POMURSKI
VESTMK
                                                      MURSKA SOBOTA, 2. OKT. 1958 Leto X — Štev. 39 Cena din 10.—-
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
                                             Na seji 0L0 poročilo in razprava o gospodarjenju v prvem polletju
  Storilnost in splošna potrošnja
                                    SEJI, NA KATERI JE POROČAL O GIBANJU GOSPODARSTVA V OSMIH MESECIH LETOS PREDSEDNIK SVETA ZADRUŽBENI PLAN IN FINANCE TOV. KAREL LUTAR, STA PRISOSTVOVALA ZVEZNA LJUDSKA POSLANCA ZA SOBOŠKI OKRAJ JANEZ HRIBAR IN IVAN KREFT
    Poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju navaja, da je bila dosežena v industriji realizacija proizvodnje do konca meseca avgusta z 87,4 odstotka. Večji proizvodni zastoji so bili zabeleženi v prvem polletju v naftni, živilski in v opekarski industriji. V živilski industriji je stanje najbolj kritično v mlinskih podjetjih, saj je doseglo n. pr. soboško mlinsko podjetje plan proizvodnje komaj z 20,8 odst., mlin Apače z 28,5 odst., lendavski mlin z
29,7 odst. itd. V tej industrijski panogi so povzročile zastoj predvsem lanskoletne zaloge in pa to, da so vsi naši mlini v trgovskem smislu odvisni od nekaterih večjih mlinov v Sloveniji, ki imajo izključno pravico razpolagati z mlevskimi izdelki. Podobne težave glede zalog so se pojavile še v tovarni mlečnega prahu. Razen tega je primanjkovala temu industrijskemu obratu osnovna surovina — mleko. Da se stanje do konca leta nekoliko popravi, je še naj-
več možnosti v industriji gradbenega materiala, kjer se je pričela sezona šele v poletnih mesecih.
   Značilen za realizacijo družbenega načrta je odnos med zaposlenostjo in delovno storilnostjo. Skoraj v vseh gospodarskih panogah se je število zaposlenih povečalo nesorazmerno v primerjavi z delovno storilnostjo. Družbeni plan za leto 1958 predvideva 2-odstotno povečanje, dejansko pa znaša to povečanje — kakor je bilo
omenjeno v poročilu — nekaj nad 10 odstotkov.
   V    perspektivnem načrtu razvoja kmetijstva je predvideno za letos 10 odstotno povečanje proizvodnje. Po sicer še nepopolnih podatkih pa bo znašalo povečanje proizvodnje v kmetijstvu letos nekako za 4 odstotke. Vendar je bilo v razpravi poudarjeno, da so bili zabeleženi letos na splošno mnogo večji hektarski donosu n. pr. pri pšenici in koruzi, kot je navajalo poročilo, kar seveda močno predrugači splošno sliko o razmerah glede kmetijske proizvodnje v letošnjem letu. Zato pa je vplivala na hektarske donose majska suša in ponekod toča.
   Blagovni promet je znašal ob koncu avgusta 2 milijardi 674 milijonov dinarjev, kar je za
16,7 odst. več kot lani v istem razdobju. Ce upoštevamo, da se je povečal indeks blagovnih cen v primerjavi z lanskim letom za 5 odst., znaša dejansko povečanje blagovnega prometa
11,7 odst. Promet v turizmu in gostinstvu pa se je povečal v primerjavi z osmimi meseci lani za 7 odst.
   V    poročilu o gibanju gospodarstva do konca letos, je omenjeno med drugim tudi izvajanje proračunov okrajnega in občinskih ljudskih odborov. Dohodki OLO so bili ob koncu avgusta za 12 odst. višji od realiziranih izdatkov, nasprotno pa so bili dohodki občinskih ljudskih odborov nižji od izdatkov za 4 odst.
   V     razpravi je bilo poudarjeno, da se je povečala produktivnost v industriji za 3,9 odst. če izločimo pri tem lendavsko Nafto in mlinska podjetja. Na splošno se je povečala vsestranska potrošnja — to je bilo razvidno predvsem iz podatkov o blagovnem prometu. Prebivalci so kupovali v prvem polletju letos predvsem tehnične in druge predmete trajnejše vrednosti (radioaparati, gradbeni material itd.). Tako so nakupili potrošniki samo gradbenega materiala za okrog 10 milijonov dinarjev več kot lani o istem razdobju.
                       Kritizirati napake pri delu, ne pa načela družbenega sistema
   V razpravo po poročilu je med drugimi posegel tudi zvezni ljudski poslanec JANEZ HRIBAR. »O splošni potrošnji v prid osebnega standarda danes zelo mnogo razpravljamo,« je dejal. »Ce pa vemo, da je vsaka potrošnja vezana na proizvodnjo, moramo te stvari razumeti nekoliko globje, saj zajema potrošnja kot proizvodnja organizirano delo milijonov ljudi. Znano je, da so bile vse naše dosedanje investicije usmerjene predvsem v izgradnjo industrije. To so nam narekovale predvsem potrebe po letu 1948. Danes pa smo že prišli do take razvojne stopnje v našem gospodarstvu, da lahko posvečamo več skrbi tudi problematiki našega kmetijstva. Seveda pa mora biti pri tem delež samega kmetijstva, kolikor le gre, velik. Če primerjamo, kolikšen odstotek znašajo n. pr. v industriji plače delavcev v skupnem dohodku, ki ga s svojim delom ustvarjajo, vidimo, da ostane pri kmečkem prebivalstvu mnogo večji odstotek skupne vrednosti kmečkih proizvodov. Pogostokrat se sprašujemo, kam gredo viški, ki so ustvarjeni v industriji? Imamo še veliko nerazvitih predelov, saj smo v preteklosti marsikje zamudili, zaradi pogojev v katerih smo živeli, to, kar so dosegali v drugih državah. Vse to moramo nadoknaditi v čim krajšem času.«
   Za tem je tov. Hribar omenjal splošni prirastek v naši državi, ki znaša okrog 300 tisoč ljudi letno, izdatke za šolstvo, socialno skrbstvo itd. »Za vse to moramo zagotoviti sredstva iz skupnega dohodka«, je
poudaril, »in del teh splošnih sredstev mora doprinesti tudi kmetijstvo.«
   »Razumljivo pa je,« je nadaljeval tov. Hribar, »da ne bo mogoče uvajati sodobnega načina obdelovanja zemlje na tako izrazito razdrobljenih zemljiščih kot so n. pr. v Prekmurju«
                                                                                                                                                                                            Tov. Hribar je v svojem prispevku k razpravi omenil tud:
                                                                                                           Janez Hribar
diskusije o tem ali je prav, da ne vlagamo še več sredstev v splošen gospodarski razvoj nekaterih predelov v Sloveniji, kjer je že dana za hitrejši napredek dobra osnova.
    »Taka mnenja ne zasledujejo socialističnih smotrov,« je dejal tov. Hribar. »Vemo namreč, da prispevajo k splošnemu napredku največ tisti predeli naše države, ki so vsestransko razviti, zato moramo težiti za tem, da dosežejo tako raven razvoja tudi zaostale pokrajine. Šele tako bodo lahko prevzela zaostala področja vsa bremena, ki jim jih pomaga nosi-
ti sedaj širša skupnost. Težnja doseči v vsej državi enak gospodarski razvoj, ni neka naša specifičnost. Podobne težnje se pojavljajo v svetovnem merilu, n. pr. v OZN itd.«
  Za tem, ko je omenil potrebo po krepitvi delavskega in družbenega samoupravljanja, je tov. Hribar govoril še o odnosu delavcev do kmečkega prebivalstva in problemov, ki se porajajo na vasi. »Delavci se še vedno premalo zanimajo za to
problematiko,« je poudaril. »Več i morali aktivno sodelovati v tem procesu, saj bo delavčev standard rastel tudi s tem, če se bo kmetijstvo ugodno razvijalo. Nasprotno pa ne sme kmečki človek omalovaževat: industrije, ki je osnova za splošno modernizacijo v kmetijstvu. Na splošno ne sme ta proces poivzročatii, pri nas včasih zelo živili, antagonizmov med kmečkim prebivalstvom in delavstvom. Ce pa v svojih težnjah in pri svojem delu nekaj kritiziramo, moramo vedno ločiti kritiziranje napak pri vsakodnevnem delu od kritiziranja načel našega družbenega sistema.«
                        Obisk pri graditeljih avtne ceste v Šentjurju
NOVI ML ADI KOMUNISTI
    Druga Pomurska mladinska delovna brigada »Štefan Kovač« dela na avtni cesti na odseku Novo mesto—Mirna peč. Biva v naselju Šentjurij blizu Mirne peči sredi lepega gozdiča. Polee mladincev iz Pomurja so v to brigado vključeni tudi mla-
                                                                                               dinci iz okraja Koper.
   Brigado so pred dnevi obiskali zastopniki OK ZKS in OK LMS iz Murske Sobote in Kopra. Srečanje z brigadirji na delovišču in v naselju je bilo izredno prisrčno. To kaže, da so taki obtski koristni, saj je nanje mladina zelo ponosna in prav rada in z zadovoljstvom pripoveduje o svojih doživljajih in uspehih.
   Mladinci so med drugim povedali: »Delo na cesti gre h kraju in nam je prav težko, da ne bomo tu dočakali dneva, ko bo naše delo obrodilo plemenit sad in bo cesta povezala našo belo Ljubljano z Zagrebom. Živimo novo mladinsko življenje. Skoraj vsak mladinec je našel tu zase nekaj novega in se v prostem času izživlja v kulturno-prosvetnem, šahovskem, športnem življenju ter ljudski tehniki, najbolj pa nam je vsem pri srcu tečaj za vozače motornih vozil.«
   Tega dne je brigada slavila tudi najpomembnejši dogodek. Popoldne se je zbrala na lepo okrašenem prostoru letnega kina. kjer le sekretar okrajnega komiteja ZKS iz Murske Sobote tovariš Ivan Ros ob prisotnosti funkcionarjev brigade in gostov iz okraja Koper na predlog aktiva komunistov iz brigade sprejel v ZKJ 18 brigadirjev,
od teh iz našega okraja 9. Od sprejetih sta 2 iz občine Beltinci, 4 iz Ljutomera, 2 iz Murske Sobote in 1 iz Petrovec. Od sprejetih so 3 tovarišice. Posebno razveseljivo je to, da so vsi sprejeti fizični delavci. Dogodek je na goste in brigadirje naredil nadvse svečan vtis. Posebno pa smo bili ponosni na
besede mladinca, ki je po sprejemu med drugim rekel: »Današnji dogodek je živa priča, da je avtna cesta kovačnica novih ljudi. V nas je vcepila resnično bratstvo in enotnost, zato obljubljamo, da borno po prihodu domov nadaljevali delo, ki smo ga tu začeli. Ker pa smo še mladi, si tudi doma želimo  tvovariške pomoči, kakršne smo bili deležni tu, posebno pa še v nadaljnji ideološki vzgoji.«
                         V. B.
                                                                                       NOVA OBZORJA belili rudarjev
   Vprašanje proizvodnosti je osrednji problem našega gospodarstva. in postaja hkrati naš politični problem. To je pokazalo tudi zadnje zasedanje OLO M. Sobota. Ker je vprašanje produktivnosti dela osrednji gospodarski problem, bo okrajno politično vodstvo, ki je pred dnevi o tem razpravljalo, naredilo analizo podjetja Proizvodnja Nafte v Lendavi in VG Radgona, občinska politična vodstva pa bodo prav tako analizirala po eno podjetje svojega območja. Nedvomno bodo te analize oziroma njegove ugotovitve pripomogle k doslednejšemu uveljavljanju smernic naše gospodarske politike v Pomurja.
