dne 15 julija 1945 čitamo sledeče obvestilo: Rojaki iz Amerike niso pozabili svoje domovine RKS (Rdeči križ Slovenije) je pokrenil iirokopotesno nabiralne akcijo sa obleke, hrano in sanitetni material med Slovenci in Jugoslovani, ki sive v Ameriki. Tega ma teriala je prišlo doslej ie toliko, da so napolnjena a njim tri skladišča. eno v Ljubljani, dvoje pa v Dalmaciji. Ko se bo uredil promet s Dalmacijo i promet preko morja, bo prišlo še mnogo blaga is Amerike. sakaj nabiralna akcija onkraj Oceana še ni končana. KKS rasdeljuje ta material po svojih krajevnih in kvartnih odborih po vsej Sloveniji nied najpotrebnejše. Zakaj, dobro vemo. da naše partizanske matere zelo nerade prosijo, ker se boje. da so morda drugi še bolj potrebni. Edino krajevni in kvarUi odbor RKS v sporazumu s poročevalcem odseka xa socialno skrbstvo pri pristojnem NOO (Narodnemu osvobodilnemu odboru) ali odboru OF (osvobodilne fronte) lahko Izvede to razdelitev res pravično, ne le meu prosilce, ampak predvsem med tiste, ki so res potrebni, pa zaradi svoje skromnosti ne prosijo. Ko je bila organizirana pomožna akcijo ZOJSA, Slovenija še ni bila osvobojena, niti še ne velik del Jugoslavije. Vsled tega smo apelirali na naše rojake, da prispevajo za relifno akcijo brez razlike, bo li takojšnja pomoč prišla tedaj v Slovenijo ali ne. Nekateri deli Jugoslavije so bili še bolj potrebni. Dasiravno torej prve pošiljke niso bile zaznamovane, kje se naj material razdeli, je bilo vendar nekaj nujne hrane za otroke, čevljev in zdravniških potrebščin razdeljenih v tedaj osvobojenem delu Slovenije. Zgorajšnje poročilo pa jasno pove, da je v Sloveniji že eno polno skladišče tega materiala, a več ga pa še pride iz Dalmacije, čim bo vozni promet zopet urejen. Pomoč se Problem plovbe V minuli vojni, ko si je Evropo Hitler podjarmil, jo je hitel presnavljuti v "nemški živ-ljenski prostor" N. pr. vsa plovba po evropskih rekah je prišla pod njegovo kontrolo. Sedaj pa je posebno promet po Donavi v deželah sovjetske sfere. Ameriški državni tajnik Byrnes predlaga, da se ga naj in ter nacionalizira. Molotov ugovarja. Čemu treba sedaj, kp imajo te dežele demokratične vlade, zahtevati toliko kontrole nad njimi? A Angleži in Američani pa mu odvračajo, da to, kar on označuje za demokracijo, ni drugega kot komunistična diktatura. Listi v Moskvi očitajo tisku v Ameriki in v Angliji, da igra MARTIN JUDNICH: dvojno mero, kajti namesto da lali, ki so poznali transportaci bi bil za demokracijo na ame-j jo. Brat je delal. On je pleskar, riškem jugu, ali da se bi pote-j Menda so samo pleskarji delali goval zanjo na primer v Indiji, j bol j stalno. Vsak dan je delal pa jo zahteva le na Madžar- čezurno in tudi dobro zaslužil, tkem, Rumuniji, Bolgariji in v Jugoslaviji. Grčijo pa je izvzel, ker jo brani za roja liste. NA JAPONSKEM so ameriške oblasti takoj po okupaciji aašle dekle, ki je v dobri, lepo zveneči angleščini "zabavala" po japonskem radiu ameriške vojake in jim pripovedovala, kako bedasti so, ker se bore. To dekle je bilo tako učinkovito s svojim glasom, da so jI ameriški fantje dali naziv "Tokyo Roae." Rojena Je bila v Lo« Angelesu. je japonskega pokolenja In ima ameriško univerzitetno izobrazb«. torej deli med najbolj potrebne Mjf feije Jo$0{j in med te spadajo tudi Slovenci. ■ M, . To je dokaz, da je bilo naše pr- V Cfip/omaCI/1 KOt votno