MOJ SLOVENSKI NAROD! Koliko si trpel, moj Bog, kdo toliko! Točili so ti ognja in strupa, ti pa si pil kakor žlahtno vino in še smehljal si se, ko ti je gorel drob. Gore se odpirajo in rušijo grmeč, morja se razlivajo čez bregove, svetovi se podirajo ... in ti, ubogo zrno v pesku, ti se smehljaš! Kako le moreš, kako ti srce da . . . Kaj te ni prav nič izučilo tisočletno hlapčevanje sebi in vsem. Ivan Cankar sLovensKA FOR A FREE SLOVENIA naroČilo Na delo tedaj! ... A do konca značajni, namenov poštenih, a bolj še dejanj, v borbi za dom, neustrašeni, vztrajni, do zadnjega diha trudeči se zanj, za narod živeči, goreči, trpeči, a sluge nikomur kot narodni sreči! Simon Gregorčič LETNIK XXX. - VOLUME XXX. OKTOBER 1979 PUBLISHED M0NTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 8. - No. 8. Vilma Bukovec (Bukovčeva) solistka ljubljanske Opere ki je prišla v Toronto na obisk k svojim sorodnikom koncem septembra, je z veseljem sprejela vabilo, da bi priredila KONCERT KLASIČNE IN NARODNE GLASBE. Koncert bo obsegal 2 dela s kratkim odmorom Koncert bo v nedeljo 14. oktobra ob 5 uri popoldne v cerkveni dvorani na 739 Brovvns Line. Program bo obsegal tri dele: I. Operne arije, II. Solospevi in III. Narodne (v duetu z g. Blažem Potočnikom): Vse arije in vse pesmi bodo v slovenskem jeziku. Za vstopnice bodo služili programi, ki so naprodaj pred slovenskimi cerkvami in v obeh uradih slovenskih kreditnih zvez (cena $3.00). Vljudno vabljeni! ■i ■ mmm » mm Pomagajmo graditi Dom Lipa ■ i ■I ■ i ■ l V pozdrav papežu Janezu Pavlu II, ki se je mudil TtlG Vatican ■ V začetku oktobra na Moscow's>biggest challenger In his triumphal return to Poland the pope challenged the legitimacy of Commupist governments from the Baltic to the Black Sea Marcia Colbert ameriškem kontinentu by an act of moral insight in which the nations of the world renounced the bitter competi-tion bound to lead to self-destruction. Our age faces precisely that choice . . ." Planinko Na zapadnem delu velikega Toronta leži ob malem potoku razsežen kos zemlje, ki jo je pripravljalni odbor kupil za bodoči starostni dom. Koncem novembra se zaključi kupna pogodba. Do takrat pa je v teku velika nabiralna akcija. Cilj te denarne kampanje je zbrati 250 tisoč dolarjev, s katerimi bi polno odplačali hišo in šest akrov zemlje. Hiša je primerna za stanovanje šestim osebam. Nahaja se na a2~tMeiisbn Drtve, Etobicoke, približno dve milji od slovenske cerkve v New Torontu. V vsakem oziru je idealen kraj za starostni dom. Iz brošure, ki jo je v poletju izdal pripravljalni odbor, prinašamo osnovna pojasnila o Domu Lipa. Tu bodo imeli vso potrebno nego priletni rojaki in domač kotiček vsi osamljeni in oslabeli Slovenci iz Toronta in On-tarija. Dom bi gradili za sto oseb v več stopnjah. Oskrbovale ga bodo predvsem slovenske sestre redovnice in laiki s potrebnim znanjem in ljubeznijo do starih ljudi. Dom Lipa bo upravljal slovenski odbor, ki mora biti izvežban v pravilih in predpisih za upravljanje starostnih domov. Denarna sredstva za Dom Lipa prihajajo od banketov, piknikov, loterije, posebnih nabirk in darov posameznikov. V sklad starostnega doma naj bi izročali zapuščine in darove mesto vencev za umrlimi. Trenutno je težko ugotoviti vzdrževalnino. To bo odvisno od celotnega gospodarskega stanja v deželi. Za tiste osebe, ki nimajo nikakih dohodkov in ne pokojnine plačuje socialno ministrstvo 80% vzdrževalnine. Ostalo se krije s dobrodelnimi prispevki, ki jih SVOUiniAff Dom Lipa stalno zbira pripravljam odbor. Naš skupni cilj je: Slovenski starostni dom čimprej! Zdaj je čas, prav zdaj, do konca novembra, da odpremo svoja srca in roke in velikodušno darujemo v gradbeni sklad Doma Lipa. S tisočdolarskim prispevkom postanete življenski član, s sto dolarji pa imate enoletno članstvo s polno pravico udejstvovanja tej slovenski dobrodelni ustanovi. Vsi darovi, so oproščeni davkov. Darove Sprejemejo slovenska župnišča, člani in poverjeniki pripravljanega odbora. Zastopnika v Nevv Torontu sta Albin Blatnik, tel. 251-7155, Lojze Babič, tel. 255-9328, v Torontu Cveta Arhar, tel. 493-8330, Viktor Trček, tel. 535-1894. Nabiralno akcijo bomo zaključili z velikim družabnim večerom v new-torontski dvorani v soboto 3. novembra. Igral bo Lebarjev orkester. Priporočamo vam obisk večera, kjer se bodo zbrali vsi dobromisleči Slovenci, da skupno postavimo trdne temelje Doma Lipa. Statistika o slovenskem življu v Ontariju iz junija 1979 kaže, da je danes med nami približno 800 oseb nad 50 let starosti, 600 oseb nad 55 let, 360 oseb nad 60 let, 380 oseb nad 65 let in 380 oseb nad 70 let starosti. Pripravljalni odbor sprejema vprašanja, želje in darove na naslov 770 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3W2. Dobrodošli so pametni in praktični nasveti. Pozitivna kritika vzpodbuja k delu jn prinaša načrte in nove ideje. Združimo moči in v solidarnosti dajmo izraza krščanski ljubezni do bližnjega in pomoči potrebnega. Pripravljalni odbor Doma Lipa "In his essay "Perpetual peace", the 18th century German philosopher and Golden Rule follovver Immanuel Kant wrote that vvorld peace vvould come about in one of two ways: after a cycle of wars of ever increasing violence, or Europe is about to rediscover its historic roots emotion that majle the sea hesitate from breaking on the beach. That — some mothers vvill teli you — made *heir unborn babies kick vvith joy in their vvombs. That vvas vvithout question the most giant explosion of natural or human noise that our ancient land had ever heard . . . Secondly, on June 7 and 10, about 120 million 'voters throughout the nine nations of the European Common Market vvent to the polls to choose candidates to directly represent them in the ex-panded European Parliament. .„ It vvas the first tj^je in history that voters had been given the right to vote for representatives to an elected body operating on a level higher than that of the national state. Thirdly, on June l5 — 18, President Carter and Soviet President and Communist Party chief Brezhnev held their strategie arms limitation summit in Vien-I na, Austria. Quitters never win and winners never quit . . . Within a spari of only 16 days three distinet but definitely related developpments have taken plače in Europe. Topgether, they present a pieture of a conti-nent about to rediscover its historic roots in an attempt to en-sure its own salvation in a disintegrating vvorld. On June 2 the dynamic nevv head of the Roman Catholic Church made a precedent-shattering pilgrimage back to his homeland behind the Iron Curtain. At least six million of his countrymen assembled along the pope's njne-day tour to applaud his triumphal retmat U. Polaad. Tfae «»£iwsiasttt: crovvd heard history's first Sla pope call for the "spiritual unity of Europe". As sueh, he issued a bold challenge to the legitimacy of Communist governments from the Baltic to the Black Sea. For a moment, until his vvords registered in the people's minds, there vvas a deafening silence. Then came the earthquake of To the Russians the SALT II treaty ratifies the Soviet Union's equality vvith the United States - at least in the military field. They knovv ful vvell also that momentum is on their side. They are convinc-ed that the United States is a nation on the decline. Worst of ali, the Soviets, feeling stronger than ever, stili hold vvithin their grip the eastern half of Europe vvhich they took as a result of Yalta Agreements at the end of the Second VVorld War. Cer-tainly the United States, declining in relative strength, isn't about to push them out. And it's even a question as to vvhether the U.S. has the vvill to continue a firm commitment to the defence of the free half of Europe. Nevertheless, the SALT II trea- ty represents the climax of Brezhnev's 15 years in office. In October 1962, the Soviets vvere humiliated by President Kenrtedy in the Cuban missile erisi. Lacking the povver to challenge the military superiority of the U.S., they had no choice but to back dovvn. This vvas a particularly bitter blovv for then party boss Khrushchev, vvho only one year earlier in Vienna open!y despised the youthful Kennedy. Ever since the Cuban fiasco the determined Soviets have under-taken a feverish military buildup to close the military gap. Just in the past decade alone, the Soviet leaders have poured in $104 billion more than the U.S. on strategie arms. The Soviets are presently confronting their biggest challenge of ali — The Vatican The Soviets are