   Bilo bi krivično trditi, da proizvodnost dela v Pomurju zaostaja zgolj zaradi več ali manj znanega klobčiča objektivnih in subjektivnih težav v proizvodnji nafte. Znano je, da storilnost v Pomurju ne narašča kljub povečanemu številu zaposlenih, čeprav se v republiškem in državnem merilu ob povečanju števila zaposlenih dviga tudi proizvodnost. Dalje je bilo lani v Pomurju normiranega dela nad republiškim povprečjem, ostvaritev pa je bila pod njim. Drži pa tudi, da je izpolnilo lendavsko naftno podjetje v letošnjih prvih osmih mesecih svoje proizvodne naloge po nepolnih podatkih za 14 % manj. Indeks proizvodnje je padel na 84, indeks števila zaposlenih pa se je dvignil na 103 %.
   Vsi vemo, da dajejo petišovske vrtine danes že več vode kot nafte navzlic novi metodi dela z ustreznimi aparati za razbijanje slojev, ker bi bit padec proizvodnje surove nafte sicer še večji. Toda tudi ob neki drugi, še boljši strokovni metodi kaže, da bo dela v Petišovcih le še za dve leti. V Gančanih, Koračici in Murskem Središču je bila narava vrtalcem delno naklonjena, vendar se tu poraja vprašanje, ali se bo moral kolektiv belili rudarjev zaradi pomanjkanja plinovodov res zadovoljiti samo z raziskovalnimi deli, čeprav so tudi ta potrebna.
   Vsekakor so plini, ki jih ugotavljajo vrtalci, zelo razveseljiv pojav, zlasti ker ne gre za manjše količine. Vsa slovenska in jugoslovanska kemična industrija se zelo zavzema za predelavo določenih vrst plinov. Škoda, da se vodstvo lendavskega naftnega podjetja ni dovolj odločno zavzelo za gradnjo tovarne metanola (formaldehid), za katero še danes ni gotovo, ali jo bodo zgradili v Sloveniji, Hrvatski ali Bosni. Kaže, da bi bila ta investicija najbolj rentabilna v Lendavi, kjer so vložili v degazolinažo po nekaterih podatkih 132 milijonov, po drugih, čeprav nepotrjenih podatkih, pa celo 300 milijonov dinarjev. Tu bi bilo treba poskrbeti tudi za ustrezne elaborate, s katerimi bi ob zadovoljivi ekonomski utemeljitvi, kakr-
   (Nadaljevanje na 2. strani)
                                                                              LETOŠNJI TEDEN OTROKA
pod geslom »Otrok v stanovanjski skupnosti in pomoč družini«
  Letošnji Teden otroka od 5. do 11. oktobra bo imel predvsem delovni značaj pod geslom »Otrok o stanovanjski skupnosti in pomoč družini«. Tudi v Pomurju bomo skušali konkretno reševati te probleme in delo z otroki ter mladino. Vsega ne bomo mogli opraviti v enem tednu, če pa bo skrb za otroka in družino naša stalna skrb, tudi uspehi ne bodo izostali.
  Okrajna zveza prijateljev mladine opozarja predvsem na snovanje vrtcev za predšolske otroke v okviru stanovanjske skupnosti in na snovanje pionirskih domov za šolske otroke. Sem sodi tudi ureditev otroškega igrišča v Soboti, kjer pionirji višjih razredov že pomagajo pri gradnji otro-
                                                                                            Otroci v prostem času — naša skupna skrb
  škega igrišča o parku, za katerega je dala pobudo stanovanjska skupnost.
    Društva prijateljev mladine o ostalih krajih Pomurja bodo v tednu otroka zbrala podatke o življenju otrok, ki ostajajo sami doma, ko so starši zaposleni. Ta društva bodo razmislila tudi o pomoči in varstvu teh otrok in dala ustrezne predloge. Posebno skrb bodo morala posvetiti otrokom brez staršev in staršem v primeru bolezni in drugih ne prilik in kjer kaže, starše tudi vzgajati s predavanji, seminarji itd.
    Trgovinska in gostinska, zbornica okraja M. Sobota sta prav tako obljubili, da bosta doprinesli svoj delež o Tednu otroka z ureditvijo izložb in lokalov, posamezne šole o okraju pa so že v stiku s šolami o sadjarskih predelih zaradi zbiranja sadja za mlečne kuhinje. Okrajna zveza prijateljev mladine je pozvala dalje predstavnike DPM, naj šole, v kolikor le gre, uskladijo prosti čas otroka in zaposlenih staršev. To vprašanje se je pokazalo kot zelo pereče tudi o Soboti ob začetku šolskega leta in ob uvedbi dveh šolskih okolišev. Nešteto staršev je namreč prosilo za dopoldanski pouk. Na nižji stopnji so jim lahko ugodili, na višji pa je bil odločilen izbor jezika. Vsekakor pa je ta primer pokazal, da je z vsestranskim razumevanjem mogoče marsikaj urediti.
    Okrajna zveza prijateljev mladine je nadalje pozvala šole, naj čimbolj upoštevajo in uveljavijo tehnično in telesno vzgojo otrok. Za boljši tehnični pouk je svet za šolstvo OLO o počitnicah priredil poseben tečaj za učitelje nižje in učitelje višje, stopnje, radgonska občina pa je priredila poseben tečaj za ose učitelje nižje stopnje.
    O problemu vzgoje pošolske mladine sodi Okrajna zveza prijateljev mladine, da je zelo pereč in da zahteva sodelovanje številnih činiteljev. Zato bo o Tednu otroka širše posvetovanje zastopnikov občinskih svetov za šolstvo ter kulturo in prosveto in občinskih komitejev LMS. Na njem bodo proučni problem dela s pošolsko mladino v Pomurju.
    Okrajna zveza prijateljev mladine naposled poziva šolska vodstva in vodstva DPM. naj se odzovejo pozivu republiške zveze prijateljev mladi ne in zberejo čimveč sadja za šolske mlečne kuhinje.
                              Bš
                                                  Republiški zboi LRS
                                             je sprejel odlok o ustanovitvi okrožnega sodišča v M. Soboti
  Dr. Jože Vilfan - novi podpredsednik IS LRS
   Kot smo že poročali, sta se sestala v četrtek oba zbora ljudske skupščine LR Slovenije, najprej na ločenih, potem pa na skupni seji. Sprejetih je bilo več zakonskih predlogov s področja organizacije in oblasti (tudi zakonski predlog o ukinitvi nekaterih občin v Sloveniji). Zbor proizvajalcev je obravnaval zakonski predlog o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna za lanska
   Pristojni odbor je poročal
tudi o rezultatih volitev v 113. volivni enoti, kjer je bil izvoljen za republiškega poslanca Jože Vilfan. ki ga je Ljud-
ska skupščina izvolila za novega članu Izvršnega sveta, ta pa za svojega podpredsednika.
   Republiški zbor je sprejel tudi odlok o ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti.
To sodišče bo zajemalo vso področje Pomurja in bo močno razbremenilo mariborsko okrožno sodišče. S tem je željam našega prebivalstva zadoščeno.
   Na skupni seji so popoldne poslušali poročilo o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih letošnjega leta.
LEO MATES NOVI GENERALNI SEKRETAR PREDSEDNIKA REPUBLIKE
   Zaradi odhoda dosedanjega generalnega sekretarja predsednika republike dr. Jožeta Vilfana na novo službeno mesto je bil imenovan za novega generalnega sekretarja predsednika republike naš dosedanjii stalni predstavnik pri OZN Leo Mates. ki je že prevzel svoje nove posle.
Proslava 40.obletnice ustanovitve KPJ
    V aprilu prihodnjega leta bo poteklo 40 let po ustanovitvi Socialistične delavske partije (komunistov). Z njeno ustanovitvijo si je delavski razred Jugoslavije ustvaril svojo enotno organizirano vodilno silo, ki je kasneje delala kot Komunistična Partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije. Delovanje komunistične partije Jugoslavije kot voditeljice delavskega razreda in narodov Jugoslavije v preteklih 40 letih je bilo odločilno za usodo jugoslovanskih narodov in je z zmago-socialistične revolucije označilo novo dobo njihovega razvoja.
    Izvršni komite CK ZKJ je sklenil na svoji seji 23. septembra, naj se v teku prihodnjega leta svečano proslavi 40-Ietnica Komunistične partije Jugoslavije. Za organiziranje te proslave so sestavili odbor za proslavo, katerega predsednik je Josip Broz — Tito a člani najvidnejši funkcionarji Zveze komunistov iz vseh republik.
En dan z delovnimi inšpektorji
Previdnost in razumevanje potreb delavcev
VSAK DAN DVE OBRATNI NEZGODI — DELAVCI KAŽEJO PREMALO ČUTA ZA DELOVNO VARNOST, VODSTVA PODJETIJ PA PREMALO SOODGOVORNOSTI DO ZDRAVJA ZAPOSLENIH -PONEKOD SE ŠTEVILO OBRATNIH NESREČ IZ LETA V LETO MANJŠA
  V pisarni okrajnega inšpektorata za delo. Prelistavamo zapisnike o ugotavljanju nesreč v proizvodnih podjetjih. Inšpektor Vili pravkar zaključuje zapisnik o zadnji nesreči z električnim tokom v Murski Soboti. Na okrajnem inšpektoratu za delo opravljajo dokaj odgovorno delo! »Pripeti se v nekem podjetju nesreča,« sta mi zatrjevala inšpektorja, »in krivci se kaj radi zgovarjajo: delovni inšpektorji so bili tukaj, pa niso prav ničesar ukrenili.« Prav zato je oko delovnega inšpektorja še prav posebej natančno. O tem sem se prepričal kasneje, ko smo bili v soboški Panoniji, kjer sta inšpektorja izsledila skoraj pri vsaki napravi večjo ali manjšo pomanjkljivost.
  POLLETNA BILANCA
  O V prvem polletju sta pregledala okrajna inšpektorja za delo 87 podjetij in 24 delovišč. Vsega je bilo v šestih mesecih 473 nesreč, lani v istem obdobju pa 667. Torej vseeno napredek. Letos se je število nesreč zmanjšalo predvsem pri Nafti, in sicer za 43 primerov. Kako to, nam vsaj delno odgovori opazka inšpektorja Sukiča:
  ČELADO NA GLAVO!