postopanje in priporoča- ^ Lg+itefik nje pravilno ter da pravilno de- Pa na *w/l5Cin li slovenski Rdeči križ to naše (Nadaljevanje s 1. strani.) podporo ne samo med one, ki zerjem, so carju Angleži in prosijo, temveč med vse najpo- Francozi zagotovili, da postane- trebnejše. jo Dardanele s Carigradom vred S SEJE GLAVNEGA ODBORA njegove A po boljševiški revo-SANS-A luciji * pa ta tajna pogodba v Londonu in Parizu ni več drža-Seje se je udeležilo 24 odbor- u ln Rusija Je v Crnem nikov in odbormc. Vršila se je morju $e cei0 bolj zaprta ko V Chicagu 15. septembra Poda- prej posebno pa v minuli vojni, na so bila obširna poročila in re- | ko "nevtraina" turška vlada ni Dvorjanom se pq vsem svetu še vedno dobro godi. (Nadaljevanje s 1. strani.) nova vlada s kraljevimi odloki "demokratično" sestavljena A nato pa je nastala v vladi kriza za krizo. Tepli so se umirajoči posedujoči sloji, pojemajoči ari-stokrati in proti njim pa neorganizirano ljudstvo pod vodstvom par socialistov in pa ne- DETEKTIVI Veliko je ljudi v tej deželi, ki sem ga spet opazil, samo da je radi čftajo detektivske povesti, bil v drugi obleki. Jaz sem Le malo je resničnih. Pisane so pravkar kupil čašo piva. Vza-le radi dobrega biznisa, ki ga mem dva vložka in sedem za imajo pisatelji in založniki teh mizo, da bom bolj komodno po-šundromanov. Jaz seveda nisem jedel in popil. Vidim, da me detektiv, imel pa sem že več- mož v čedni obleki opazuje. To me spravi v zadrego. To najbrž tudi on opazi, pa se obrne vstran in počaka, da sem pospravil svojo skromno južino. Bolj je vedel kot jaz, koliko časa me bo vzelo, da bom zmetal tista dva sendviča vase. Pa :e je prizibal k moji mizi. "Halo," mi pravi in se drži na smeh. Navezati hoče pogovor z menoj. Poskuša v več jezikih, toda jaz razumem samo "kranjsko". Moja nemščina je jako revna. Po poljsko se nama je posrečilo za silo. Hotel je vedeti odkod sem prišel in koliko časa sem v Ameriki. Zakaj hodim vsak dan v ta brlog in ako imam koga v Chicagu. Ko mu na vse odgovorim, me povabi naj grem z njim. On pa naravnost k agentu. Govoril je z njim samo par minut in moji, oziroma bratovi štirje dolarji so bili v mojih rokah. Potem greva na ulico. Na vogalu kupi časopis. Namigne mi, naj sem krat opravka z njimi, ne da bi se tisti moment zavedal tega. Leta 1914 sem prišel iz starega kraja k bratu in sestri v Chicago. Dela ni bilo dobiti nikakršnega. Angleščine nisem razumel in mesto je preveliko, da bi ram hodil od tovarne do tovarne, kakor so to drugi de- kakor je povedal. Dejal je, da je to bila njih sezona. Oženjen ni bil. Sestra pa, ki ji je bilo takrat 20 let, je bila bolna in ves njegov zaslužek je šel za zdravnike in zdravila, pa je vseeno morala umreti. Enkrat je pa ostal doma, zato, da morda kakšno delo najde zame. Tavala sva od 7. do 12. ure in ko ni bilo nič, me odpelje v mesto (loopi k agentu, ki delo prodaja. Plačal je $4 in agent i mu sledim. On pa razvije časo- je obljubil, da mi bo delo gotovo že v kratkem preskrbel. Na agencijo sem hodil vsak dan in posedal po ves dan v čakalnici. pis, se ustavi in me vpraša, kakšno delo opravljam. Povem mu, da sem čevljar. Ko tako hodimo par blokov, zavije v veliko restavracijo, v katero se jaz Pa nisem bil sam. Vedno jih je katerih organiziranih celic ko- bilo po pet, do deset, ki so ča Prav g°tovo bi bil upal, tudi munistov. kali na delo. Včasih