presently confronting their biggest challenge of ali - from a source their historians long ago dismissed as irrelevant. Noted Nevv York Times columnist James Reston, vvriting on the eve of the SALT II summit, said this: | "In a mocking question about VABILO Iti POZIV 30JAK0H Del slovenskega naroda je 29. Oktobra 1918 jasno, glasno la brez izjeme proglasil odcep od Austrije. V 3etu 19^5, j* nadaljnih 220.000 našlo pot izpod Italije v matično domovino. Na žalost pa še vedno dobrih 102 našega naroda živi izveš meja Slovenije. V Italiji in Austriji je naš živelj kljub ustavnim Členom 6 (Italija) in 7 (Austrija) še vedno zatiran. Zamejci se upirajo potujčevanju, toda odpor Je težak; tisoč in veČ let pod tujSevo peto Je pustilo težke posledice tudi v narodni zavesti. Da vzpodbudimo narod naj ne zapusti slovenščine, da jim damo tudJ ni našo roko in podporo, je zelo mogoče najbolj učinkovit protest, osebno pred tujci. Slovenci bomo protestirali prati krivicam pred italjanskim konzulatom in austrijskim v Toronto na Beverlj St. med Dundas in College ulicami. Ta protest, ki bo združen z izročitvijo spomenice konzulu po naši delegaciji, se bo vrŽil na NAŠ HAHODRI DAH dne 29. oktobra 1979. med 6.JO in 7.00 zvečer. Vabljeni so vsi Slovenci, da se tej mirni akciji pridružijo. Za nadaljne informacije in prijave, da bo vso potrebno organizirano, prosimo za poklic»družina Orbanc na M7-t-332 ali 5J4-8891. Gd. Otmar Mauser/BOS Dr. Peter Urbane /NOS M. GERATICEV TISKOVNI SKLAD. Darovali so: Dr. J. Planinšič $50.- Prisrčna hvala - posnemajte! Uprava „S.D." the pope near the end of W.W. II, Stalin asked,, 'Hovv many divisions does he have?' Novv, after the rapturous reception of Pope John Paul II in Poland, Brezhnev knows the ansvver: 'Quite a fevv!' "In fact, the pontiffs meeting vvith his ovvn people and its influence on the rest of Catholic Eastern Europe may prove to be the most important summit meeting of the decade, for it is not the penetration of Western military povver Moscovv has to fear, but the penetration of freedom and faith . . ." George F. WI11, a columnist for Nevvsvveek, also took up-this same theme. In the magazine's June 25 issue, he vvrote: "Pope John Paul II 's homecoming vvas one of the great events of the postvvar era. Religion is supposed to be the opiate of the masses, but it has not had a noticeably sedative effect on Poland's surging, singing, clapping, praying masses. "No Communist leader. in Eastern Europe or the UiS.S.R. vvill ever hear suveh cjjgars,, For thirty y ^ Advertising 1 column x 1" $4.20 ^ Published monthly by Slovenian National Federation of Canada Momber«(C E P f 646Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $6- u Argentino 375 pezov, za Brasilijo 90 kruzeirov, za Ang lijo 30 šilingov, za Avstrijo 80 šilingov, za Avstralije 3.75 avstr. £., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijc 900 frankov. J Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi sc avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišlje njem uredništva in izdajatelja. Toronto • V nedeljo dne 9. septembra so Slovenci iz Toronta in drugih krajev Ameriškega kontinenta romali, kakor vsako leto v Midland, božjo pot kanadskih mučencev. Letošnjega romanje se je ob izredno lepem vremenu a udeležila velika množica, kar je prišlo do izraza ne samo v cerkvi in pred križem slovenskih mučencev komunistične revolucije v pretekli vojni, pred katerim je bila spominska proslava, ampak tudi pri križevem potu, kjer se je cel hrib romarjev, kot valovito morje, premikal od postaje do postaje. Romarje, ki ga je vodil toront ski škof prezvišeni dr. Alojzij Am-brožič, ie bilo posvečeno dvajseti obletnici smrti škofa dr. Gregori-ja Kožmana. Torontski škof dr. A. Ambrožič je v pridigi na kratko in jedrnato povdaril, da vse, kar je pokojni škof dr. G. Rožman med vojno učil, namreč da med ateizmom in krščanstvom ne more biti sprave, še vedno drži. • Župan mesta IVlissisauga g. Hazel McCallion je bil proglasil teden med 22. in 30. septembrom za teden Mississaugške knjižnice. Kot posebnost so slavili vsemogoče novosti, ki jih je knjižnica uvedla kot prva v svoje poslovane. Bila je ena prvih ki je vpeljala seznam knjig za izposojanje na mikrofilm in na množin-ski trak, ter med drugim nudi posebne ugodnosti strejšim in pohabljenim bralcem. Nudi tudi dobršnjo število slovenskih knjig, ki so na listi povpraševanja. Naslov: Mississauga Library, 110 IDundas St. W., Mississauga L5B IH3, kličite: Miss Edna Toth, Publicity Dept. 276-7002. t Janez Muhič Kot blisk se je razširila 28. septembra 1979. novica, da je Vsemogočni nenadoma poklical k sebi pobožnega in vzglednega moža in očeta g. Janeza Muhiča. Kdo ga ni poznal, - vedno vedrega in nasmejanega, vedno pripravljenega pomagati z nasveti in z denarjem, kadarkoli je katera slovenskih organizacij v Torontu rabila pomoči. Težko bo nadoknaditi veliko vrzel, ki je nastala z njegovim nenadnim odhodom. Prepričani smo, da mu bo za vsa dobra dela On pravičen sodnik. Rodom iz Andrasa v Suhi Krajini, se je pridružil domobranskim borcem in njihovim idejam: za Boga, Narod in Domovino. Tem idealom je služil zvesto in vzorno do svoje prezgodnje smrti. Pokopali smo ga ob velikem spremstvu 1. oktobra na ,,Assumption" pokopališču v Etobicoke. Žalujoči soprogi ga. Mariji in 5 otrokom naše izkreno sožalje. Naj mu bo lahka kanadska zemlja! Cleveland • Kot vsako poletje, se je tudi letos vse življenje preselilo na deželo. Oživela so letovišča v okolici Člevelanda. Vsako nedeljo ■ so vabile različne organizacije na svoje prireditve na Slovensko pristavo, na letovišče AfylLA, na farmo sv. Jožefa ali na SNPJ farmo. Slovenska šola pri sv. Vidu je imela lepo obiskan piknik 29. julija na Pristavi. Takoj naslednjo nedeljo 5. avgusta pa je imela svojo prireditev prav tam slovenska šola iz Collingwooda. Na AMLA-letovišču Slovenske dobrodelne zveze — so imeli 12. avgusta lepo prireditev kjer so sodelovali pevci Slovenski fantje in Slovan ter godba na pihala. Koncert je bil navdušeno sprejet. THI KATICAH... (Nadaljevanje s • prejšnje strani) "In a world of broken promises, it's nice to see someone somevvhere vvho keeps them forever." —Planinko • Dve soboti in nedelji, to je 19. 20. 25. in 26. avgusta so se člani Športnega kluba pomerili v tenisu. Udeležba je bila zelo lepa. Prav tako je bilo veliko športnikov na večerji 25. avgusta, ki naj bi nekako zaključila teniški turnir. Vse je bilo na Pristavi. • Najbolj veličastna prireditev tega leta pa sta gotovo bila Baragova dneva 1. in 2. septembra. V Cleveland so prihiteli ljudje iz vseh krajev Amerike in Kanade. Slovesnost se je začela s procesije s prižganimi svečami pri Lurški Mariji na Chardomu. Tej so sledile litanije, nato pa je imel primerno lepo pridigo torontski pomožni škof, naš rojak dr. Alojzij Ambrožič. Te pobožnosti se je udeležila ogromna množica ljudi. Nedeljske svečanosti so se začele s kosilom v Narodnem domu na St. Clairju. Po kosilu pa je bil letni sestanek Baragove zveze. Sestanek je začel vicepostulator župnik Victor Tome, naprej pa je vodil Rev. Charles Strelich, ki je podal pregled dfelovarij^' Baragove zveze v preteklem letu. Nato je dal besedo še Miss Agnes Rufus, ki urejuje Baraga Buletin. Navzoči so bili, poleg drugih gostov, elevelandski škof James Hickey, marquetski škof Mark Schitt, lansingški škof Kenneth Powish, začetnik Baragove zveze Mr. Joseph Gregorich, senator Frank Lausche, zastopnik ljubljanskega nadškofa Pogačnika urednik Družine Rev. Drago Klemenčič ter Rev. Dan Ruppe, ki v Rimu zbira materijal za Baragovo beatifikacijo. Ob tej priliki je tudi Baragova zveza proglasila za 'Moža leta' Mr. Jožeta Zel e ta. S St. Clairja so ljudje pohiteli v katedralo k sv. maši. Zaradi dežja se napovedana procesija ni mogla razviti. Ljudje so vsi šli kar naravnost v cerkev. Med častnimi gosti v cerkvi sta bila senator Frank Lausche in Lt. Governor George Voinovich. Sv. mašo je daroval škof Hickey, z njim je somaševalo 5 škofov, benediktinski opat in 30 drugih duhovnikov. Sv. maša je bila delno slovenska, delno angleška. Petje pa je bilo samo slovensko. Pridigal je nadškof Joseph Bernardin iz Cin-cinnatija. Vsem udeležencem, ki so veliko cerkev popolnoma napolnili, bo ta sv. maša gotovo za vedno ostala v spominu. Po sv. maši pa je bila v narodnem domu na St. Clairju akademija s pestrim versko-kulturnim programom, ki so ga priredile elevelandske kulturne organizacije. Prihodnje leto se bodo Baragovi častilci zbrali v Jolietu. 