  »Da, ko sem bil na pregledu pri Nafti, me delovodja obrata ni pustil na delovišče vse dotlej, dokler nisem nataknil na glavo jeklene čelade!« Skoraj smešno: okrajni delovni inšpektor s čelado. Toda v tistem trenutku, ko je bil na delovišču, je bil tudi inšpektor izpostavljen nevarnosti. Delovodja je ukrepal pravilno.
  Manj nesreč kot lani je bilo tudi v podjetjih, ki imajo opravka z lesom, in sicer za 15 primerov, v kovinski stroki za 8, v tekstilni stroki za 8, v grafični za 4, v živilski za 3 in v usnjarski stroki za 2 primera.
  Glede obratnih nesreč v kmetijstvu prednjači še vedno VG Ljutomer, kjer so zabeležili le-
tos 24 nesreč, sledi VG Radgona z 20 nesrečami. V VG Jeruzalem pa so imeli letos samo 3 in v KG Rakičan 2 obratni nesreči.
  V lesni industriji je mogoče trditi, da je nastala večina nezgod zaradi tega, ker delavcev ni nadzoroval nekdo, ki bi dajal tehnične nasvete. Razen tega so se ponesrečili v tej stroki predvsem mlajši ljudje, ki nimajo dovolj prakse pri nakladanju in prevozu lesa itd.
  SPREHOD PO OBRATIH
  Znano je, da vladajo v soboški Panoniji v proizvodnji nemogoče razmere. Že nekaj let si v podjetju prizadevajo, da bi dobili prepotrebno investicijsko posojilo za novogradnjo. Doslej ni bilo uspeha.
  SO KRIVI SAMO
  DELAVCI?
  Nekaj splošnih ugotovitev: električna napeljava je pomanjkljiva. Predvsem'ozemljitve elektromotorjev niso take,
  da bi zajamčile varnost delavcev. Podrobneje smo pregledali ročne vrtalne strojčke. Žica na enem takem strojčku je bila pretrgana. Vsak hip bi se lahko pripetila nesreča. In pogled v strojno delavnico. Povsod naglica, povsod so nakopičeni izdelki. Ropot; delavci prenašajo material. Po tleh leže kosi pločevine. Skoraj da ni prehoda od stroja do stroja. Čez 100 ljudi dela v delavnici, ki je zgrajena za 40 delavcev. Na vsakem koraku je priložnosti na pretek za nesreče, ki bodo vplivale na izdatke socialnega zavarovanja.
  Za strojem sedi delavka. Dolgi lasje ji segajo do pasu.
pete «. No, kasneje smo na upravi zvedeli, da presegajo nekateri delavci norme tudi do 20 odstotkov.
   Kdo je kriv, da ljudje pri delu ne pazijo dovolj na osebno varnost? Velik delež nosijo pri tem delavci sami, toda tudi vodstva podjetij bi morala poskrbeti nekoliko bolj za izboljšanje delovnih razmer v proizvodnji. Naj omenim samo emajlirnico v Panoniji, ki nima nobenega zaščitnega odvodnika strupenih plinov, čeprav taka naprava v podjetju, ki si to celo samo lahko napravi, ne pomeni skoraj nobenih stroškov. In podoben primer v polirnici, kjer je delavec zaradi črnega prahu, ki nastaja ob poliranju, bolj podoben čemur koli, samo človeku ne. Seveda ni mogoče zamolčati pri tem dejstva, da delavci kaj radi neodgovorno uničijo to ali ono stvar, ki je namenjena samo za njihovo osebno varnost, ali pa take naprave enostavno ukradejo.
Lendavska degazolinaža — obetajoča naložba
Nova obzorja belih rudarjev
   (Nadaljevanje s 1. strani,) šna v resnici je, prav gotovo uspeli na merodajnem mestu.
   Pri plinu pa velja omeniti še razne možnosti za lokalne potrebe, saj bi opekarne z veseljem pozdravile takšno možnost kurjenja. Komisija v podjetju, ki proučuje stvari okrog plinov, bo vsekakor morala vso reč pospešiti. Za metanol ne bodo porabili vsega plina, v kolikor o do tega prišlo, vsakomur pa je znano, na primer, kakšno korist bi imela skupnost, če bi dobila tovarna v Kidričevem, ki porabi precejšnje količine električnega toka, plinski pogon z naftnih polj. Kot že rečeno, bodo morali pristojni strokovnja-ki pohiteti in pripraviti ustrezne elaborate.
   Tudi sedanje mehanične delavnice bi kazalo bolje izrabiti, čeprav bo poleg izkoriščanja in predelave plinov ostala, kar zadeva nafto, več ali manj le raziskovalna dejavnost. Tu gre
za poenotenje dela pri raziskovanju in črpanju, da bi mehanične delavnice že vnaprej izdelovale rezervne dele, ki se običajno lomijo. Osvojile bi tudi lahko kakšen standardni proizvod poleg del, ki jih že opravljajo v kooperaciji z nekaterimi hrvaškimi podjetji. Morda bi prišel v poštev kakšen polizdelek ali kaj podobnega. Tu pa so še možnosti kooperacije z mariborsko industrijo. Kakor kaže, bo treba le izpopolniti sedanjo opremo delavnic in nekaj manjšega investirati, nakar perspektive ne bo manjkalo.
   Precej je tudi govora o tem, da je moč uporabljati metan pri pranju debele pločevine. Trdijo, da je to ceneje kot pri dosedanjem načinu. Morda bi kazalo razmisliti tudi o izdelovanju ustreznih gorilnikov in peči za gretje prostorov itd. Razmisliti, proučiti in nekaj ukreniti!
   Čeprav s proizvodnjo surove nafte za zdaj slabo kaže, se obeta lendavskemu naftnemu podjetju lepa prihodnost zaradi plinskih bogastev naftnih polj. Razumljivo je, da bo treba v tej smeri mnogo več storiti kot doslej. In ko je okrajno politično vodstvo te probleme proučilo, je ugotovilo, da je treba v tem podjetju storiti vse za eventualno sprostitev odgovornih ljudi v podjetju in osredotočiti vse napore in sile za reševanje teh problemov, ki dajajo podjetju to perspektivo.
B. Š.
Vzroki in posledice
   Vzrokov, zakaj proizvodnost dela v Pomurja ne narašča ustrezno s povečanjem števila delovne sile, je več. Med njimi je tudi ta, da imamo v našem okraju vrsto podjetij, ki so dosegla takšno razvojno stopnjo, da so prešla meje obrtne proizvodnje in začela preraščati v industrijo. Seveda bodo morala ta podjetja slej ko prej začeti poslovati po neovrgljivih načelih, ki veljajo za industrijo in zapustiti začarani krog gospodarjenja od primera do primera z nenehnim menjanjem izbora izdelkov in zvonenjem po toči, ki je za takšno gospodarjenje in poslovanje nujno.
   K vsem tem podjetjem na meji med obrtjo in industrijo pa je treba dodati tudi mnoga, predvsem gradbena obrtna podjetja, ki skrivajo pod svojim socialističnim plaščem številne koristnike zdravstvene zaščite in otroških doklad ter kandidate za pokojnino, ki naj bi jim že v bližnji prihodnosti omogočila kolikor le mogoči* brezskrbno življenje na za preživljanje premajhnih krpicah domače zemlje. Seveda v teh primerih, ko nekatera gradbena obrtna podjetja nimajo niti lastnega zidarskega orodja in ustreznih pripomočkov, ne moremo upati na dvig storilnosti tudi zaradi tega. ker je šušmarstvo preveč privlačno in donosno. Nujna posledica vsega tega je nizka proizvodnost v podjetjih, ki nudijo svojim zaposlenim počitek za šušmarjenje izven rednega delovnega časa. Graje vredno pa je tudi dejstvo, da največje gradbeno podjetje v Pomurju poleti ni uvedlo podaljšanega delovnega časa, čeprav je imelo dovolj naročil. S tem je omogočilo svojim zidarjem šušmarjenje na vseh koncih in krajih in vplivalo na nižjo proizvodnost dela v podjetju in Pomurju.
   Pojavi nerednega in neresnega dela so vsakdanji pojav v številnih obrtnih podjetjih v Pomurju, v katerih mnogi lastniki manjših površin obdelovalne zemlje iščejo le lastne koristi in brž obsodijo tiste, ki hočejo vpeljati red, diktatorstva, če se zavzamejo za koristi skupnosti. In še ena ugotovitev! Merodajni krogi ugotavljajo, da se oblika škodljive dejavnosti nenehno menja in prilagojuje razvoju našega gospodarstva. Številni pripadniki raznih poklicev, ki so že bili kaznovani zaradi malverzacij in podobnih prestopkov, izrabljajo danes našo družbeno skupnost v raznih manjših podjetjih in »podjetjih« s tem, da dobivajo nepripadajoče tarifne postavke, premije, dnevnice itd. Ugotovljeno je, da je največ zlorab s prevozi, dnevnicami itd. tam. kjer ni nobene službene potrebe po prevoznih sredstvih in prevozih.
   Ob vsem tem kaže, da bodo morali občinski ljudski odbori slej ko prej narediti red v takih podjetjih in »podjetjih« in kjer ne bo druge izbire (nedonosni mlini itd.), jih ukiniti ter ustanoviti obrate, ki so nam, potrebni zaradi kmetijstva in imajo perspektivo razvoja. Marsikje bodo morali občinski ljudski odbori pomagati tudi s tem, da bodo za začetek vložili potrebna obratna sredstva in podobno.
                             bš
Povratek petkrat udarnih
     V torek popoldne je prispelo v M. Soboto 30 mladincev in mladink, ki so se v okviru III. pomurske MDB »Štefan Kovač« udeležili gradnje avtne ceste na odseku pri Mirni peči. To pomeni. da se je vrnil le del brigadijev in brigadirk omenjene brigade. Ostali brigadirji in brigadirke se bodo vrnili na svoje domove 12. oktobra. Kakor znano, je bila III. pomurska MDB (več o življenju v brigadi poročamo na prvi strani) doslej proglašena že petkrat za udarno, kar je nedvomno lep uspeh dvomesečnega dela na avtni cesti.
     Na sliki: III. pomurska MDB »Štefan Kovač« v naselju »Š. Filipoviča« v Šentjurju, ko je bila še v popolni sestavi.
  Delovni prostori v soboški »Panoniji«
  Že sam pogled na dvorišče Panonije vzbudi v gledalcu vtis živopisanega sejmišča nekje v Bagdadu. Tu je lakirnica, tu je skladišče za embalažo, tu so gore polizdelkov in med vso to navlako hite delavke in delavci po vsakdanjih opravkih.
Šele na opozorilo delovnega inšpektorja je delavka nataknila na glavo mrežo za lase. Podobnih primerov bi lahko naštel še mnogo, mnogo.