je dal ti- ako bi bil imel denar. Naroči Kralju Mihaelu so na to šepe- stim, ki so najbolj sitnarili in so J^11® in Jaz se ne spominjam tali, da ga Moskva izvablja v znali angleško, listek z našlo- več, kaj vse je bilo. To pa vem, dovolila v Črno morje nobene ladje, ki bi dovažala potrebščine Rusiji. Moskva se je izločila, da si vrata v Sredozemsko morje odpre in je to Turčiji pred par meseci povedala zelo razločno ferati; poročal je tudi nadzorni odbor in predložil račune do 31. avgusta. Seja je bila v splošnem zelo živa in zanimiva. Po poročilu predsednika JPO-SS brata Cainkarja, da je ta pomožna akcija soglasno zaključila nakupiti za preostalo vsoto in s tem tudi Londonu, nabranega denarja razne trajne zdravniške aparate in klinične lntr,Ke v potrebščine, nato se pa razpusti-, Turčija čuti, da ji Anglija ti, je bil izvoljen poseben odbor, proti Rusiji bržkone ne bo mo-kojega dolžnost je izdelati na- gla pomagati toliko, da se bi la-črt za bolj intezivno relifno ak- hko postavljala po h>bu. A Močijo med ameriškimi Slovenci skva tudi noče izzvati takojšnje balkanskih deželah pod okriljem SANSa in ZOJSA. Tajništvu so bila na seji izročena tudi tri darila in sicer je brat Leo Jurjovec kot predsednik Zapadne slovanske zveze krize, ker se ji sedaj ne mudi. Noče pa. da bi se še kdaj dogodilo, da se bi balkanske dežele. v katerih so ji ljudstva prijateljska, organizirale proti nji. Bolgarijo je imel v pesteh kaj past. db enem je spoznal, da je vom tvrtke ali podjetja z bese-nekaj narobe za njegove sorte dami, to so naši najboljši kostu-ljudi. Tako se je pritožil — ver- meri, pazi se in ubogaj. Dotični jemite ali ne. pred par meseci je zgrabil listek z obema roka-ameriški vladi, da ni več demo- ma in oddirjal z njim kakor fu-kracije v Rumuniji, pa da jo on rija. Toda čez par dni je bil zo-želi in naj mu jo Zed. države pet nazaj. pomagajo obnoviti. To se glasi To je bilo sl je 2 več nad_ kakor pravljice iz tisoč in ene slropji y pritličju je bil salun Tu sem vsako opoldne izpil ve izročil za politično akcijo $300. Kr jn m HU,er J lavijo katero vsoto je SANSu pokloni-1 la letošnja konvencija omenjene organizacije, hrvaški rojak Marjan Popovič od tvrtke M. B. Vick & Co. pa znesek $100.00. pod Aleksandrom in potem pod knezom Pavlom pa se je osla-njala na politiko protisovjetske-ga "sanitarnega kordona" do konca. Rumunija je prišla pod V Franciji, v Jugoslaviji, v Or MJI in skoro vsi ostali Evropi obe tajo v prihajajoči zimi strašno po manjkanje kuriva ln živela. Okrog Dunaja sekajo za drva slovite dunajske gozde. A mnogokje al ne gozdov, ne premoga. Gornje Je zlika dekleta nekje Iz osrednje Grčije, ki donaša na svoj dom dra čje, da družina ne zmrzne v mrazu. Za relifno akcijo je izročila fašiste, enako Madžarska, pa sestra Josephine Erjavec, bla- Avstrija — in sedaj pa so vse te gajničarka podružnice SANSa dežele predle pod takozvano so- in JPO-SS iz Jolieta, ček za vjetsko sfero. $1000, ki predstavlja dobitek od shoda dne 19. avgusta. Ta vsota je namenjena za Slovenijo. Naše prireditve: Podružnica štev. 48, Čleveland, program v SDD 7. oktobra. Lokalni odbor ZOJSA, Čleveland, shod v SND 21. oktobra. Dramatično društvo Ivan Cankar. Čleveland, predstava v korist SANSa 28. oktobra. Skupne podružnice SANSa v Chicagu program v dvorani SNPJ 18. novembra. Mirko G. Kuhel, tajnik. Dr. Jahn J. Zavertnik