111. • V nedeljo 9. septembra so se Taborci in prijatelji spomnili pokojnega generala Leona Rup-nika pri sv. maši v Collingvvoodu. • V petek 14. septembra je slovenski Cleveland pretresla novica, da je nenadoma umrl Rev. Jožef Varga, dolgoletni župnik pri Sv. Lovrencu. Komaj je stopil v pokoj in že ga je Bog poklical k sebi. Naj v miru počiva! Si (Nadaljevanje s S prejšnje strani) -— tako pripravili večer res prijetne glasbe — vreden trajnega spomina. Kot učitelj sem v zadnjih 15 letih podrobneje občudoval Vašo ljubezen do slovenske mladine. Leto za letom sem v petem razredu poslušal Vaše skrbne razlage božjih zapovedi. Na skrben način ste sejali vero in ljubezen v mlada, dozvetna srca naše mladine. Iz srca Vam je prihajala razlaga in skušali ste vzbuditi neugasno ljubezen v njih srcih do Boga in Marije Pomagaj — Kraljice Slovencev. A bili ste tudi nepopustljiv v izpopolnjevanju šolskih pravil in dolžnosti. Kot duhovnik ste se zavedali, da veren in pošten človek, ostane tudi pozneje dober in zaveden državljan. Pred desetimi ieti Vam je bila zaupana tudi župnija pri Mariji Pomagaj. Vsem dolžnostim prvih let so se pridružile še nove skrbi, nove dolžnosti in nove naloge. Olepšali'ste nam naše svetišče, dostojno in okusno preuredili glavni oltar, pristali na spremembe v cerkveni liturgiji, a vedno ste premišljevali dolgo časa. Vsako spremembo ste pretehtali in prepričan sem vedno iskali razsvetljenja v molitvi, ko ste se priporočali Baragu in Mariji Pomagaj katerih poseben častilec ste. Tako ste nedeljo za nedeljo sejali seme, ki je moralo vzkliti in poglobiti vero župljanov. Naša duhovna rast je bila Vaša prva skrb, a vse ostale dolžnosti ste skušali izpolniti, da bi nas premaknili in vsakdanje otopelosti. Zadnja leta ste nas v postnem času skušali navdušiti, da je dolžnost vsakega katoličana deliti syoje udobje in svoje dobrine z neznanimi brati in sestrami živečimi v tretjem, nerazvitem svetu. Seme, ki ste ga sejali izpred oltarja je ob takih akcijah dobro obrodilo. Vaši predstojniki so sredi tega dela in snovanja za bodoče akcije sklenili drugače. V jubilejnem letu, ko se bližamo naglih korakov obletnici blagoslovitve te prve slovenske cerkve so nas presenetili — župnik g. Zrnec nas zapušča! Čudna so božja pota! Toda kot je duhovnik božji dar, tako cerkev in predstojniki pričakujejo, da je vsak duhovnik tudi brezdomec. Svojega^srca in duše ne sme navezati na te zem-ske minljive dobrine in svojo okolico. Prepričan sem, da ima božja Previdnost z Vami drugačne namene. Ko se bo delavec, uradnica, učiteljica in mi vsi vrnili danes zvečer na svoje domove, bo nam vsem ostal spomin na skrbi, na delo in na ljubezen, ki ste jo Vi izžarevali- med nami dvajset let. Nam bodo ostale besede v spomin, ki ste jih tako pogosto sejali, Vaši opomini in graje pa nas bodo tudi One American reporter, John VinocOr, was overvvhelmed by the impact the pope had on his mass audiences and with the impunity vvith vvhich he challenged Com-munist authorities. VVriting in the June 11 issue of the International Herald Tribune, Vinocur reported that the situation in Poland vvas so nevv, so unexpected that it vvas ac-tually difficult (o grasp in its en-tirety: "Here vvas a Polish pope talk-ing daily before assemblies of his countrymen about hovv the Soviet Union and other Allies had not come to their aid during the siege of Warsaw in World War II; about the Chris-tian . history of Czechoslovakia, Bulgaria, Poland, Yugoslavia and Lithuania; about hovv Europe must turn to Christianity if it is to advance beyond its pre-sent divisions; about hovv Communism and Christianity are diametricaliy opposed, and hovv the state must always be subsidiary 'to the full sovereignty of the nation'. "An obvious question vvas vvhat the cumulative effect of sueh comments could be over the next years . . . The themes seeded by the pope could be the source of a nevv kind of dialogue in Eastern Europe, »- or they could provide a perma-nent element of confronta-tion . . ." Find your goal! Set your compass and sail for that star . . . John Paul II delivered these thunderbolt vvords on one occa-sion: "Europe, despite its present and long-lasting divisions of regimes, ideologies and ec-conomic and political systems, cannot cease to seek its fundamental unity and must turn to Christianity. Despite the different traditions that exist in the territory of Europe betvveen its Eastern part and its Western part, there lives in each of them the same Christianity . . . Chris-tianity must commit itself anevv to the formation of the I spiritual unity of Europe. Economic and political reasons cannot do it. We must go deeper..." The pope said in no uncertain vvords that politics alone cannot unite Europe. In fact, it is precise-ly politics — the ideological divi-sion symbolized by the Iron Cur-tain — vvhich keeps Europe divid-ed today, according to the old "Divide et Impera" policy. - The Vatican's nevv foreign policy, coupled vvith the svving away from flirtation vvith Com-munist parties in VVestern Europe may mean that Euro-Communism is out and Euro-Catholieism is in. Life is judged by its meaning and not by its duration . . . Michelangelo attempted 44 statues in his life, but had finished only 14 of them. Among them are David in Florence Square, the Pieta, and Moses, to mention a few of the best knoton. But the 30 he did not finish are interesting too: a huge chunk of marble from vvhich he sculpted only an elbovv or the beginning of a vvrist. Another shovvs a leg, the thigh, the knee, the calf, the foot — even the toes. The rest of the body is locked in. It vvill never come out. Another reveals a head and shoulders, but the arm and hands are stili frozen inside. Of ali the tragedies in life, the greatest is for a person to live and die and never come out of himself - never to realize the possibilities hidden vvithin. So let's begin vvith a question: Are'vve really c.mtent to live the lest of our life the way we are liv- ing it novv? If our answer is "Ves, I'm con-tent", then vve have a problem. We are selling our life too cheaply. But if the ansvver is "No, I'm not content to live the rest of my life the way it is today", then vve have some great, even fantastic, possibilities ahead of us. Uredništvu "Slovenske države*I MOnchen 17.9.1979 Pravkar je prispela 7.Jubilejna Jtevllka "Slovenske države",ki •«■ J« bil zelo vesel.Posebno posrečeno Je opremljena prva naslovna stran s vidno slovensko trobarvnico.Zato se Jubileju lista pridružuje« tudi Jaz z mojimi najprlsrčneJSlmi čestitkami. ...... . , List Je le s svojim imenom,predvsem pa's načelnimi članki inavgurlral misel,ki se ne da več izbrisati it slovenske politične in publicistične zgodovino,kljub hudemu nasprotovanju sorralnikov slovenske državns ideje. Posebno hudo me Je prizadela novica o smrti ustanovitelja ln prvega u-rednlka lista Mirka Geratlča.U se Je dobeaedno izčrpal v delu » Urjenje slovenske državne miell.T M&nctenu 8e vedno hraniš vse Številke njegovo razmnoženine "Slovenska pra7lca"in seveda tudi vse doslej lzll-1» številke "Slovenske države",katere bo po moji smrti prejel Švicarski Vzhodni Institut.T zvezi > Geratlčevlm odhodom Izražam listu "Slovenska država" mje Iskreno sožslje ob veliki lsgubl nenadomestljivega Idealista s katerim sva si redno dopleovala okozl dolga desetletja.Zato sodi«, da Je povsem primerno,da se počasti njegov spomin s tem,da ae tiskovni sklad poimenuje Gerutlčev sklad.Pri naslednjem izplačilu bom tudi jas prispeval vanj,da de ododlžlm njegovemu spominu. Tas lepo pozdravlja Jjzmst sa poslal«. TO mr vladi hir mauko editor 0f slovenska država and his staff i am pleased to extend my congratulations and best hishes on the 0ccasi0n 0f their 30th anniversary - keep up the g00d w0rk - r0n atkev minister Samostan Matere Tereze v Jugoslaviji Po poročilu Vatikanskega radija je ustanovila Mati Tereza prvi samostan Misijonskih sester ljubezni v Zagrebu. Samostan bo skrbel za revne in zapuščene v Zagrebu. V samostanu bodo 4 sestre — dve Indijki, ena Belgijka in ena Albanka. To je prvi samostan reda, ki ga je ustanovila Mati Tereza, ki bo deloval v kaki komunistični državi. Njen red ima samostane v kakih 70 državah po svetu in šteje okrog 1.300 redovnic. Redovnice upajo, da jim bo uspelo ustanoviti samostan tudi v Skopju, ki je rojstno mesto Matere Tereze. • 4. avgusta je poteklo 100 let, odkar je napisal okrožnico Aeterni Patris papež Leon XIII. Okrožnica je zopet poudarila pomembnost sholastike in Tomaža Akvinskega za katoliško