    Ko smo vpraševali delavce, zakaj ne pazijo pri delu nekoliko bolj na varnost, so nam lakonično odgovarjali: »Ni časa, norme so preveč ,na-
   Ob teh ugotovitvah ni mogoče zvaliti krivde za obratne nezgode popolnoma niti na delavce, niti na upravna vodstva podjetij: razumevanje z ene in z druge strani lahko pripomore, da se bo število obratnih nesreč iz leta v leto zmanjšalo.
■jm
Zvezni izvršni svet - za razvo j gospodarstva
   V    torek je bila v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ZIS Mijalka Todoroviča. Glavni del razprave je obsegal gospodarski razvoj v prvih sedmih mesecih im ukrepe v zvezi z odstranitvijo in ublažitvijo posledic suše v nekaterih delih dežele.
   V    zvezi s sušo je ZIS sprejel več odlokov. Prepovedan je izvoz krme vseh vrst, tudi koruze. Sprejet je odlok o odobravanju 'kreditov individualnim kmetovalcem za nakup živinske krme, ki ga bo treba vrniti v dveh letih z nominalnimi obrestmi, nadalje odlok o ukinitvi
prispevka v znesku 4 din za kiogram prodane koruze, ječmena in ovsa, ki so ga 'kmetijske zadruge in organizacije proiz-
vajalcev vplačevale v sklad za premiranje izvoza. ZIS je določil cene otrobov, da bi stabiliziral trg živinske krme — 16 din kg.
   Niz ukrepov, ki jih je predlagal odbor za gospodarstvo in sprejel ZIS: prevoz koruze iz žitorodnih v ogrožene kraje po ugodnih cenah bodo nadaljevali, posebej pa bodo spremljali preskrbo s krmo tam, kjer so ogroženi od suše. Če bo potrebno, bo prišlo do intervencije z državnimi materialnimi rezervami. Povečali bodo izvoz živine z ogroženih področij. Pri sladkornih tovarnah bodo intervenirali, da osušijo čim več rezancev sladkorne pese.
   Da bi posledice letošnje suše čim bolj uspešno odstranili, priporoča ZIS ljudskim odbo-
rom, naj odobrijo posebne kredite za nakup živine za poznejši zakol. Pristojnim republiškim organom priporoča, naj izdajo predpise, ki bi omogočili grabljenje listja, pašo v državnih gozdovih ter porabo žira v gozdovih, v katerih gozdni sklad ne bi bil prizadet. Ker je opaziti pojave navijanja cen žita in nizke odkupne cene živine, priporoča ZIS zadružnim in drugim organizacijam, naj marže čim bolj omeje. ZIS posebej priporoča zadružnim organizacijam, naj se do maksimuma zavzamejo za ublažitev posledic suše in za to, da bi ohranili plemensko živino. To z nabavo opreme za obdelavo grobe krme, za katero se dobi kredit brez natečaja.
Mladi   kmetovalci   in   zadruge
   Poseben odbor za aktive mladih zadružnikov, ki deluje pri Okrajni zadružni zvezi Murska Sobota, meni, da je treba pri vsaki kmetijski zadrugi ustanoviti klub mladih zadružnikov. Vsi ti klubi naj bodo ustanovljeni najkasneje do 10. oktobra tega leta. Priporočajo redno ali družinsko članstvo mladih zadružnikov v kmetijskih zadrugah. Že obstoječi ali na novo ustanovljeni aktivi mladih zadružnikov naj kandidirajo svoje najboljše člane za volitve v zadružne svete.
   Ustanovnim občnim zborom naj prisostvujejo tudi zastopniki kmetijskih zadrug in množičnih organizacij v kraju. Pozneje je upravno odbor zadruge dolžan spremljati delovanje aktiva mladih zadružnikov in paziti, da bo v skladu z načeli, zaradi katerih je bil ustanovljen. Kot člani zadruge naj se mladi zadružniki aktivno poglabljajo v zadružno problematiko svojega okoliša, proučijo
pravila kmetijske zadruge in uredbo o KZ ter se seznanijo s pomenom volitev v zadružne svete.
   Za aktivnost mladih kmečkih prebivalcev nismo precej časa našli povsem ustreznega mesta. Aktive mladih zadružnikov smo začeli ustanavljati šele pred dvema letoma, zato še nimajo posebne tradicije. Ti aktivi se seveda niso takoj znašli v svojih zadrugah; najprej so menili, da je več ali manj bistveno strokovno delovanje v obliki poskusništva in podobnih opravil, praksa pa je dala dognanje, da je bistvo njihove aktivnosti v spoznavanju kmetijskega zadružništva v vsem njegovem pomenu in odtenkih, da bodo mladi zadružniki znali že sedaj, posebno pa še pozneje upravljati svoje zadruge, se pravi, dn ne bodo nastopali v zadrugah samo kot pasivni opazovalci, marveč kot aktivni upravljalci, ki vedo zavestno usmerjati pridelovalne odnose in sploh družabno življenje na vasi.
   Prizadevanje, da bi sedaj ustva-rili tisto, kar si želimo, je torej po-
vsem umestno. Prizadevamo si namreč, da bi imeli na podeželju čim več aktivov mladih zadružnikov, povsod tam, kjer so kmetijske zadruge. Saj si v resnici tudi ne moremo zamisliti neke organizacije, ki ne bi temeljila na mladini, ki postopoma prevzema delo in ustvarjanje starejših in sploh odraslih. Pomlajevanje voljenih zadružnih kadrov pa je tolikanj aktualnejše, če upoštevamo, da se je domala že večina članov zadružnih upravnih odborov srečala z Abrahamom, kar pomeni, da jih bodo sčasoma morale zamenjati mlajše moči, ki pa se morajo na to poslanstvo že sedaj aktivno pripravljati. In kje je še ustreznejše mesto za usposabljanje v upravljanju kot prav v klubih mladih zadružnikov?
   Do nedavnega smo imeli v Pomurju samo 18 aktivov mladih zadružnikov, v zadnjem času pn smo ustanovili štiri, toda to je še zdaleč premalo proti 48 kmetijskim zadrugam, ki delujejo v naši pokrajini.
   Seveda je potrebno, da kmetijske zadruge ne samo spodbujajo usta-
navljanje aktivov mladih zadružnikov, temveč da jim tudi omogočijo vsestransko delovanje z materialno in moralno pomočjo. Kmetijska zadruga naj bi priskrbela aktivu mladih zadružnikov vsaj 50 arov zemlje, ki je last splošno-ljudskega premoženja. Na tej zemlji bodo potem mladi zadružniki uveljavili sodobne agrotehnične ukrepe in se učili veščin v pridelovanju kultur, ki so najbolj rentabilne in se dobro obnesejo v določenem pridelovalnem okolišu.
    Sicer pa ne mislimo samo na to, da bi morali biti mladi zadružniki zgolj zaključen krog, v katerem bi ugibali o tem ali onem, kar je njihova naloga ali rezultat njihovih dognanj. Nasprotno: klubi mladih zadružnikov so lahko zelo privlačna družinica, ki bo hvaležno sprejemala mnenja in sodelovanje starejših, že izkušenih kmetovalcev, prosvetnih delavcev, strokovnjakov itd. Kajpada je treba obojestransko skrbeti za takšno povsem družabno sožitje, v katerem bo tudi mnogo pomenilo pravo razumevanje mladinske in drugih množičnih organizacij.
 Delovanje aktivov mladih zadružnikov naj temelji na enakih osnovah, kakršne so že običajne med zadrugami in pridelovalci. Pravilno
gospodarjenje in samostojnost mladih ljudi zahtevata, da so dovolj znani pogoji pridelovalnega sodelovanja med zadrugo in aktivom, zato je najbolj pravilno, da sklepajo aktivi mladih zadružnikov s svojimi zadrugami ustrezne pogodbe glede strojne obdelave zemlje, ki jo že imajo ali pa jo bodo še dobili, glede umetnih gnojil, semena, prevzemanja pridelkov in ostale strokovne pomoči. Dosedanja praksa nekaterih aktivov (Martjanci, Berkovci itd.) je to že nazorno potrdila. Z natančno določenimi medsebojnimi obveznostmi bodo namreč mladi zadružniki dobivali prve pojme o pridelovalnem sodelovanju med zadrugo in pridelovalci, kakor tudi iz tega sodelovanja izvirajočih obračunov, kar jim bo še prav posebno koristilo pozneje, ko bodo postali samostojni gospodarji.
    Če bodo hoteli aktiv' mladih zadružnikov dobro izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti do zadruge, bodo vsekakor morali čim več vedeti o sodobnem kmetovanju, uporabi umetnih gnojil, pridobivanju kakovostne krme, o tem, kdaj dajejo travniki najboljšo krmo itd. Marsičesa sicer ne bodo mogli praktično preizkusiti na svoji zemlji, vendar pa si bodo lahko pridobili precej
2
POMURSKI VESTNIK. 2. okt. 1958
                                                                                    Žene za napredek na vasi
   Tudi žene-zadružnice v Pomurju se zavedajo, da zahteva nadaljnu razvoj kmetijstva vključitev čim večjega števila žena v članstvo kmetijskih zadrug z družinskim deležem in v bodoče zadružne svete. V ta namen je imel okrajni odbor Zveze žena-zadružnic pri OZZ Murska Sobota že dvoje posvetovanj, na katerih so proučili novo uredbo o kmetijskih zadrugah. Te dni se članice okrajnega odbora posvetujejo po vaseh z upravnimi odbori kmetijskih zadrug in sekcijami žena-zadružnic pri kmetijskih zadrugah.
   »Želeti bi bilo, da bi bile vse članice bodočih zadružnih svetov tudi članice sekcije žena pr; kmetijskih zadrugah,« nam je dejala predsednica OO Zveze žena-zadružnic tov. Marta Kikec. »Tako bi bilo delo lažje, ker bodo zadružni sveti sprejemali perspektivne plane in akcijske plane kmetijskih zadrug, članice zadružnih svetov pa bodo na ta način prenašale posamezne Konkretne naloge sekcij žena-zadružnic. V zvezi s tem so bile sektorske konference vseh upravnikov in predsednikov kmetijskih zadrug ter predsednic sekcij žena-zadružnic. Kaže, da so žene-zadružnice voljne delati, niso pa imele dovolj pomoči od štrani upravnih odborov in upravnikov kmetijskih zadrug.«
   Ko bodo izvoljeni zadružni sveti, bo delo žena-zadružnic mnogo pestrejše. Znano je, da so doslej žene bore malo odločale o sredstvih, ki jih zadruge akumulirajo, zadružni sveti pa jim bodo nudili tudi to možnost. To je važno ob znanem dejstvu, da so kmečke žene prezaposlene, saj so hkrati proizvajalke, matere in gospodinje. Z nabavo raznih strojčkov za okopavanje krmilne pese in podobnih pripomočkov ter urejanjem vaških skupnosti bomo lahko storili velik korak naprej k razbremenitvi naše kmečke žene.