PHVS1CIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tal. Crawfard SSlt OFFICE HOURS: • 1:30 la 4 P. M. (Ezcept Wed. and Sun.) g*30 ta 8:30 P. M. (Ezcept Wed.t Sat. and 8un.) Rn. 22 It 9«. Ridv*way A Ta. Tal. Cravrfard S440 If na aaawae — Cal Aaatla 8700 noči. Mihael je razbrzdan fant, vreden sin svojega očeta in rad veseljači. A po Bukarešti pijan-čujejo tudi sovjetski vojaki, ki so nekateri zelo hribovski in jim je beseda "olika" popolnoma nepoznana. Ko se je dne 15. sept. Mihael v svojem elegantnem avtu vozil po Bukarešti, so ga napadli pijani sovjetski vojaki, mu vzeli zapestno uro in jopič. Nič ni pomagalo, ko so kraljevi spremljevalci poželjivim vojakom dopovedovali, da je človek, ki so ga napadli, "ru-munski car". Proč s carji, ali saj z njegovimi urami in jopiči! Potem se je Mihael za zapadno demokracijo še bolj navdušil in zastavkal. Paul Ghali je por6-čal dne 22. sept. v čikaških Dai-ly News, da po tislem incidentu Mihael noče več iz svoje palače in da se zanaša na Zed. dr- liko merico piva za 5c, lunč pa ie bil zastonj. Tudi drugi so tako delali. Mene je bilo v začetku sram. Brat je rekel, da je to navada po vsi Ameriki. Češ, ako boš jedel, boš lažje tudi več piva popil. Po nekaj tednih sem se že toliko privadil tej okolici in sa-lunu, da sem se počutil kakor doma. Nekoč pa opazim v tem salunu človeka kakšnih 35 let starosti. Oblečen je bil bolj čedno kakor drugi, ki so tu sem zahajali. Poklical si je najmanjšo merico pive in najbolj čudno se mi je zdelo to, da ni imel po-željenja do jestvin, kakor smo jih imeli mi drugi. Poleg mene je stal možak srednje postave, umazan, njegova kamižola je bila pri žepih raztrgana, hlače pomečkane in ena hlačnica je žave in Veliko Britanijo - češ. iest kraji, od druge * Britve ni imel na obrazu vsaj bo že kako. In zato *elo kljubu- dva meseca. Pravkar si je natla- POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in noj-starejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo Vodi io Georae Marchan WGES, 1360 kilocyc!es. Zato je v VVashingtonu in Londonu nastala zahteva, da morajo dobiti te dežele demokratično vlkdo, namesto komunistične. kakršne imajo sedaj. V bistvu to ne pomeni, da se gre med diktatorsko ali demokratično obliko vlade, ampak pomeni pa. da se stara igra in-trigiranja na Balkanu nadaljuje, in dejstvo pri tem je, da ljudstva v balkanskih deželah zaupajo Sovjetski uniji bolj kot pa bodisi Angležem ali Američanom. Francozi so vsled svojega poraza prišli tam ob vso veljavo. Voditelji prejšnjih strank, ki sedaj vedre v Parizu, v Londonu, v New Yorku in v VVashingtonu, mnogi njihni kvizling-ški tovariši pa sedaj v Rimu. so kajpada za "demokracijo" v njihnih deželah, pod zaščito a-meriških in angleških bajonetov, kar bi pomenilo, da se jim stari raj spet povrne. Ljudstvo zahteva, da birokracija, ki Jih je tlačila, Izkoriščala in držala v brezpravnosti, izgine. Ako zmagajo ljudski interesi, postane vsled pridobitve teh dežel na svojo stran Sovjetska unija najmogočnejša kombinacija v Evropi. Kapitalistični interesi bl radi to preprečili. Pa ne zato, ker jim jc za demokracijo, ampak za obvarovanje njihnega slite-ma. ga itak Mož je. Noče sprejeti nobenega mi-lx • a , _ . čil usta s kruhom in mesom, pa nistra več, ker ne zastopajo de- • f« mokratične vlade, in ne podpiše t^Ti nobenega dekreta. In kadar če- Huh