Cerkev. Ko je bil poznejši papež Leon XIII. po neuspeli diplomatski karieri poslan za nadškofa v Peruggio, je posvetil celo leto poglobljenemu šudiju sholastike in je na tej podlagi gradil pozneje svoje slavne okrožnice, med njimi tudi Rerum Novarum. Leon XIII. je predvsem naglasi] potrebo po sintezi krščanske filozofije s sodobno civilizacijo — podobno kot je to storil Tomaž Akvinski, ki je vključil v krščansko tradicijo Aristotela in tako omejil vpliv Platona in njegova idealizma (preko Plotina in sv. Avguština). v bodoče vzpodbujale k poglobitvi naše vere. Za ves ta trud, za vse te vzpodbudne in vzgojne besede izpred oltarja in drugod, za skrbne šolske razlage, za delo na župniji, v šoli, pri pevskih mladinskih zborih, pri dekliški Marijini Družbi pa tudi za številne skrbi in težave pri raznih hišnih popravilih, g. Zrnec, naj Vam Vsemogočni Bog in po njem naša nebeška mati — Marija Pomagaj bogato poplača. Kot član te slovenske župnije in kot učitelj slovenske šole v imenu vseh tukaj navzočih obljubljam, da bomo za Vas molili in prosili božjega blagoslova. Prepričan pa sem, Vam bo Bog za Vaše delo zadnjih dvajset let skušal na kak način že tukaj bogato poplačati. Prečastiti g. Zrnec! Prav iz srca v imenu vseh danes tukaj zbranih in v imenu odsotnih župljanov: Bog Vam naj stotero poplača za ves Vaš trud. Hvala Vam! - govoril g. Franci Pajk „Grob se za grobom vrsti. . ." V luči slovenske skupnosti v Torontu Kar se mi je dogodilo 11. septembra 1979. na Ljubelju, ni le moja osebna zadeva, ampak je vsaj posredno prizadeta cela slovenska skupnost v Torontu. Prišel sem na slovensko mejo z veljavnim potnim listom in z veljavno vizo za Jugoslavijo, ki mi jo je dal jugoslovanski konzul v Torontu. In vendar me je na Ljubelju obmejna kontrola sprejela kot kakega zločinca. Vzeli so mi potni list in začeli telefonirati na razne strani, mene pa pognali na drugo stran ceste, kjer sem čakal eno dobro uro na rešitev. Medtem so prihajali razni turisti, zlasti Nemci, in vsi so šli brez težav naprej, nekateri so celo na meji dobili vizo. Le ubogi misijonar, ki deluje že 27 let med Slovenci v Torontu, je- moral čakati celo uro in se je nazadnje izkazalo, da zastonj. Slovenec, ki ves postopek vodil, je prihuljeno prišel k meni z izjavo: "V Ljubljani ste nezaželeni in se morate vrniti nazaj." Več sploh ni hotel govoriti, tudi potni list mi je vrnil šele ob avstrijski meji, ko je moj prijatelj, ki me je mislil peljati v Ljubljano, zaobrnil avto nazaj proti Avstrijii. Pogledal sem v potni list: nad vizo in žigom, ki so mi ga dali že na meji ob prehodu, je bil nov žig z velikimi črkami: Uničeno-annulč. Naslednji dan sem šel na jugoslovanski konzulat v Celovcu. Že naprej sem sklepal, kako bo. Glavni konzul in vicekon-zul sta bila odsotna; sprejela me je nižja uradnica ob oknu in je za moj primer že vedela. Tudi je že vedela, da mi je moral dati generalni konzul v Torontu vizo, ne da bi bil preje vprašal v Ljubljano, če sem zaželen. Ker mi ni dala dosti upanja, da bi njihov konzulat mogel prepričati slovenske oblasti, da bi preklicale svoj odlok o moji nezaželenosti, sem šel na potniški urad in kupil vozni listek nazaj za Toronto po enotedenskem bivanju na Koroškem. Nelegalno, nehumano postopanje slovenskih oblasti me je poleg vseh drugih nevšečnosti stalo $641.00, toliko sem moral doplačati, ko sem kupil avionsko karto za nazaj; sicer bi se bil vrnil iz Zagreba 27. septembra. Tako Avstrijci kakor koroški Slovenci kar niso mogli razumeti, da so slovenske oblasti tako nehumane, tako nelegalne, da na meji zavrnejo Slovenca s kanadskim državljanstvom in ima vizo od jugoslovanskega konzula, ki zastopa interese Jugoslavije v Kanadi. Njihovo ravnanje bi bilo upravičeno le, ako bi jaz res delal subverzivno proti Jugoslaviji in bi v tem poslanstvu prihajal na obisk v Jugoslavijo. Res sem prihajal v Slovenijo bolj službeno kot turist, ker sem bil od misijonske hiše v Torontu določen, da bi zastopal to hišo na občnem zboru jugoslovanske misijonske province, na katerem bi poleg drugih misijonskih vprašanj izvolili tudi dva delegata, ki bosta drugo leto šla na občni zbor Misijonske družbe v Rimu; bil sem torej v čisto cerkvenem, nepolitičnem poslanstvu. Dragocena spoznanja Iz načina, kako so z menoj naredili na jugoslovanski meji, se jasno vidi, da je slovenski režim čisto policijski, nehuman, ki nič ne upošteva maednarodnih zakonov in človečanskih pravic. Kakor sem se kar na lepem znašel na cesti, tako bi se lahko tudi v ječf. Ko so letos kanadske oblasti dognale, da je jugoslovanski vicekonzul deloval subverzivno in postal nevaren za Kanado, so mu dali teden dni odloga, da se pripravi na odhod, jaz pa, ki sem prišel legalno na mejo, sem moral po enournem čakanju ostati na cesti in se nato obrniti v Avstrijo z edino izjavo, da sem nezaželen, ne da bi se mogel kakorkoli braniti. Ce je že kdo delal ilegalno, je edino jugoslovanski konzul, ki mi je vizo za Jugoslavijo dal; a kaznovan sem bil jaz, ne on, tudi denarja mi ne bodo ne slovenske oblasti ne jugoslovanski konzulat v Torontu povrnili. Drugi krivec so slovenski .špioni. Zadnja leta mi je ta ali oni prišel povedat, ko se je vrnil iz Slovenije, kako so ga na notranji upravi silili, da bi me špioniral in jim redno o meni poročal. Seveda so mi prišli to povedat le taki, ki so Špioniranje odklonili. Koliko jih je pa špioniranje sprejelo in kaj so v Slovenijo o * meni poročali, je drugo vprašanje. Gotovo so pa morali lagati, ako so me prikazali kot subverziven element; kajti vseh 27 let, odkar sem v Torontu, nisem sodeloval proti nobeni politični organizaciji. Vsakemu Slovencu, ki se je k meni obrnil za pomoč, sem pomagal po svojih močeh ne glede na njegovo politično prepričanje. Prav tako sem se trudil, da bi bila slovenska skupnost v Torontu narodno in versko čimbolj zavedna. Zato sem ustanovil pri obeh slovenskih župnijah slovensko šolo, pomagal pri gradnji obeh slovenskih cerkva in dvoran in pri ostalih verskih, kulturnih in gospodarskih ustanovah. In verjetno sem prav zato pri slovenskih oblasteh nazaželen kot se dovolj jasno razvidi iz delovanja Slovenske izseljeniške matice, ki pošilja v Torontu razne kulturne skupine in daje Slovencem v Torontu, ki so sprejeli sodelovanje z njimi, razna navodila. Tako so poleg že dveh obstoječih župnijskih slovenskih šol ustanovili še svojo. Prav tako zadnja leta prihajajo v Toronto prirejat silvestrovanje in tako finančno škodujejo slovenskim organizacijam. Slovensko letovišče jim je v napoto, češ da se na njem uganja politika, ostala letovišča bi pa radi dobili pod svoj vpliv. Ko bi nam res dobro hoteli in bi skušali v Slovencih poživljati slovensko zavest in utrjevati stike z domovino, bi jih vsak z veseljem pozdravil. A kako naj opravičijo dejstvo, da je duhovnik, ki že 27 let deluje v slovenski skupnosti v Torontu, v Ljubljani nezaželen po lažiovadbi slovenskih špionov v Torontu. Vse, kar smo zagradili za Slovence v Torontu v zadnjih 30 •letih, smo zgradili z lastnimi močmi in z lastnimi denarnimi sredstvi. Zato moramo gledati, da vse ostane naše in uporabljeno v tiste namene, za katere smo te ustanove postavili. Ce bi Slovenska izseljeniška matica in odbor za kulturno zamenjavo prihajal k nam s čistim namenom, bi jim bratsko nudili roke v pozdrav. A ker je v ozadju politika komunističnega režima, ki je še vedno nehuman, policijski in do svojih ideoloških nasprotnikov krivičen, so vsi ti, ki prihajajo k nam, prav tako nezaželeni kot sen) jaz in še toliko drugih Slovencev nezaželenih, da bi šli v domovino na obisk. r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Bodite čim bliže pravičnosti, ko nastopate kot starši Imamo serijo knjižic ..Otroci so ljudje" ("Kids are people"), ki vam lahko pomagajo pri vsakodnevnih problemih rastočih otrok. 