   Akcija za sklepanje pogodb o pridelovalnem sodelovanju v Pomurju je pokazala, da se žene zavzemajo za napredek na vasi, v kolikor jih pri tem ne ovirajo razne subjektivne sile. V KZ Lendava so zabeležili primere, da so žene same podpisale pogodbe in vplivale s svojim zgledom in prepričevanjem na okolico. V lendavski zadrugi je očitno, da je omenjena akcija najbolje uspela v dveh vaseh, kjer so se -rav žene zavzele za to stvar.
   Že ti drobni primeri nam kažejo, kakšno vlogo lahko odigra žena pri naših nadaljnjih naporih za napredek in dvig proiz-vodnosti kmetijstva. Delo zadružnih svetov, v katerih bodo sodelovale tudi žene-zadružnice, bo to trditev prav gotovo potrdilo in podkrepilo.
                                                                                                                                                                                                   bš
                                         S polletnega občnega zbora KZ Križevci pri Ljutomeru
  UGODNA BILANCA
                                        DO LETA 1961 BODO PRIDELALI ZA 70 ODSTOTKOV VEČ KMEČKIH DOBRIN — DOBRE PRIPRAVE ZA JESENSKO SETEV — VELIKE SKRBI PRI ODKUPU SADJA — ZADRUGI SO MOČNO POTREBNA SODOBNA SKLADIŠČA
     Križevska kmetijska zadruga je ena največjih in tudi najbolje organiziranih zadrug na Murskem polju. Letošnji polletni občni zbor je ponovno potrdil gospodarsko vrednost njenega delovanja, saj je takorek oč že postala pobudnik in hkrati tudi nosilec naprednega kmetovanja v osemnajstih vaseh, ki jih združuje.
   Zadruga je imela uspehe na vseh področjih gospodarskega delovanja, predvsem po zaslugi svojega predsednika in članov upravnega odbora, sposobnih in razgledanih zadružnikov, ki se z veliko vnemo zavzemajo predvsem za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Tako je uresničen polletni zadružni načrt 77,6 %, Čistega letnega dohodka pa je za 25 odst. več, kot so predvidevali v načrtu. Zadruga je povečala vrednost svojih osnovnih sredstev za če* 2,5 milijona din z nakupom še enega traktorja in nekaterih priključkov.
   V zadružnem perspektivnem načrtu je določeno, da bodo v prihodnosti sejali precej manj rži, več pa pšenice, ovsa in Ječmena. Pridelovali bodo tudi več krmnih in indu-stijskih rastlin. Pred letošnjo jesensko setvijo so pridobili 75 zadružnikov za pogodbeno sejanje pšenice italijanskih sort. Zadruga bo pogodbenim pridelovalcem posredovala strojne usluge, pa tudi seme in umetna gnojila so že pripravljena. Uresničili so tudi dosledneje pogodbe za pitanje živine, a v kratkem bodo začeli sklepati nove. Tudi odkup krompirja dobro poteka,
predvsem zato, ker se je zadrugi posrečilo pridobivati kakovostno blago z dobro odbiro.
    Razprava na polletnem občnem zobrn jo pokazala, da ne manjka niti problemov. Živahno so razpravljali zlasti o dokončni rajonizaciji zadružnega okoliša. Po tem sklepu so se morale štiri vasi ločiti od križevske zadruge in se priključiti veržejsku Kmetje si želijo tudi manjšo predelovalno industrijo za sadje, ki je zelo potrebna že letos. Za sedaj pa še ne morejo biti zadovoljni s kakovostjo sadnega pridelka. V zadružnem okoliša imajo pretežno zgodnje sadje za industrijsko predelavo. Težava je tudi v tem, ker zadruga nima potrebnih skladišč, ki bi ustrezala, na kar bo tudi treba misliti. Posebno pereč problem pa je pomanjkanje embalaže.
    Da bi kmetijski pridelki prišli po ugodnejši ceni do potrošnika, zlasti še v industrijskih središčih, so nekateri zadružniki menili, da bi ne bilo napak, če bi poslovne zveze v takih krajih odprle svoje samostojne poslovalnice. Tako bi odpadli razni stroški, ki Jih v procesu odkupovanja povzročajo posredovalci.
                                   nb
                         Križevska ambulanta pod novo streho
  Sredi oktobra naj bi se zdravstvena ambulanta v Križevcih pri Ljutomeru preselila v novo ambulantno stavbo. Čeprav oprema v ambulanti še ne bo popolna, se domačini tega zelo veselimo. Upravni odbor zdrav-
stvene postaje si zelo prizadeva, da bi delo v novi ambulanti čim bolje teklo tako v organiziranju hitre zdravstvene pomoči, kakor tudi v tem, da bodo medsebojni odnosi zdravstvenih delavcev korektni in tovariški.
Preprečena nevarnost
     Lani in letos so organi tajništva za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti našli in uničili 1598 minometalskih min, 55 tromblonk, 29 topovskih granat, 20 pancerfaustov, 5 ročnih granat in tri letalske bombe, težke po
50, 100 im 1000 kg.
   Prav gotovo to ni vsa količina raztresenega razstreliva, ki Je ostalo za frontami in vojskami, ko so se pomikale tudi čez Pomurje. O tem pričajo sicer redke lažje ali težje, pa celo smrtne nesreče, ki se še tu in tam pripetijo, a jih povzroča radovedno pregledovanje granat in min ali njihovih delov. V vsej dobi po vojni je registriranih 86 smrtnih nesreč tega izvora, manjših poškodb je utrpelo 60 državljanov, težje invalidnih pa je postalo po lastni neprevidnosti 18 oseb. Zanimivo je ugotoviti, da so bili neprevidni z granatami in podobnim pretežno odrasli, stari nad 18 let. Teh je bilo ranjenih po vojni 45, mladine in otrok pa 51 (do deset let starih 8).
   Organi tajništva za notranje zadeve nadaljujejo z iskanjem min Ul podobnih nevarnih ostankov vojne. V tem se obračajo na pomoč in sodelovanje prebivalstva, ki gotovo še ve za mesta, kjer bi utegnilo biti zavrženo razstrelivo v takšni ali drugačni obliki. Več primerov prijav je že bilo, tako tudi za mesto, kjer je bila zarito v zemljo 1000 kg težka letalska bomba, ki jo je v poletja 1944 odvrglo poškodovano zavezniško letalo.
   Na sliki: organi tajništva za notranje zadeve so nedavno razkopali
in pregledali s posebnimi občutljivimi aparati — »vaško zemljo« v Dobrovniku, kjer je bila predvidena gradnja večje zgradbe. Ob tej priložnosti so sc razširile vesti, da je v strelskem jarku, ki so ga tamkaj po vojni zasuli, velika količina min in granat in dragega streliva, ki so
ga tja nakopičili zato, da ne bi bilo vaščanom nevarno. Organi tajništva za notranje zadeve so ugotovili, da je v tistem jarku ves čas ležala le ena sama ročna granata. Namišjene ovire za gradnjo na tistem mestu torej sploh ni.
Koristno in poučno
  Da bi šolska kuhinja kar najbolje ustregla šolski mladini, so napredne žene šolskega okoliša Križevci pri Ljutomeru sklenile, da bodo kuhale razno marmelado in sadne sokove. Sedaj je v teku velika akcija za zbiranje sadja in sliv. K vkuhavanju bodo povabile tudi mladinke in jim tako posredovale svoje znanje tudi na tem področju.
                                                                                                                                                                nb
koristnega znanja v razgovorih s strokovnjaki.
   Tudi v živinoreji imajo aktivi mladih zadružnikov dokajšnje popriiče za svoje delovanje. Prav nič odveč ne bo, če bodo mladi zadružniki čim več vedeli o sklepanju pogodb za pitanje živine, ocenjevanju živine, gnojiščih, pravilni molži krav, čistoči hlevov in predvsem o pravilnem krmljenju živine.
   Sadjarstvo je v naši pokrajini zelo pomembna, a hkrati Še dokaj zanemarjena kmetijska stroka. Zahteva sicer mnogo proučevanja in izkušenj, vendar kmetovalci, torej tudi mladi zadružniki že marsikaj vedo in jih bo prav gotovo še marsikaj zanimalo, od sajenja in vzgoje mladih dreves pa do spoznanja škodljivcev in bolezni. Mnogo zanimivega bodo tudi lahko našli v praktičnih odgovorih na vprašanje, kakšne koristi jim lahko prinese jagodičevje. Gojenje teh rastlin in praktično uporabnost njihovih plodov namreč naši kmetje še vedno premalo poznajo. Dekleta pa se bodo posebno zanimnla za delo na toplih gredah, čim več bodo rada izvedela o semenih in gojenju zelenjave v skupnih vrtovih, čeprav navidez izgleda, da sodi to že v kakšen gospodinjski tečaj. Sicer pa jo mogoče tudi oboje
združiti in tako napraviti pogovor o vseh teh koristnih rečeh še bolj zanimiv.
   Kmetijska mehanizacija pa je že kar poglavje zase. Ob tem vprašanju se lahko spomnimo Ljudske tehnike, ki pa se doslej ni dovolj ukvarjala s kmetijsko tehniko na vasi, temveč bolj v osrednjem smislu s tem, da je prirejala tehnične tečaje po svojih specializiranih društvih ali na osrednjih tečajih v okrajnem merilu. Ljudska tehnika resda nima sama dovolj tehničnih sredstev, toda če bodo kmetijske zadruge dale mladim zadružnikom v občasno uporabo tudi traktorje, bo ta organizacija lahko mnogo več storila za spoznavanje strojev, njihovih posebnosti, okvar itd. Tudi s strokovnimi tečaji bo lahko pomagala, saj ima diaprojektorje in podobna sredstva, za katere lahko dobi dovolj gradiva pri republiških vodstvih, ki imajo za to posebne agrotehnične, elektrostrojne in podobne specializirane komisije. Seveda bodo morale biti zadruge pobudnik in posrednik za tako sodelovanje med obema organizacijama.
   Ko bo vse to že dovolj izpeljano, ne preostane drugo, kot da se aktivi mladih zadružnikov primerjajo med seboj, saj mladi ljudje radi
tekmujejo in jim je to tekmovanje često pravo razvedrilo in hkrati praznik. Tukaj pa je stičišče s kulturnim delovanjem na vasi.