buržuj!" Povedal sa kralj ne podpiše, je neustav- bl mi bil ** marsikaj, pa jaz no, torej nedemokratično. V Belgiji pa so sličen spor rešili nekoliko boljše kajti Bel_ nj ^ , g'JC' S° JrSSS"! MS RazgUs^ je po beznici in zdelo se mi je, da jc premeril vsakega posebej. Nato se je malomarno obrnil in odšel na ulico. Zdelo se mi je, nisem razumel, v čedni obleki, ki je bil prijaznega vedenja, ni slišal ali bo še živel v udobju — na ljud ske stroške seveda — toda njegovi dekreti so ob veljavo. Tako je rešena v Belgiji legalnost in demokracija. Lahko bi naštevali še dolgo, kakšen gnoj so ti troti, a naši čitatelji to itak razumejo. Naši letalci prizadeli Japoncem veliko izgub Japonska Časniška agencija Domei je dne 6 sept. poročala, da je bilo v poletih zavezniških letalcev nad japonska mesta 241,309 ljudi ubitih in 313,041 ranjenih Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo Čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. da sem ga že tudi prejšnji dan videl tu notri. Dva dni pozneje da sem bil lačen tople hrane in da sem se pošteno najedel. Ko je strežaj začel nositi na mizo, sem se bal, da tisti štirje dolarji, ki sens jih prejel od agenta, ne bodo dovolj. Predno so bile naročene jestvine prinesene na mizo, je mož v čedni obleki pre-gledaval časopis, ki ga je prej kupil na vogalu ulice. Ko sva pojedla, hočem jaz plačati. Toda on potisne mojo roko nazaj, v kateri sem držal vse šiiri dolarje. On pa je plačal samo en dolar in nekaj drobiža. Denarja od mene nikakor ni hotel. "Ako ste čevljar, tu je oglas, ki išče pomočnika za popravo starih čevljev. — Le potrpite, da vam vse povem. To je čevljar zunaj mesta. To bo najbrž kakih 25 milj severno zapadno od tu. Jaz mu bom takoj pisal in morda že jutri dobite odgovor." Odpeljala sva se na moj dom k bratu in oba sta se smejala na moj račun. Drugi dan sem pozno' popoldne res prejel priporočeno pismo, naj takoj pridem delati z začetno plačo $2 na dan. Brat mi je povedal, da je bil tisti človek mestni tajni policaj. Kakorkoli že. Izredno dober človek je bil. (Dalje prihodnjič.) Veliko materijala na morskem dnu V vojni na Pacifiku je ameriška mornarica izgubila veliko ladij in z njimi vred 200.058 ton materijala. ki je bil poslan bodisi naši armadi ali pa zaveznikom v pomoč. Ste že skušali pridobiti Proletarcu k njegovi štirideset letnici saj enega novega naročnika? SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU _____ 2301 S. LAVVNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS ! A Yugoslav Weekly Devoted to the EDUCATION Interest of the Workers 1» / iT l/r I 1 A ■■ ORGANIZATION e i J mJ lil Ml Z\ U M 1 CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF ■ r\ t /1 . i1^ i /-\ r\ r»A j COM MON WE ALTH J. S: F. and Its Educational Bureau k v J^ JU' JL JL ^ t y iy NO. 1984. P»klt»k*d W—k\j at 2301 S«. L*w»d*U Ave. CHICAGO 23, ILL, September 26,«1945. WH0 SHALL CONTROL THE ATOM? Now that science has developed a process of "atom-cracking", which, either may bring a new era of unimaginable propriety to man-kind or literally destroy the vvorld and ali the people in it, vve vvonder what our apologists for the profit system think about it. Those ladies and gletlemen vvho teli us hovv vvrong it vvould be for socicty to own the means of life—are they also vvilling to have this new and terrible means of destruction controlled