'II I I I I I I I I I I I I I Baragov dan v Ali bom še kdaj spal? □ Knjižita posvečena dojenčkovim spalnim navadam. Kaj storili, Vežbanje ,,potreb" □ če se dojenček ponoči prebuja, ima težke sanje ild. - Pomni, boljše Nekaj potrebnih nasvetov, odsvetov in stvari, ki si jih velja J je začeli s splošnimi pravili spanja čimprej. Te knjižice so dober zapomniti za slučaj nujnosti nočne posode. Vežbanje za ..potrebo" | ni nujno nadležno ali sramežljivo, neugodno ali neprijetno. Odlično ■ Igranie in UČeniP (flfffotovi vodilo pridobiti si zaupanje za slučaj lakih neprijetnih slučajev. i • . ^ .J. n Zmanjšajtt otrokovo nezaupanje in zvišajte vaše zaupanje. koraki m začetki) □ Začetniki z negotovimi koraki radi raziskujejo. Igrače za Svoboda rasti □ ..Igranje-in-učenje" so ključne prvine za zdravo razmerje med Psihologi nas uče, da se naj otrok uči novih zmožnosti na naraven _ | otrokom in starši: narejanje. poizkušanje in prlspodabljanje. Prav ,,ačin. Otroci hočejo sami vse za sebe napraviti in postanejo lahko I tako tudi..I spavanke",,.Igre s prsti", ..Propovedovanje pravljic" nasprotni novostim, če jih hočemo preveč voditi. Hočemo, da J m ..Slikanje z majonezo". Igre. ki pomagajo pri učenju so dobri zrastejo naši otroci odgovorni in neodvisni odrasli. Te knjižice so m Sest škofov, blizu petdeset duhovnikov in nad tri tisoč Slovencev iz Združenih držav in Kanade se je udeležilo slovesnosti Baragovega dne, ki je bil 1. in 2. septembra v Clevelandu, nekoč za Ljubljano drugem največjem slovenskem mestu. Srečanja so se pričela v soboto, 1. septembra, zvečer. V lepem parku na Chardon Ave., kjer je lepo urejena in okrašena lurška votlina, so se že v poznem popoldnevu začeli zbirati romarji Od vseh strani so prišli z letali, avtobusi in osebnimi avtomobili Celo iz Minnesote so prišli, iz Hamiltona z dvema avtobusoma, iz Toronta pa nekaj skupin z osebnimi avtomobili. Točno ob pol osmih je msgr. Baznik začel moliti rožni venec; dve desetki v slovenščini, dve v angleščini, pa spet v slovenščini. Hkrati se je začela skozi park pomikati procesija s prižganimi svečami. Zbrano so stopali ljudje, stari in mladi, molili in prepevali. Med množico je bilo veliko narod nih noš, zlasti so izstopale gorenjske in belokranjske; prve s svojo barvno pestrostjo, druge z brezmadežno belino. Za verniki je bila dolga vrsta duhovnikov, največ seveda slovenskih, med njimi pa je s prižgano svečo v rokah stopal tudi cle\elandski škof James A. Hickey. Za vsemi pa v škofovskem ornatu torontski pomožni škof dr. Lojze Ambrožič. Ko se je procesija približala votlini, je bilo ravno konec molitve rožnega venca in začele so se tako priljubljene slovenske ljudske litanije Matere božje odpevi, ki jih je tritisočglava množica navdušeno prepevala. Petje litanij in tudi drugačno pev sko sodelovanje je vodil Ivan Rigler. Osrednja točka večerne pobožnosti je bila gotovo pridiga škofa Ambrožiča. Najprej je v angleščini pokazal pravi lik misijonarja in škofa Baraga. Izšel je iz majhnega naroda, a se je brez predsodkov in občutka manjvrednosti vključil v versko, kulturno in znanstveno življenje takratne avstroogrske prestolnice Dunaja. In ko ga je Božja Previdnost popeljala v še večji svet, je tudi tam izživel svoje slovenstvo in svoje duhovništvo. Poslušalcem, zlasti angleško govorečim, je ta poglobljeni prikaz Baragove osebnosti gotovo pomenil novo odkritje. Svojo pridigo je škof Ambrožič sklenil v slovenskem jeziku. Z izbranimi besedami je prikazal Baragovo razmerje do domovine in slovenstva ter njegovo vključevanje v veliki svet. Samo dej stvo, da je bil dober Slovenec, mu je pomagalo, da je lahko postal državljan sveta. To je bila pomembna spodbuda slovenskim rojakim, ki so se nenadoma znašli v velikem svetu. Samo če bodo ohranili ljubezen do rodnega naroda, jezika in kulture, bodo mogli doprinesti svoj delež k boljšemu jutrišnjemu dnevu velikega sveta, v katerem živijo. Večerna slovesnost se je sklenila s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim in primerno ljud sko pesmijo. V nedeljo dopoldne ob pol dvanajstih je bilo najprej kosilo v slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Med kosilom sta dva glasbenika izvedla izbran spored skladb velikih svetovnih skladateljev, sledil pa je občni zbor Baragove zveze. Spored je vodil Father Strelick, duhovnik marquettske škofije, ki je zelo zavzet za Baragovo beatifikacijo. Pozdravil je navzoče, posebej je omenil skupine iz raznih krajev ZDA iji Kanade. Nato je prebral pismo, ki ga je za Baragov dan posebej poslal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Prinesel ga je njegov posebni zastopnik dr. Drago Klemenčič, glavni urednik slovenskega verskega tednika "Družina" iz Ljubljane. V pismu se je zahvalil vsem tistim, ki posvečajo svoj čas in svoje moči edinemu namenu, da bi škofa Baraga enkrat počastili na oltarju. Slovenske rojake iz Severne Amerike je povabil za prihodnje leto v Slovenije, kjer bodo na posebnem Baragovem dnevu počastili 150-letnico Baragovega odhoda v misijone. Father Strelick je pozval k besedi tudi zastopnika nadškofa Pogačnika urednika Klemenčiča. V slovenščini je prenesel navzočim pozdrave slovenskega metropolita, slovenske duhovščine in vsega božjega, ljudstva. Poudaril je, kako prizadevanje za Baragovo beatifikacijo povezuje in združuje Sloy.^nce v domoviniv zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Izrazil je tudi upanje, da bi se čimprej srečali v Rimu na slovesnosti Baragove beatifikacije. Glavna tajnica Baragove zveze Miss Agnes Rufus je kratko poročala o delu te zveze, o težavah in uspehih, ter pozvala vse navzoče k še bolj zavzetemu delu za Baragovo stvar. Kratko so pozdravili zborovanje še marquettski škof Schmitt, baragov naslednik na škofovskem sedežu. Father Tome od Marije Vnebovzete iz Clevelanda, predsednik krajevne Baragove zveze in vicepostulator, ter seveda domači škof Hickey, ki je izrazil veselje nad tako velikim zborom. Kot zadnji je govoril postulator rev. Daniel Rupp. Povzel je neklaj misli iz govora škofa Ambrožiča in ognjevito nav- Clevelandu duševal k molitvi in delu Baragovo stvar. Kosila v Slovenskem narodnem domu se je udeležil tudi cleveland-ski župan Kucinich s soprogo. Prebral je posebno listino, s katero je kot župan mesta razglasil 2. september 1979 v Clevelandu za Baragov dan. Žup niku Tomcu pa je za posebne zasluge izročil mestne ključe. V dvorani je bil tudi zaslužni delavec za Baragovo stvar Gregorič, ki v teh dneh dopolnjuje 90 let, a je še vedno trden in svež. Tudi senator Frank Lausche je ves dan prebil med Slovenci, se pogovarjal z njimi in obujal spomine. Zborovanje je zelo posrečno vodil Father Strelick, ki je s svojo hudomušno besedo znal izvabiti tudi salve smeha. Ob pol treh popoldne so Baragovi romarji napolnili veliko elevelandsko stolnico sv. Janeza Evangelista. Za velikim oltarjem sta stala združena pevska zbora obeh elevelandskih slovenskih župnij, ki ju je vodil Ivan Rigler, za orgelsko spremljavo pa je skrbel Franc Zupan. Ko je. po cerkvi stopala dolga vrsta somaševalcev pod vodstvom škofa Hickeya, jih je pozdravila navdušena pesem "Povsod Boga", ki jo je pela vsa cerkev. Na splošno presenečenje je škof Hickey začel mašo s slovenskim znamenjem križa in slovenskim pozdravom "Mir z vami". Nato je v angleščini pozdravil veliko množico. Posebej je imenoval nekatere škofe in duhovnike, ki so stali z njim ob oltarju: nadškofa Josepha L. Bernardina iz Cincin-natija, Ohio, škofa Schmitta iz Marquetta„ Michigan, škofa Ambrožiča iz Toronta, škofa Povisha iz Lansinga, Michigan, svojega pomožnega škofa Lyka, benediktinskega opata Kovala, zastopnika ljubljanskega nadškofa, ter slovenska župnika iz Clevelanda Tomca in Božnarja. Maša je bila v angleščini, petje pa je bilo povsem slovensko, kakor tudi mašna berila. Priložnostno pridigo je imel nadškof Joseph L. Bernardin iz Cincinnatija, Ohio. Razložil je vlogo svetništva v Cerkvi, orisal moč Baragovega zgleda in pozval k posnemanju njegove hoje za Kristusom. Gotovo je zelo pomembno, da se je ravno nadškof Bernardin udeležil letošnjega Baragovega dne. Svoj čas je bil namreč predsednik ameriške škofovske konference in njegova beseda v ameriški Cerkvi še vedno veliko zaleže. To velja poudariti zlasti ob dejstvu, da se je ameriška Cerkev doslej še ved- no premalo množično zavzela za Baragovo beatifikacijo. Posamezni duhovniki in škofje so sicer veliko storili, množic angleško govorečih vernikov pa gibanje še vedno ni doseglo v zadostni meri. Končno je bil Baraga ameriški škof in po besedah nadškofa Bernardina eden velikih tvorcev ameriške demokracije (iskreno se je boril za enakost vseh ljudi, ne glede na barvo kože) in katoliške duhovnosti. Slovesnost je popestrilo ubrano slovensko petje; združena pevska zbora sta lepo opravila svojo nalogo, pri nekaterih pesmih pa je pritegnila vsa cerkev. Škofje in duhovniki, ki ne pripadajo slovenskemu krogu, so uživali ob ubranem večglasnem petju. Baragov dan je sklenila slovesna akademija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Spored je bil domiselno sestavljen. Čeprav je akademija trajala precej dolgo, ni bilo nikjer čutiti razvlečenosti. Sodelovali so domači zbori Korotan (inž. Frank Gorenšek), Slovan (Ivan Rigler) in