    Tako je tudi zaključen krog sodelovanja, ki se začne pri kmetijski zadrugi, se nadaljuje v aktivu mladih zadružnikov in KGŠ, ki naj bi svoje učne programe čimbolj prilagodila stvarnim potrebam v svojih okoliših in posredovala mladim kmetovalcem vse, kar jim je potrebno za njihovo čim uspešnejše uveljavljanje v kmetijstvu in življenju sploh, potem se znajde med tehnično izobraženimi ljudmi in naposled v življenju, ki je pravzaprav eno samo praznovanje uspehov. Tako praznovanje naj bi bilo vsaj enkrat na leto združeno z veselim programom, seveda hkrati z merjenjem sil na področju kmetijstva. Ves ta tok dogajanja pa naj bi spremljale tudi naše politične in množične organizacije, kajti tudi od njih je mnogo odvisno, ali bomo v tem krogu (ki ga lahko čisto strokovno imenujemo tudi:  teorija, praksa, upravljanje,
 življenje) dosegli tudi zaželene smotre, namreč, da bo naša kmečka mladina postala čimprej in čimbolj zavestni gibalec in nosilec novih pridelovalnih in družbenih odnosov na podežejju.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Obisk predsednika norveške vlade Einarja Gerhardsena
Prijateljstvo dveh dežel
   Prejšnji četrtek je prispel v Jugoslavijo na uradni obisk s soprogo in spremstvom predsednik norveške vlade Einar Gerhardsen. V imenu jugoslovanske vlade ga je sprejel podpredsednik zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj. Gospod Gerhardsen se je s tem odzval povabilu vlade FLRJ, ki mu ga je lansko poletje izročil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič med svojim uradnim bivanjem na Norveškem. Že v petek predpoldne so se pričeli norveško-jugoslovanski politični razgovori v Beogradu v zelo prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Predsednik norveške vlade se je sestal tudi s predsednikom Titom, a obiskal je tudi LR Bosno in Hercegovino, pride pa tudi v Hrvatsko in Slovenijo — v tem času osemdnevnega bivanja v Jugoslaviji-
   Že ob prihodu v Jugoslavijo je predsednik norveške vlade izrazil veselje nad tem, da se nahaja med nami in svoje spoštovanje do jugoslovanskih narodov, ki jih je dobro spoznal med okupacijo, ko so bili naši ljudje internirani na Norveškem, kjer so v norveškem ljudstvu vzbuditi mnoge simpatije. V zdravici, ki jo je izrekel na svečanem kosilu v prostorih zveznega izvršnega sveta, ki ga je priredil v imenu naše vlade podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj na njegovo čast, je gospod Gerhardsen poudaril, da je herojski boj naših partizanov na čelu z maršalom Titom navdihoval norveško gibanje odpora. Poudaril je, da narodi obeh naših dežel temeljijo svojo politiko na spoštovanju nacionalnih svoboščin, neodvisnosti in enakopravnosti med narodi.
   Sodelovanje med Norveško in Jugoslavijo temelji na mnogih skupnih stališčih do svetovnega dogajanja. Zato je gotovo, da bodo sedanji norveško-jugoslo-vanski politični razgovori, plodni in da bodo sodelovanje med obema državama še okrepili. Za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov je zlasti pomembno dejstvo, da imata obe deželi ne samo slične poglede, temveč tudi podobne akcije, ki imajo za cilj krepitev miru v svetu in prispevati k zbližanju zdaj razdvojenega sveta. Obe deželi imata, n.pr. gledišče, da je potrebno dati mednarodno
pomoč nerazvitim deželam, da bi se odstranila ena od osnovnih nasprotij v svetu. Obe deželi sta tudi enako aktivni v pogledu razoroževanja. Sploh je aktivno sodelovanje obeh dežel in splošna aktivnost Norveške itn Jugoslavije v mednarodni politiki mnogo prispevala k porastu moralnega vpliva in pomena majhnih dežel v reševanju velikih mednarodnih problemov im zmanjšanju med dvema blokoma.
  Norveška je sicer članica Atlantske zveze; toda ne strinja se z ideološkim in zgolj vojaškim sodelovanjem. Kritizira tudi kolonialno politiko nekaterih članic Atlantske zveze, je tudi za sprejem Kitajske v OZN, je za krepitev OZN. Gospod Gerhardsen se je izrazil proti gradnji raketnih oporišč in sploh raketni oborožitvi. Norveška pa ne bo dovolila gradnje raketnih oporišč na svojem ozemlju v mirni dobi. Ob tem je pomembno dejstvo,
da je predsednik Gerhardsen izšel iz Norveške delavske partije, ki je že 20 let na čelu Norveške in da se ta partija trudi usmeriti Norveško v socialistično smer.
   Kakršne že so razlike v družbeni ureditvi obeh dežel, je sodelovanje med nami in njimi v edino koristno. O tem je govoril v svoji zdravici podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je poudaril, da gremo svojo pot v socializem in da bomo po njej šli, toda to nas nikdar ne bo oviralo v krepitvi prijateljskih odnosov z vsemi, ki si to želijo. Poudaril je tudi, da temelji prijateljstvo med obema državama na iskrenih prijateljskih čustvih, kar je 'poudaril tudi g. Gerbaudsen, ki je omenil grobove 2000 Jugoslovanov, za katere skrbijo Norvežani z vso ljubeznijo in simpatijami, ki so se rodile med okupacijo v skupnem uporu okupatorju.
                  VELIK VPLIV DELAVSKE PARTIJE
    Norveška je znana po visokem življenjskem standarda. Ta pa je rezultat velikega prizadevanja in štednje vseh Norvežanov. Do zadnje svetovne vojne Norveška že sto let ni vedela za vojno in še ta vojna ni prinesla Norveški niti podobnega pustošenja kot nam in še marsikateri državi. Zato se je Norveška, kljub izgubam zlasti v trgovski mornarici, hitro opomogla in začela s pospešeno industrializacijo.
    Industrializacija se je na Norveškem začela šele 1905. leta, ko je ta dežela dosegla neodvisnost s tem, da se je odcepila od Švedske. Delavski razred Je že tedaj dosegel marsikaj, zlasti na področju socialnega zavarovanja.
    Delavska partija Norveške upravlja državo že od 1935. leta, a ustanovljena je bila avgusta 1887. leta. Zadnjih dvanajst let sestavljajo vlado samo socialistični ministri. Vendar ima vlada opraviti v parlamentu z močno opozicijo, čeprav ima Delavska partija v parlamentu večino svojih poslancev (78 od 150).
    Norveška Delavska partija se ne opira samo na industrijski proletariat, temveč tudi na vso siromašno kmečko prebivalstvo, tudi na srednje kmete. Industrija Je v pretežni meri še v rokah zasebnikov, torej
država še ni izvedla popolne industrializacijo dežele. Država nastopa kot delničar v nekaterih novih velikih kombinatih, zlasti tistih, ki izkoriščajo vodno energijo. Posegajo v delovanje velikega privatnega kapitala tudi s strmo lestvico progresivnega davka in nizom podobnih zakonov. Menijo namreč, da je tako mogoče polagoma spremeniti družbene odnose.
    Levo usmerjeni ded v tej partiji ni zadovoljen s takšno počasnostjo in zato zahteva odločnejše ukrepanje. Toda večina v vodstvu partije je prepričana, da takšno rušenje starih družbenih oblik ni prepočasno. Menijo namreč, da je kompromis potreben, tako v okviru notranje politike, kakor na mednarodnem področju. Tako gledajo tudi na članstvo v Atlantski zvezi, kot na nujnost, ki jim zagotavlja neodvisnost.
    To pa ne pomeni, da Delavska partija nima velikih načrtov. O teh so začeli govoriti po vojni. V smislu obnove in izgradnje dežele je vlada izdelala desetletni načrt gospodarske izgradnje severne Norveške, ki je prirodno najbolj bogato področje, toda doslej neizkoriščano in zato siromašno. Tod so začeli izkoriščati zlasti vodno energijo, železo in druge rudnine . . .
    Vzporedno s tem načrtom se je začela borba za polno zaposlenost, za stanovanjsko izgradnjo in za zagotovljene plače. To je v sklada z gesli Delavske partije: svoboda, enakost, blaginja. Tako skrbi država za koristi delavcev.
    Leta 1954 je proizvodnja Norveške presegla za 80 odst. proizvodnjo iz leta 1938. Proizvodnja, namenjena norveškemu trga, je presežena v tem obdobja kar za 113 odst. Največ industrijskih delavcev je zaposlenih v metalurgiji, kjer je opravljeno 30 odst. vseh delovnih ur. Sledijo lesna, prehrambena in druga industrija. Veliko proizvajajo za izvoz. Izvažajo les, železo (kovine) in mnogo, mnogo rib in elektrike.
    In kaj menijo Norvežani o smeri, v kateri plove Norveška, katere krmilo suče Delavska partija? Ob volitvah je partija vprašala prebivalce: Ali želite nadaljevanje današnje politike? Če, tedaj glasujte za kandidate Delavske partije. Volivci so glasovali za njene kandidate. Zelo preprosto in jasno — nedvoumno!
Francozi so izvolili generala de Gaulla
  Ustavni referendum se je v Franciji končal z veliko udeležbo francoskih volivcev (84,99 odstotkov), ki so ,prav tako v veliki večini (79,25 %) glasovali za osnutek De Gaullovega ustavnega zakona. Ob tem je potreb-
                                                                Nad 100.000 topovskih izstrelkov na Kvemoj
  Čangkajškovo ministrstvo obrambe je sporočilo, da je bilo od 23. avgusta, ko se je začelo topovsko obstreljevanje priobalnih otokov s ce-
                                                                                  Cangkajškov vojak — pod točo granat
linske Kitajske, izstreljenih na te otoke že znatno več kot 100.000 topovskih granat. Zadnje čase so si sledile tudi vse večje letalske bitke nad tem področjem.
no ugotoviti, da bo nova ustava, ki postane veljavna prihodnji teden, vzpostavila močan predsedniški sistem in zmanjšala vlogo parlamenta. To pomeni za francosko notranjo politiko pravo revolucijo. Francozi so tokrat glasovali za generala De Gaulla in ne za ustavo, kajti le od njega je odvisno, kakšno vsebino bo dal mrtvim črkam ustave. Francozi so glasovali z ozirom na lastnosti, ki jih pripisujejo De Gaullu: poštenost, močno izražena ljubezen do velike neodvisne Francije in autoriteta v armadi. Za posledice, ki utegnejo biti tudi slabe, so odgovorni Francozi kolektivno. Toda De Ganile bo vendarle moral precizirati svojo politiko. Preostanejo mu štirje meseci popolnoma »prostih rok«.
   Točnih podatkov iz Alžira še ne vemo. Poročajo, da je 81 % volivcev glasovalo in od teh 96% za novo ustavo. Ob tem je potrebno pripomniti, da so v Alžiru glasovali: pod zaščito vojske in v vojnem stanju. Tudi iz ostalih francoskih kolonij še niso znani dokončni rezultati. Kaže, da so glasovali za novo ustavo povsod razen v Gvineji, kjer se je 90% prebivalcev izrazilo proti novi ustavi in za narodno neodvisnost. S tem, da se je Gvineja odcepila od Francije, smatra Francija, da so prenehale njene obvveznosti do Gvineje v obliki finančne in administrativne pomoči in bo zato odpoklicala svoje uslužbence in tehnično osebje iz Gvineje v dveh mesecih.