by private individuals and used to further the business of human exploitation? We pinned a persistent non-Socialist dovvn to that question the other day and, after a lot of squirming, he admltted that "maybe" it will bc necessary to socialize control of the atom. But, he insisted, nothing else. Not coal; not radio; not airplancs— no, nothing but the atom. "Hovv about education?" vve asked. "Hovv about vvater plants, postal systems and garbage collections? VVould you advise turning those things over to private management?" And then it vvas that this non-Socialist slipped. "Oh, vvell," he said, "those things arc under social control already and I don't vvant to change anything." So that's lt, is it. These people who oppose Socialism aren't really opposed to Socialism. They're opposed to change! That« why their čase is so hopeless.—Reading Labor Advocate. DOCTORS AND INCOME Why is it that the Distriet of Columbia, that is, the city of VVashington. has one pbysician for every 180 of the population? Why is it that the State of Nevv York has one physician for every 461 of the population, and Massachusetts has one physician to every 528 of the population? Why is it that Mississippi hase one physician for every 1.396 of the population, Alabama one physician for every 1,360 of the population? These are curious facts. We believe that the Distriet of Columbia has this tremendous over-balance of physicians because the Distriet of Columbia is a city vvhere the average income is low but constant and regular. Government vvorkers may not get as good pay as factory vvorkers on the vvhole, but they get sure pay and this enables them to support this overload of physicians. that is, an overload compared vvith other states. It is a truism that medical care depends upon income. Poor people cannot pay for doctors and they die more easily and regularly than rich people. This is the gist of the struggle novv going on in this country for medical care. Physicians are opposing the Wagner-Murray-Dmgell Bili and labor is supporting it. A BILLION VVESTED ON ADVERTISING The VVar Advertising Council has made public a report covering its activities "during 1.807 days of the vvorld conflict—January 15, 1942, to August 14. 1945." The Council proudly proclaims that it induced big business men to invest "more than one billion dollars in advertising space" during that period. What the Council doesn't reveal is that most of these business men didn t have a thing to seli. If the money came out of their ovvn pockets they wouldn't spent 10 per cent of it. It didn't come out of their pockets. It came out of Uncle Sam's pocket at a time vvhen l/ncle Sam vvas in desperate need of money. This huge advertising bili vvas charged up against expenses and deti ucted from the profits of the big munitions makers. If the money hadn't been squandered on useless .advertising. 90 per cent of it vvould have gone to the Public Treasury to help support the vvar. As a matter of fact, this advertising campaign vvas one of the most shameful performances of the vvar period. The business men vvho squandered the money so urgently needed by their country, and the publishers vvho eagerly pocketed it, vvere in a real sense guilty of sabotage—and that is a very mild term to apply to their conduct. — Labor. THE MARCH Or LABOR I IN THE WIND tke *icrs mt c