Fantje na vasi (Janez Sršen). Vsak zbor je zapel dve pesmi, nekaj pesmi na koncu pa so zapeli v kombinirani sestavi. Posebej Korotan se je odlikoval po svežih mladih glasovih, ki dajejo upanje, da bo še slišati slovensko pesem. Nastopila je tudi folklorna skupina Kres (Bernarda Ovsenik) s simpatičnim prikazom gorenjskega valčka. Dramatsko društvo Lilija (Ivan Tlakomin) je pripravilo posrečen solističen prizor molitve indijanskega poglavarja. S pestrimi sestavi so nastopili še Mladinski pevski zbor (Miha Vrenko) ter slovenski šoli pri sv. Vidu (Anuška Lekan) ter pri Mariji Vnebovzeti (Rudi Knez). Posebej velja omeniti nastop mladih harmonikarjev. Živahno in suvereno so odigrali dve skladbi, pa tudi mlada pevca Dominika in Emily Gorše je bilo pravo veselje poslušati. Nekaj posebnega je bilo vezno besedilo, ki sta ga dovršeno podala Mijca Slak (angleško) in Janez Tominc (slovensko). Ob vsaki točki so našli neprisiljeno povezavo z Baragovim življenjem in njegovo dejavnostjo, tako da se je misel na Barago kakor rdeča nit vlekla skozi ves spored. Škofje in drugi gostje so do konca ostali v dvorani, domači nadškof Hickey pa se je na koncu z izbranimi besedami zahvalil vsem tistim, ki so pripravili tako čudovit dan. Hkrati pa je vse povabil na prihodnji Baragov dan, ki bo naslednje leto v Jolietu. Z.M.M. teh pozitivne | pripomočki za glavni razvoj otroka! | Strog nastop je naraven □ | Otroči gredo skozi iste občutke nemožnosti in jeze kol vi. Včasih Ije težko najti pravo pot v slučaju otroške razdraženosti. Z malenkostno kontrolo samega sebe. ljubeznijo in z nasveti iz | knjižic lahko vodite otroške nasprolovalne nastope _ samo-izpovedi. I Ljubosumnost □ Skoraj nemogoče je preprečiti nezaupanje v starejšem otroku, ko ■ pride v hišo nov otrok. Pomagajte premestiti vašemu otroku le | težave s tem, da bodo pripravljeni na prihod dojenčka, predno isti ■ pride. ..Kaj storiti, ko dobite novega otroka?" ("VVhat to do vvhen ■ babv arrives?"). ..Posebnostni užitki" in ..Deljene dolžnosti" so | samo nekateri pametni nasveti iz teh knjižic. Pripravite otroka | predno pride novi dojenček k hiši. I res lahko odlično vodilo na tej poti. Disciplina □ Mnogokrat disciplina mnoge zavaja. Nekateri mislijo, da ni ■ dobro biti prestrog z otrokom. Disciplina je seveda potrebna za ! zdravo ,,otrok-starši" razmerje. Idealno je, če disciplina pomaga ■ otroku postati samo-zavesten in ponosen, za lastno discipline I Seveda, določene poti ni; te knjižice nudijo samo možne napotke. _ kadar postanejo dejanja otrok nemožna. Otroci so ljudje □ Važne so pohvale in vzpodbude, stalnost in disciplina in dar B ljubezni. Vse to najdete v knjižicah. ,.Otrok je oseba" teorija je £ pregledno obrazložena s posebnim poudarkom za zgodili razvoj g pozitivnega ..starfii-otrok" razmerja. KIDS, QUEEN S PARK, NAME. ADDRESS _ IZREŽITE TA OGLAS PO CRTKASTEM OKVIRJU. ZAZNAMUJTE KVADRAT PRI KNJI- _ ŽICI, KI JO ŽELITE TORONTO, ONTARIO^ VPIŠITE VAS NASLOV U7A iro IN ODPOSLJITE NA: M / A lU.y Keitn Norton. _ Minister of Community | I \J J and Social Services > ^ VVilliam Daviš. Premier Ontario Opazovanja s poti Trst, Septembra 19^9 Po daljšem času zavijam proti Trstu. Na cesti med Tržičem in Devinom se ni nič spremenilo. Rimska volkulja in volk še vedno grožece lajata proti Sloveniji. Vsote, ki jih prinašajo Jugoslovani, in med njimi tudi Slovenci, v Trst in Gorico, so naravnost bajne. Cenijo jih na 500 milijonov dolarjev na leto. Ta vsota bo kmalu presegla vsa nakazila izseljencev. Ce je kaj tipičnega za šibkost gospodarstva SFRJ, je to prav Trst. Te sramote ali ne morejo ali pa nočejo preprečiti. Z veliko trgovino na meji pred Italijo bi z majhnim kapitalom 10 trgovcev ustavilo vsaj 50% kupcev! Dinar je nekaj tolažbe v tem, da zelo iščejo prodajalce z znanjem slovenščine in srbo-hrvaščine. Neodvisni Slovenci v Trstu so pesimisti kljub dejstvu, da je danes lažje biti v Trstu Slovenec kot kadar koli po 1. 1918. SFRJ dosledno podpira samo svoje pristaše. Sporazumno z Italijo je postal Radio Trst po vsebini enak ljubljanskemu. Na postajo so vrinili režimske pristaše, demokratje so ostali samo še 3 ali 4. Slovenska kulturna in gospodarska zveza plava v denarju, službe pa daje seveda samo svojim. Slovenska skupnost je brez barve in ideologije in ne vleče. V Gorici je malo boljše, ni pa dobro v Benečiji, kjer je neki domnevni prerod rodil komaj 200 glasov. Kolovratim po vseh pokopališčih Beneške Slovenije in sem zaenkrat odkril samo Trinkov spomenik z nekaj slovenskimi besedami in 110 let stark slovenski spomenik — na Jj smetišču! Kako da je ta narod, ki nam je dal rod kaplana Cedemar-ca, ko so ga zatirali, tako malo zaveden sedaj, ko ni velikega pritiska? Rojaki z naše strani tožijo, da se utapljajo v srbsko-hrvaškem morju. Cela Vipavska dolina jih je polna! Zgleda, da je to previšek, ki ga mora sprejeti SRS. S Svete Gore še vedno blešči napis v belem kamenju "Naš Tito". Zgleda, da je moralo priti: po Mussoliniju še do tega! Berem Delo, 31. avgust 1979. Zgovoren mali oglas! SALONIT ANHOVO išče 8 direktorjev, ki so moralno politično neoporečni. V istem oglasu iščejo tudi 5 delavcev, ki pa ne potrebuje prejšnje kvalifikacije. Zgleda, da še ne bomo šli domov. V neki knjigarni vprašujem za knjige in revije prof. F. Jeze. Jih nimajo, pa se bodo pozanimali. Začuda pa so imeli revijo Zaliv. Vse to so podrobnosti, ki jih ne razumem. peter Urbane Caritas Inter-nationalis je pomagala v 91 deželah Po letnem poročilu za 1. 1078 je razdelila Caritas Internationalis v tem letu 40,000.000 $ podpore za izredne razmere, in v pomoč družbenemu razvoju. Pomoči so bili deležni ljudje v 91 deželah, nad polovico v Afriki in na Srednjem Vzhodu. Caritas Internationalis vzporeja delovanje katoliških dobrodelnih organizacij, ki zbirajo prispevke za mednarodno pomoč. 17 milijonov je porabila za prehrano in zdravniško pomoč, in 23 milijonov za razne programe gospodarskega razvoja, za vzgojo v prehrani in zdravstvu ter pa splošno izobrazbo. Izredne pomoči so bili deležni ljudje, ki so jih prizadele naravne nesreče kot potres v Guatemali in Severni Italiji. Poedine dežele, ki so bile deležne pomoči, so bile: 6 v Evropi, 17 v Aziji, 19 v Latinskih Ameriki in 49 v Afriki in na Srednjem Vzhodu. Dobili smo s prošnjo za objavo . . . LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC. FETI LETNI SIKPOZIJ NEVJ Y0RK UNIVERSITY LOEB ŠTUDENT CENTER 566 IaGuardia Plače New York. NY 10012 17. novembra, 1979 PROGRAM (tentativen) Dopoldnei Dr. Joie Velikonja, Slovensko časopisje v Ameriki Zdenka Kihelich, Jezik in izrazoslovje dopisnikov Prosvete Rudolf Susel, Ob prevzemu uredništva Ameriške domovine Ivan Dolenc, Slovenska kulturna publicistika in slovenski rojaki v Ameriki Popoldne 1 Otvoritev umetniške razstave 1 Bled v podobah dr. Huga Velkerja (vodi Sir,on Kregar) y Pater Portunat Zorman, Or;.., Katoliška cerkev in ohranjanje slovenstva v Ameriki ^ Bernard Lavrisha, Pomen Koroškega tečaja za utrditev moje slovenske zavesti Kirko Javornik, Srečanja v Evropi, 1979 Simpozij vodi dr. John Nielsen Organizacija simpozija! Ludvik 3urgar Peti letni simpozij Lige slovenskih Amerikancev se bo vršil 17. novembra, 1979 v Loeb Študent Center, N«; York University. Loeb otudent Center je na Uashington Scjuare v New Yorku. Registracija za simpozij je $20.00 ($10.00 za študente), ce se prijavite do 1. novembra, f-o 1. novembru stane registracija $25.00 ($15.00 za študente). V to ceno je vkljui-en izvod referatov, ki bodo podani na simpoziju, in prigrizek. Liga je za to priliko rezervirala skupino sob v Yale Club za petek in soboto večer, to je 16. in 17. novembra. Vsaka soba je za dve osebi in stane $50-00 za obe no£i. Ker bo udeležba na simpoziju omejena , priporoSamo, da se prijavite čim prej. Izpolnite prijavnico in jo pošljite z denarno nakaznico na Ligino pisarno. V. ANNUAL SYKP0SIUM LEAGUE 0F SLOVENIAN AkERICANS, INC. P.O. B0X 32 RIDCEW00D, NY 11227 Iz slovenske zgodovine. BOGDAN NOVAK Različne vrste kosezov NAN.E (If spouse is also attending, indicate both first names) ADDRESS_ CITY _ STATE ZIP AFFILIATI0N_ ŠTUDENT I plan to attend the Fifth Annual ISA, Ino, Symposium In New York on 17- N«vember, 1979. Enclosed find the registration fee for _people. Total $ _• _people at tha I would like to reserve lodging for Yale Club. Please notei Lodging reservations will be accepted on first coir.e, first served basis. The Yale Club will bili you for your actual expenses to your home. •Make checks payable to League of Slovenian