                                                              Državni udar v Burmi
  V nekrvavem državnem udaru 26. septembra je prevzela v Burmi oblast armada. Ta akcija armade ni vnesla zmede v deželo. Predaja oblasti poteka povsem normalno. S tem v zvezi poudarjajo, da je prišlo v Burmi le do predaje oblasti in ne do vojaškega puča, ki se dogajajo drugod. Burmanska ambasada v New Yorku je izdala sporočilo, v katerem trdi, da je premer U Nu »zahteval spremembe«, ker je položaj zelo resen in on ni imel »nobenega drugega -izhoda kot da se obrne po pomoč k vojski, da bi se morda preprečila velika narodna katastrofa«, Nadalje poročajo, da s tem ne bodo nastale nobene spremembe v zunanji politiki, da bo Burma ostala tudi nadalje izvenblokovska država in da želi samostojno reševati težke probleme notranjega razvoja dežele.
POMURSKI VESTNIK. 2. okt. 1958
3
Problemi obrtništva v Pomurju
Več načrtnosti in perspektivnosti
     OK LMS v Soboti je sklical minuli petek skupno z Obrtno zbornico razširjeno sejo, katere sta se poleg upravnikov vajenskih šol in predsednikov šolskih odborov vajenskih šol, predsednikov obč. komitejev LMS in načelnika Sveta za šolstvo udeležila tudi predsednik CKLMS Tone Kropušek in član CK LMS Marjan Lah.
     Predsednik OK LMS tov. Šeruga je v uvodnem referata nakazal nekatere probleme obrtništva v Pomurju in s tem v zvezi opozoril na vzgojo novega naraščaja v obrtništvu, ki zaradi pomanjkanja šolskega prosto ra naših vajenskih šol opozarja na nujno gradnjo novih poslopij. Vseh pet vajenskih šol v našem okraju lahko le delno zadosti potrebam in mnogo ukaželjne mladine ne more v obrt, čeprav je na področju našega okraja v podjetjih še okrog 400 prostih učnih mest. Tov. Šeruga je nadalje opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki zadevajo opravljanje pomočniških izpitov pri nekaterih privatnih mojstrih, kjeer so ugotovili primere protekcionaštva oziroma podkupovanja. Številni vajenci se tudi upravičeno pritožujejo, da v podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti njihovemu strokovnemu usposabljanju in da opravljajo taka dela, ki niso bistveno važna v njihovi stroki. Ker se je izkazalo, da se ta- ke nepravilnosti pojavljajo v mnogo manjši meri povsod tam, kjer imajo močne mladinske aktive, je tov. Šeruga poudaril potrebo po aktivnem vključevanju vajenske mladine v organe družbenega upravljanja na šoli in v podjetju.
     Nadaljnja diskusija vseh prisotnih je bila v glavnem usmerjena v kritično ocenjevanje dosedanjih oblik organizacijskega dela z vajenci ter potrebo po gradnji novih šol, internatov in šolskih delavnic. Posebno kritično je stanje v Lendavi, kjer gostuje šola v stari, na pol porušeni stavbi. V Soboti, kjer se je Obrtna zbornica podjetno lotila gradnje nove vajenske šole z internatom, pa so v skrbeh, kje dobiti
sredstva za nadaljnja dela. Republiški sklad za kadre jim je namreč namesto pričakovanih 15 milijonov odobril samo tri milijone dinarjev.
                                                                                                                                                                                                            V diskusiji je bilo tudi govora o nesorazmernem razvijanju družbene
obrti po naših občinah, kjer bodo spričo odmiranja privatne obrti prej ali slej nastale občutne vrzeli.
    Član CK tov. Marjan Lah pa je opozoril na vzgojne naloge mladinske organizacije in poudaril, da je treba le-te utrditi in jim dati širšo vzgojno vsebino. Delo mladinske organizacije mora dopolnjevati šolski pouk in vnašati v vrste naše vajenske mladine napredno socialistično miselnost. Dolžnost šole pa je, da učenec globlje seznanja z družbenim
upravljanjem in da nudi vse pogoje, da bodo zaživele šolske skupnosti.
    Na seji je govoril tudi predsednik CK LMS tov. Tone Kropušek. Dejal je, da so naše vajenske šole vse premalo povezane s prakso in da bi učno-vzgojni program moral predstavljati bolj zaokroženo celoto. Ker je obrtništvo v Pomurju v posebnem položaju (prenaseljenost, sezonstvo), je dejal tov. Kropušek, bi morali v razvijanju obrtništva pristojni činitelji delati bolj načrtno in bolj poudariti prespektivni razvoj te važne panoge našega gospodarstva.
   Tov. Kropušek je za zaključek dejal, da bi morali naše vajence navajati na bolj samostojno delo, ker bodo le tako lahko postavljali sami svoje probleme v pravo luč ter samozavestno nastopali povsod tam, kjer se jim zgodi krivica.
                                       b
   S seje sveta za kmetijstva in gozdarstvo 0L0
                                                   Kako organizirati vzrejališča telet za zakol
    Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri okrajnem ljudskem odboru je razpravljal na zadnji seji o organiziranju vzrejališč telet za zakol. Člane sveta je na tej seji seznanil z razmerami glede prirastka goveje živine in s stanjem na tržišču inž. Zadravec.
    Po statističnem popisu je bilo leta 1955 v Pomurju 72.568 glav goveje živine. Po večletnih analizah znaša letni prirastek goveje živine po posameznih letih od 25 do 30 tisoč glav. Ta teleta dajejo letno od 700 do 900 ton mesa. Prav tako je v našem okraju na hektar kmetijske površine več glav goveje živine kot je državno in republiško povprečje.
    V našem okraju so prodali sorazmerno največ telet kmetovalci z do pol hektarja zemlje. Z uredbo o prepovedi klanja telet so ti kmetovalci najbolj prizadeti.
    Pri nas smo dajali doslej na trg največ od 1 do 3 leta staro govejo živino. Predvsem v inozemstvu pa je veliko povpraševanje po šestmesečnih pitancih, ki morajo tehtati 200 kg in po takozv. baby beef, to so 11 mesecev stari bikci s težo 350 do 400 kg. Takih pitancev pri nas doslej nismo poznali.
    Po daljši razpravi so člani sveta sklenili, da bodo za začetek pričeli s krmljenjem telet na kmetijskih gospodarstvih Črnci in Beltinci, kolikor bodo to dopuščali prostori v živinskih stajah. Razen tega naj bi pričeli, po mnenju članov sveta, v Črncih, še s posebnim poskusnim pitanjem, pri čemer bi ugotavljali stroške itd. Sele noto se bodo posestva odločila za gradnjo sodobnih pitališč za mlado govejo živino.
    Prav tako so člani sveta priporočali, naj bi poskušali s takim pitanjem tudi kmetovalci sami. Nekateri so menili, da bo to možno predvsem v krajih, kjer je živinoreja dovolj močno razvita.
DAN GASILCEV V VIDMU
   Občinska gasilska zveza Videm ob Ščarvnici je 28. septembra priredila dan gasilcev z lepim sporedom, pri katerem so poleg domačega, gasilskega društva sodelovali še gasilci iz M. Sobote, Lenarta, Ljutomera in Gornje Radgone ter Aeroklub Žarko Majcen iz Maribora. Sla-
vje se je pričelo že ob 5. uri zjutraj z budnico godbe iz Bučkavec, ki je ob 8. uri priredila tudi koncert na prostem. Po koncertu so domačini sprejeli goste, med katerimi je bil tudi Franc Rozman, tajnik Gasilske zveze Slovenije, nadalje Jernej Črtane, predsednik OGZ Ljubljana, Karel Flisar, poveljnik OGZ Murska Sobota, Janez Blagovič, predsednik OGZ Murska Sobota in drugi funkcionarji GZS, kakor tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft.
   Najprej so nastopili domači pionirji, ki 90 hitro pogasili miniaturni požar; v posebnih nastopih pa so gasilci iz Lenarta in Murske Sobote prikazali gašenje raznih vrst požara z modernimi sredstvi. Največja atrakcija za številne gledalce pa je bil nastop Aerokluba Žarko Majcen, ki je v sodelovanju z gasilci in protiletalsko zaščito prikazal bombni napad na stanovanjsko hišo, gasilci in protiletalska zaščita pa s hitrim posredovanjem rešuje stanovalce in s protiletalskim ognjem prežene napadalce. Ob splošnem prizadevanju vseh nastopajočih in dobri organizaciji domačega gasilskega društva je prireditev v celoti uspela.         F. L.
Vajenci pri prostovoljnem delu
Sokovi namesto jabolčnika
                          Pa zaslugi žena-zadružnic se je zelo povečalo zanimanje za sadne sokove — Skrb za šolske mlečna kuhinje — Tečaji za zboljšanje gospodinjstva
  Žene-zadružnice v Pomurju so zelo delavne tudi pri prosvetljevanju žena in zboljšanju gospodinjstva. Tu kaže omeniti številne tečaje no vaseh za vlaganje zelenjave, ki se jih žene zelo rade poslužujejo.
  Tudi skrbi za šolske mlečne kuhinje žene-zadružnice ne zanemarjajo. Tako zbirajo sadje in ga same posušijo oziroma pripravijo sokove, marmelade in džeme ter vse to darujejo šolskim mlečnim kuhinjam kot priboljšek za šolske otroke.
   Razveseljivo je tudi, da je zaradi obilne sadne letine veliko povpraševanje po sokovni -kih. To dokazuje, kako se je
povečalo zanimanje za sadne sokove. Kaže, da naši ljudje spoznavajo, da jabolčnik ni edina pijača, ki jo je mogoče pridelati iz sadja. To pa pomeni, hkrati tudi spodbuden prispevek v naši borbi proti alkoholizmu.
   Tečaji, omenjeni v začetku, so bodo pozimi nadaljevali z gospodinjskimi tečaji. Že sedaj je
za te tečaje veliko zanimanje, kakor vsa leta doslej, pa tud. letos ne bo dovolj strokovnega kadra, Koristno bi bilo, če bi občinski ljudski odbori odobrili vsem prijavljenkam štipendije za višje gospodinjske šole. Za absolventke teh šol je veliko povpraševanje in vsekakor gre tu za naložbo, kot pravimo, ki se bo bogato obrestovala.
Pozdrav z Žovneka
   Pomurska fanta Anton Fras iz Bučkovec in Gvidon Dovečar iz Ključarovec, ki sta na sezonskem delu na KG Žovnek pri Braslovčah, pozdravljata vse starše, sorodnike, fante in dekleta, prav posebej pa ključarovska dekleta z željo, da bi prijetno preživela letošnjo vinsko trgatev. Pozdravljata tudi uredništvo in vse bralce »Pomurskega vestnika«.
Žene skrbijo za vse
   Dejavnost žena-zadružnic kot državljank v Pomurju je zelo pestra. Tako so žene-zadružni-ce, kot smo na kratko že poročali, zbrale pred časom za brigadirje iz Pomurja na avtni cesti nad 200 kg sadja itn ranega grozdja, domače pomurske priljubljene pogače vrtanke, kakor tudi 15 kg napolitank. V imenu žena-zadružnic Pomurja je brigadirje obiskala in jih obdarila ter pozdravila tovarišica Francka Gregor, članica okrajnega odbora Zveze žena-zadružnic. Ni treba posebej poudarjati, da so bili brigadirji ženom-zadružnicam za obisk in darila hvaležni, kar so pokazali tudi s svojim uspešnim delom.