Americans, Inc. Registration* fee i's tax d^Suctible. Ije torej bila glavarina, ki ni bik^ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ^"rznJiTle^a. Med vojno so DRAGA 1979 14. forum slovenskega svobodnega dialoga je za nami. Število udeležencev je bilo isto kot druga leta, mladih očitno premalo. Režim v SRS je bil letos toleranten. Primorski glas je poročal korektno, le kritike režima je zamolčal. Prvi predavatelj je bil prof. France Vodnik, slavist, bivši član Križa na gori, esejist, in sedaj odgovorni urednik Znamenja. Podal je nazorno sliko razvoja katoliške skupine, ki je delovala v okvirju križarjev, Savice, Danice in končno Zarje. Vse te dejavnosti ter oboje počitniških zborovanj, znanih kot Bohinjska tedna, je predstavil kot forum katoličanov, ki jih je družil odklon do uradne stranke SLS in do vseh totalitarizmov, vključno komunističnega. Našteval je poskuse, da bi jim onemogočili delovanje: intervencija dr. Ehrlicha, škofa Rozmana, spor Kocbeka v Domu in svetu, ustanovitev nove revije Dejanje. Za SLS je omenil, da se je oddaljila od delavstva in se povezala z nedemokratičnimi silami. Njihovi nasprotniki so zanikali pluralizem in so enačili pravega Slovenca z vernim katoličanom. Moral pa je priznati, da opozicija ni bila nemogoča, česar ni mogoče priznati sedanjemu režimu. Največ je navajal predavatelj Koblarja in Finžgarja. Pozival je vernike, naj delajo za sožitje z državo ter je zameril onim, ki jih zaradi tega sodelovanja označujejo za komuniste. Po odmoru je sledila debata. Da smo Slovenci pogumni in ponosni ljudje, so dokazali prof. V. Suhadolc, prof. Kranner, bivši poslanec SLS dr. J. Koče in še posebej prof. V. Beličč. Ta je v naravnost pisateljskem slogu ubranil čast Ehrlichove skupine, ki je raje izbrala pot navječjih žrtev in emigracije, kot pa da bi postala nezvesta svojim idealom. Predavatelj in njegovi somišljeniki so priznali osebno poštenost stražarjev, obsojali pa so njih ekstremni antikomunizem. Preč. g. Križik pa je udotovil, da so Zarjani v velikem številu klonili pred komunizmom in vprašal, zakaj ni bilo dovoljeno katoličanom, da bi se uprli stalinizmu v dobi od 1941 do 1945. ko je bilo to dovoljeno po 1. 1948. Drugi predavatelj je bil dr. O. Simčič, škofov vikar v Gorici. Predaval je o narodu in veri. Osrednja misel je bila, da je narod raztegnjena družina in da kaže bodoči razvoj, da se bosta vera in narod še bolj povezala. Debata je pokazala, da ni vzbudilo predavanja nikake konfrontacije. Zadnje predavanje je imel časnikar Sergij Pahor o matičnem, zamejskem in zdomskem trenutku. Njegov resume o SFRJ in še posebej o ekonomiji je bil v glavnem pozitiven, vendar se ni dotaknil vprašanja političnih svoboščin. Tudi zamejstvo je pozitivno ocenil in še posebej omenil založniško delo v Argentini. Kritiziral pa je razmere med SRS in zamejstvom, ker gre vsa pomoč zamejstvu po strogo partijski liniji. Kritika je malo pozna, ker se to že dogaja stalno od 1. 1942. V CK KPS je sicer nekaj članov, ki jim je mar za slovenstvo, toda še vedno je prevladala Tito-Kidrič-Kardeljeva linija, da je boljši nezaveden in na pol potujčen Slovenec-levičar kot pa zaveden Slovenec-demokrat. V prejšnjem podlistku smo videli, da si je Ljudevit Haupt-mann pri preiskovanju stanovskega položaja kosezov 16. stoletja postavil vprašanje, ali so nastali kosezi šele konec srednjega veka na tak način, da je zemljiški gospod s posebnim privilegijem dvignil svoje podložnike v koseze in so ti zanj opravljali posebne službe, ali pa so nasprotno kosezi obstojali že preje kot priviligirani svobodnjaki, ki pa so padli na socialni lestvici in postali podložniki. Da najde odgovor na to vprašanje, je Hauptmann primerjal dva urbarja, ki sta si časovno približno sto petdeset let narazen. Prvi je bil kranjski urbar iz leta 1400, drugi pa gamberški iz leta 1558. Mlajši, gamberški, se tiče zagorskih kosezov in navaja osemindvajset vasi. V devetnajstih so živeli podložniki, v ostalih devetih pa kosezi. Kranjski urbar iz leta 1400 govori o nekdanjem zemljiškem gospodstvu ortenburških grofov v okolici Kranja ter vsebuje dajatve osmih podložniških vasi in štirih koseških. Ce primerjamo oba ur barja, lahko takoj opazimo, kot že preje, da so še davščine navadnih podložnikov zelo razlikovale od koseških dajatev, ki so bile maj hne, to je nizka, vendar različna, denarna dajatev ter ena mera ovsa in piščanec. V obeh primerih lahko vidimo, da so se koseščine delile in so postajale manjše. Jasno pa izstopa sledeča posebnost. Po urbarju iz leta 1558 plačujejo zagorski kosezi dajatve z ozirom na velikost svoje posesti, kranjski po urbarju sto petdeset let preje (leta 1400) pa oddajo vedno enako da jatev, neglede na velikost koseščine. Starejši kranjski primer kaže na to, da se je dajatev plačevala na osebo ali na glavo in je torej bila glavarina,_ki_jii_bila Hitlerja. Med vojno služili Korošci v nemških uniformah na vseh frontah. Voditelj ZSO je bil do jeseni 1944 nemški oficir v Črni gori. Kljub temu jim ni nihče očital sodelovanja z okupatorjem ali celo izdajstva. b) Na Štajerskem in Gorenjskem je okupator določil, da je 500.000 Slovencev vrednih, da postanejo Nemci. Temu vabilu na vstop v Heimatbund in Kulturbund se je odzvalo 95% ljudi. Mnogo mladih je služilo v nemški vojski. Tudi njim ni nihče očital sodelovanja z okupatorjem ali izdajstva. c) Primorci so služili kot italijanski^ vojaki do septembra 1943. Pisatelj, neozdravljiv socialist in pristaš OF se je boril v Libiji na italijanski strani. Po) ure hoda od Drage je slovenska vas, ki je dala pred vojno 80 članov fašistični stranki, danes pa je 100% komunistična. Tudi Primorcem ni nihče očital sodelovanja z okupatorjem ali celo izdajstva. d) V Ljubljani in ljubljanski pokrajini niso niti fašisti niti nacisti dobili več kot deset članov v svojo stranko in niti eden prebivalec ni'sprožil niti enega strela na zaveznike. Zakaj dvojno merilo in očitati desničarski totalitarizem samo enemu delu naroda? Pripomba poročevalca V debati k prvemu predavanju je pisatelj Leo Detela očital, da so se vezali katoličani z desnimi totalitarizmi, in svetnik dr. V. In-zko, da so bili Zarjani, Mladci in Stražarji plemeniti in delavni ljudje do vojne. Te izjave je treba soočiti z naslednjimi dejstvi: a) Po priključitvi Avstrije Nemčiji se je 99% Korošcev vezana na velikost zemljišča. Zato se lahko upravičeno vprašamo, pravi Hauptmann, ali niso bile nekoč, na začetku, koseške dajatve le osebne dajatve (glavarineHn so postale vezane na zemljo šele pozneje. Oba navedena primera bi potemtakem predstavljala le dve razlijni stopnji istega razvoja. Starejši, kranjski, kjer se je pravkar osebna dajatev (glavarina) vezala na zemljo, in mlajši, zagorski, kjer se je spomin na osebno dajatev že izgubil in se je glavarina že spremenila v pravi zemljiši davek. ("Karantahska Hrvatska", Zbornik kralja Tomislava; Zagreb, 1925, str. 303-305.) Mala denarna dajatev ter mera ovsa in piščanec zgornji razvoj le potrjujejo, nadaljuje Hauptmann. Se več, taka dajatev je bila tipična za svobodnjaka, ki se je zatekel pod zaščito deželnega kneza ali krajevnega zamljiškega gospoda, da se izogne gospodarski grabežljivosti drugih zemljiških gospodov, vojaški obveznosti ali drugim nadlogam. Svojemu zaščitniku (advocatus, Vogt) plačuje tak varovanec, bivši svobodnjak, le malo denarno vsoto za advokatske stroške, skoro vedno pa tudi mernik ovsa in piščanca (ali kuro) kot simbolično priznanji advokatove pravice nad njim. Tako pride Hauptmann do zaključka, da kosezi 16. stoletja niso bili bivši podložniki (tlačani), ki bi jih deželni knez ali zemljiški gospod povzdignil in odvezal nekaterih dajatev, temveč prav nasprotno: Kosezi so bili nekoč svobodnjaki, ki so se podali pod zaščito odvetnika, da si tako zagotove (ali tako so vsaj upali) z zapisanimi privilegiji svoj gospodarski in socialni obstoj in se izognejo nadaljnemu propadanju. Ker so take pogodbe nastajale v različnih krajih ob različnem času ?ri so temeljile na vsakokratnem razmerju moči med kosezi in zemljiškim gospodom, [ različna; iz česar pa izhaja, da so bile tudi pravice in dolžnosti zato je bila vsebina teh pogodbi kosezov v različnih krajih različne. Latinska imena za koseze paziti na pomen besed "libertinus", "libertus" in "liber", Doslej je Hauptmann ugotovil, da imamo v 16. stoletju samo še koseze-podložnike, da pa je verjetno, da so kosezi-podložniki nastali iz varovancev, zadnji pa iz kmetov-svobodnjakov. Da pa je lahko dokazal razvoj od svobodnjaka, preko varovanca do podložnika, je moral ugotoviti latinske izraze, za katerimi bi se lahko skrivali kosezi. Začel je s 16. stoletjem in raziskoval nazaj v preteklost. Pri tem ga je tudi zanimalo, ali so bili med kosezi-svobodnjaki samo svobodni kmetje ali pa tudi plemiči. Na zadnjo možnost je postal posebno pozoren, ko je pregledoval Pleterski urbar iz leta 1507. Kot že vemo imenujejo-urbarji 16. stoletja koseze, takrat le še podložnike z več ali manj pravicami, z nemško besedo edling ali edlinger. Pleterski urbar pa navaja za vas Orehovico, da tam žive 'nobilitares seu edlinger" in druga listina iz leta 1308 jih imenuje "nobiles seu clientes". To pomeni, da so bili v Orehovici leta 1507 kosezi le še kmetje, živel pa je še spomin, da so bili nekoč pleminitega rodu, o čemer priča beseda "nobilitares". Dvesto let preje jih druga listina imenuje s pravo latinsko besedo za plemič, to je "nobiles", vendar ji prida 'clientes" (varovanci), kar označuje, da so se že podali v varstvo odvetnika, tamkajšnjega zemljiškega gospoda, ter niso bili več lastniki svojih alodov. ("Die Herkunft der Karntner Edlinge", Vierteljahrschrift fttr Social- und VVirtschaftsgeschichte, 21 (1928), str. 261 in 253 op. 27.) Predno pa je posvetil Hauptmann več pozornosti plemstvu kosezov je ugotavljal rabo in pomen latinskih besed, za katerimi bi se lahko skrivali kosezi. Po raziskavi več listin je prišel do zaključka, da je treba posebno I CARL VIPAVEC i |ZA VSF. PHAVNR ZADF.VIi SE SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR PRIPOROČA Simpson Towers 401 Bay Sf. Suite 20D0 — EM4-4004 Podružnica: 770 Browns Line — Nevv Toronto Tel.: 255-7500 -J mmmmmmmmm Nove kanadske — znamke — VVf V W w »«"» » m m ki imajo lahko različen pomen v različnem stoletju. V prvi polovici 13. stoletja sta označevali obe besedi, "libertus" in "libertinus", dvoje vrst kosezov, to je varovance, ki so se že podali v varstvo zemljiških gospodov, ter popolnoma svobodne kmete. Zvezo med starejšim "libertinus" in poznejšim edlingom je ugotovil na primeru vasi Olšvek (01swich). Leta 1306 sta dva brata, zemljiška gospoda, prodala odvetništvo nad dvema edlingoma v vasi Olšvek, starejša listina iz leta 1248 pa v isti vasi omenja libertina. Mal si je privoščil posebno ta primer in ga označil kot neodgovorno spekulativno sklepanje. (Hauptmann, Staroslovenska družba; Ljubljana, 1954; str. 82.) Nadalje skuša Hauptmann ugotoviti, ali so med svobodnimi (liberi, liberti in libertini) samo svobodni kmetje, ali pa so med njimi tudi plemiči. Iz darovne listine, izdane 13. avgusta leta 1250, se razvidi, da je kosez Dobrossus podaril stiškemu samostanu v Dolgi njivi blizu Višnje gore dve celi hubi. Hauptmann se pri tem vpraša, ali je oni, ki lahko podari dve celi hubi (kmetiji) še kmet, ali pa že mali plemič. Čeprav na to vprašanje še ne more odgovoriti, pa je prepričan, da je bil sredi 13. stoletja socialni položaj kosezov libertinov višji kot položaj svobodnih kmetov, kar naj bi potrjevala listina iz leta 1256, s katero je štajerski vojvoda priznal pravico "svojim ministerialom, libertinom in fideles", da lahko poklanjajo svojo zamljo samostanu v Studenicah. Hauptmann, ki tolmači fideles z vitezi, pravi, da se iz tega razvidi, da so bili kosezi sredi 13. stoletja na socialni lestvici takoj za višjim nesvobod-nim plemstvom (ministeriali) in pred nižjim nesvobodnim plemstvom (vitezi) iz česar sledi, da so bili nad svobodnimi kmeti. (Karantanska Hrvatska, str 307-308.) Kosezi plemiči Končno potrdilo, da so bili kosezi res plemiči je našel Hauptmann v listinah o Otmanjskih kosezih Razpravljal je še o drugih primerih, toda ogledali si bomo samo tri, prvega iz Otmanj, brix enški blejski kot in nazadnje primer Tessine. O Ottnanjah pravi Hauptmann. da ležijo v osrčju Koroške blizu Gosposvetskega polja, kjer so nekoč ustoličevali slovenske kneze in nato koroške vojvode. Da poudari svojo hrvaško teorijo, nadaljuje Hauptmann, da se naha jajo Otmanje "na Srednjem Koroškem med Hrovačami pri St Lipšu, Hrovaško goro in Gosposvetskim poljem.' (Staroslovenska družba, str. 84.) Leta 1134, torej v prvi polovici 12. stoletja, sestavljena darovalna listina pravi, da sta brata Rahvin (Rewinus, Rachwin) ln Engilšalk (Engelschalchus) sezidala cerkev v Otmanjah ter jo podarila krškemu škofu, ker nista imela otrok. Daritev je izročil škofu njun pooblaščenec in sosed "libertinus Junic", ki je živel tudi v Otmanjah s svojima sinovoma Rapotom in Perom. Listina naVaja priče v strogo stanovskem redu. Prvo so navedeni pod "liberi" visoki in svobodni plemiči, sledi Junik s svojima sinovoma in drugimi pričami, nato najvišji ministeriali, prvo salzburške nato krške škofije. Ustanovitelja cerkve v Otmanjah, brata Rahvin in Engilšalk, ki sta jo tudi bogato obdarovala s svojimi posestvi, se imenujeta v papeški buli "nobiles". V skladu s r Buenos Aires, Septembra 1979.letj^ UredniStvu "Slovenske DrŽave" I Kljub temu, da je treba oceniti I v imsnu uredniškega odbora lista "Smer v slovensko državo" Vam Drago 1979 kot uspeh, je bilo I izrekam najprisrCnej5e Sestitke ol. priliki 30-letnioe-izhajanja "Slovenske Države". opaziti neko malodušje. Primer- I M , . _ , , . Časopis je s propagiranjem novega ideala o samoutojni Sloveniji java, da je Draga slovenski parla- ■ ment, ni prepričala, dejstvo pa je, I zarezal globoko brazdo v narodno politiEno migi Jen je protikomunistiCnih >ecunoev , da je postala točka važnega Jpa tudi ataronaseljenoev in istoSasno odprl svoje strani demokratičnemu raz->laV- dialoga. Pokazala je, da lahko živi • s podporo režima, pa tudi brez 0 na5om orodnem »praSanJu. Z željo, da Tii UI Časopis s svojo ravno in dosledno linijo nekak nje. Da bi postala v simboličnem smislu slovenski parlament in da bi pritegnila mladino je morda i »din« pravilni - ideal o suvereni in mednarodno priznani slovenski državi, Vas, napočil čas, da si izbere za predmet razgovora dvoje področij: Oris dogodkov v Sloveniji med vojno ter stanje g slovenskega gospodarstva. dr. Peter Urbane | kažipot naSim političnim »trankam,da Tii tako tudi one pravzele naS skupni - in I, |£.urednik, najlepSa pozdravljamo in Vam želimo veliko uspeha pri nadalnjem delu!. I Za ura dni Ski odl»or "Smeri" tem najdemo Rahvina v listini iz leta 1111-1112 kot pričo sredi svobodnih piemičev, isto v listini iz leta 1123. Rahvin je bil torej svoboden plemič. (Die Herkunft der Karntner Edlinge, str. 262.) Toda listina izdana med leti 1135 in 1143, torej potem ko je ustanovil z bratom cerkev ter ji daroval svoje premoženje, ga omenja na istem mestu kot omenja listina iz leta 1134 Junika, to je za svobodnim plemstvom vendar pred najvišjimi ministeriali. O tem sklepa Hauptmann takole: Ko je Rahvin izročil krški cerkvi vsa posestva, ohranil pa si samo pravico uživanja do svoje smrti, je socialno zdrknil od "nobiles" do libertinov. Se bolj značilen je bil padec Junikove družine. Čeprav je bil Junik pred ministeriali po svojem stanovskem položaju, se njegova sinova omenjata samo še med ministeriali. Ker je oče razdelil premoženje med oba sinova, je imel vsak premalo posesti, da bi še bil pred ministeriali. Tako sledita očetu libertinu sinova ministeriala. 2e ti primeri so zadostovali Hauptmannu, da je leta 1925 zapisal: "Vse kaže na to, da je treba raztegniti genealogijo karan-tanskih kosezov od varovanca in svobodnega kmeta nazaj vse do svobodnega plemiča — ali z drugimi besedami — da kosezi spočetka niso bili niti priviligirani podložniki, niti svobodni kmetje, temveč predstavniki karantanskega narodnega plemstva" (Karantanska Hrvatska, str. 310). Leta 1928 je temu dodal študijo o propadu alodov blejskih svobodnih posestnikov, ki se razvidi iz dokumentov brixenškega škofa Altvina (Altwin, Altwinus, Alt-vuinus), ki je škofoval od leta 1049 do leta 1097. Hauptmann imenuje vse te listine na kratko Altvinov kodeks in so bile priobčene v Acta Tirolensia (Innsbruck, 1886), njihovi regesti (vsebinski povzetki; originalnim tekstom važnih mest) so tudi v tretji knjigi F. Kosovega Gradiva. Vsak, ki na hitro preleti to Kosovo Gradivo, bo osupnil nad množico darovalnih listin, kjer prepuščajo lastniki iz "ljubezni do škofa" svoje premoženje brixenški škofiji. Seveda postane kmalu jasno, da gre za prisilno zaokroževanje Blejskega zemljiškega gospostva brixenške škofije, ne pa za darovanja iz spoštovanja ali ljubezni. Na to je opozoril tudi Hauptmann, blejsko gospostvo pa uporabil kot svoj dokaz o obstoju in propadanju slovenskega plemstva. BE A BLOOD DONOR! ffi 48232323485323484848535323534853