   Da delo bolje teče, sodelujejo pri vseh aktualnih nalogah žene-zadružnice z okrajnim odborom Zveze ženskih društev Murska Sobota. Pred nedavnim so si žene-zadružnice skupno s člani upravnega odbora OZZ pa pobudo okrajnega odbora Zveze ženskih društev (skupno 32 udeležencev) ogledale Zagrebški velesejem in razstavo »Dru-
žina in gospodinjstvo 1958«. Nedvomno bo ogled te razstave koristil ženam-zadružnicam pri njihovem nadaljnjem delu Za razbremenitev žena-mater im gospodinj.
                                                                                                                                                                                                 bš
                                  Radgonske žene pripravile marmelado za šolarje
   Tudi v Radgoni se je število »abonentov« v šolski mlečni kuhinji občutno povečalo. Letos bo južinalo nad 500 radgonskih šolarjev, od teh skoraj polovica takih, ki ne bo plačala ničesar. Gospodinja Marija le s težavo zmaguje naporno delo, pri tem pa ji pridno pomagajo tov. učiteljice Stoparjeva, Beltramova in Hojsova, v spodnji šoli pa še tov. Kraljeva.
                                                                                                                                                                                      Z mlekom in sirom je kuhi-nja dobro založena, s kruhom
skrbno pomaga občina, radgonsko društvo naprednih žena pa je organiziralo kuhanje sadne mezge. Pripravilo je je 120 kg. Jabolka in slive so prinesli šolarji, sladkor pa je dal ObLO. Tovarišice so kuhale marmelado skoraj tri dni. Najbolj požrtvovalna je bila tov. Vodenikova, a tudi tov. Vogrinčeva in Škobernetova in ostale so bile prizadevne.
                             -ar
Skrb za gozdove v ljutomerski občini
   Gozdne površine v občini Ljutomer zavzemajo v razmerju s celotno zemljiško površino 21,4% ali 3439 ha. Od tega je v družbenem sektorju lastništva 525 ha ali 15,3 %, v zasebnem pa 2914 ha ali 84,7%. Celotna zaloga v gozdovih družbenega in zasebnega sektorja znaša 281.985 m3 z letnim prirastkom 8179 m3. Petletni perspektivni načrt predvideva obnovo na površini 10 ha ustrezajočih gozdov v katastralnih občinah Bunčani, Godemarci, Stara cesta, Mota im Razkrižje.
   Za redna pogozdovanja 120 ha gozdnih površin v skoraj vseh katastralnih občinah bodo potrebovali 600.000 gozdnih sadik listavcev in iglavcev iz domače drevesnice. Skupni stroški pogozdovanja bodo znašali okoli 3,720.000 din. Dalje predvideva perspektivni načrt zatiranje bolezni in škodljivcev ter gojitveni odstrel srnjadi in zajcev po lovskih družinah, da bi zmanjšali škodo, ki jo povzroča divjad zlasti mlademu drevju.
                     »ELEKTRIKA V SLUŽBI STANOVANJSKE IN VAŠKE SKUPNOSTI“
(Knjižica Zavoda za širjenje elektrike na podeželja pri Vidmu)
    Zavod za širjenje elektrifikacije na podeželju pri Vidmu ob Ščavnici je pred dnevi izdal poučno knjižico »Elektrika v službi stanovanjskih in vaških skupnosti«. Knjižica je izšla ob razstavi »Družina in gospodinjstvo 1958« na zagrebškem velesejmu.
                                                                                                                                                                                                                                                         V knjižici, ki jo toplo priporoča-
mo tudi našim kmečkim ljudem, elektrifikacijskim odborom, hišnim svetom in stanovanjskim skupnostim, so znani strokovnjaki s tega področja objavili vrsto zanimivih člankov, v katerih razpravljajo na dokaj razumljiv način o uporabnosti elektrike v gospodarstvu in gospodinjstvu. Knjižica je opremljena
tudi z lepimi slikami s tega področja.
    Pobuda Videmskega zavoda za širjenje elektrike na podeželju je vsekakor vredna pohvale in je tudi en dokaz več za upravičenost njegovega obstoja in nadaljnjega delovanja.
                               S. K.
Sodna kronika
    Anton Erjavec iz Dokležovja je letos prevrnil na tla in z lopato pretepel Verono Meolic ter ji povzročil razne telesne poškodbe. Z lopato pa je razbil tudi steklena vrata na hiši Verone Meolic ter poškodoval dvokolo njenega moža. Sodišče ga je obsodilo na enotno kazen 1 mesec in 10 dni zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopka ter plačilo odškodnine Veroni Meolic.
                                                                                                                        *
    Alojz Kuzma iz Andrejec št. 65, Jožef Horvat iz Murske Sobote, Slomškova ulica št. 16, in Janez Kerčmar iz Murske Sobote, Vegova ulica št. 11, so se neupravičeno pečali z lovom. Sodišče je obsodilo Alojza Kuzma in Jožefa Horvata vsakega na 4000, Janeza Kerčmarja pa na
3500 dinarjev kazni, vsi trije obdolženci pa morajo tudi povrniti stroške kazenskega postopka.
    Franc Sinko iz Andrejec je letos □a škodo Alojza Kerčmarja iz Murske Sobote vzel 7 mladik žlahtne vinske trte in 14 mladik poškodoval s tem, da jih je pri poskusu izruvanja iz zemlje tudi polomil. S tem je Storil dvoje kaznivih dejanj, in sicer majhno tatvino in poškodovanje tuje stvari in ga je sodišče obsodilo na denarno kazen 3000 din ter plačilo stroškov kazenskega postopka.
    Stefan Jerebic iz Mlajtinec št. 50 si je v januarju letos v Rakičanu prilastil na škodo tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva 2 smrekova drogova. S tem je storil kaznivo dejanje majhne tatvine in ga je sodišče obsodilo na 3000 dinarjev denarne kazni.
    Franc Forstnarič, uslužbenec »So-grada« v Murski Soboti, si je kot upravnik kmetijskega delovišča v Petanjcih v letih 1956 in 1957 prilastil razne zaupane mu stvari na škodo Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Tako je v letu 1956 prodal Alojzu Strniši dva voza slame, ne da bi prevzeti iztržek odvedel blagajni podjetja. Prav tako je v letu 1957 prodajal slamo, ki si jo je prisvojil in si prilastil tudi razne zneske denarja. Sodišče ga je obsodilo Ha 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let, ker doslej še ni bil kaznovan.
                                                                                                                             *
    Marija Rojnik iz Maribora si je kot kuharica Splošne bolnišnice v Murski Soboti prilustila od živil, ki so ji bila zaupana, čajno maslo v skupni vrednosti 2100 dinarjev. Sodišče jo je obsodilo na plačilo 2000 dinarjev denarne kazni.
    Janez Cigan iz Markišavec št. 15 jo na cesti Murska Sobota—Martjanci pijan vozil tovorni avtomobil tako, da ga je zaneslo v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo in je avtomobil ustrpel škodo v višini 300.000 dinarjev, pri tem pa se je tudi razlilo mleko in se potolkli vrči. Sodišče je Janeza Cigana obsodilo na 3 meseca zapora, pogojno za dobo treh let, plačati pa mora tudi stroške kazenskega postopka.
                                                                                         54 milijonov za komunalno dejavnost
   Za komunalno dejavnost, ki se v zadnjem času v Ljutomeru dokaj naglo razvija, predvideva občinski petletni perspektivni načrt 54 milijonov dinarjev proračunskih sredstev in sredstev skladov. Poleg ostalega bo v Ljutomeru najbolj potrebna ureditev preskrbe prebivalstva z vodo, ureditev kopališč, kanalizacije in primerna ureditev mesta in naselij.
   RAZVOJ OBRTI V LJUTOMERSKI OBČINI
   Kakor predvideva petletni družbeni načrt razvoja gospodarstva občine Ljutomer, se bo obrtna prozvodnja povprečno dvignila vsako leto za 10,8% po vredtnosti. Glede da to povečanje vrednosti proizvodnje v obrti (do leta 1961 za 60%) predvidevajo povečanje zaposlenih le za 23,1 % ali za 61 oseb. Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega je znašala leta 1956
793.000 dinarjev, kaže pa. da se bo povzpela v letu 1961 na
1,128.000 dinarjev.       fs
(Zapoznela
Srečno, Baška...
reportaža)
      »Napisal bom reportažo iz Baške;« sem jim zatrdno obljubil ob slovesu. Bilo je to zadnji dan v avgustu, ko se je iz Baške odpravljala domov skupina letoviščarjev, članov sindikata iz Pomurja, ki so minulo poletje za cenen denar preživeli dopustne dni na 'taborjenju v Baški.
   Sedaj je jesen, sonce se nekaj kuja, zadnji čas, da izpolnim obljubo in napišem reportažo o sončni Baški, morju, o naših dopustnikih in njihovih prijetnih in manj prijetnih doživljajih. Priznam: nič kaj mi ne gre to pisanje od rok in lahko se zgodi, da bo ta ali oni imel pomisleke, češ, to nismo mi. Sicer pa je vtisov in doživetij preveč, da bi jih bilo moč zajeti med te vrstice .. .
KOVČKE GOR, KOVČKE DOL. . .
    Začelo se je s slabimi napovedmi: otroci in odrasli ne spadajo skupaj, v Baški ni vode in razvedrila, hrana v doma ne ustreza, skratka slab začetek. Drugo pa je bilo to, da je komisiji za oddih (pri OSS), ki se je odločila za taborjenje, primanjkovalo sredstev. Nekaj sob je bilo treba opremiti s pohištvom, ni bilo odej in rjuh in marsičesa drugega. še sreča, da je bila dobra volja. ki je potem zadnje dni premagala največjo oviro. Soboška mizar-
ska podjetja so udarniško izdelajta sobno opremo, podjetje »Kroj« pa je izdelalo posteljnino in preskrbelo odeje in drugo. Prve dni julija je bilo vse nared, tako da je naš vodja Drago lahko odpotoval v Baško postavljat šotore in drugo. Potem so prišli prvi dopustniki.
    VROČ DAN V AVGUSTU . . .
    Zamislite si pravi poletni dan v avgustu na otoku Krku. Nad Baško, starim mestecem, stisnjenim ob pomola, je trepetala vročina. Stali smo s kovčki, utrujeni od dolge poti, in zvedavo opazovali življenje okrog nas. Nekje za mestecem so rigali oslički, v pristanu so se sušile ribiške mreže, spodaj pod nami pa je kot veliko mravljišče utripalo kopališče s tisočerimi dopustniki. Kuj bi vam pravil; bilo je kot pri vsaki skupini: v domu so nas lepo sprejeli, prvi so se naselili v domu, drugi, mlajši, pa v šotorih. Tisti, ki so jim bili šotori španska vas, so spraševali, če so v Baški morebiti kače,
ki se baje, kot so slišali, ponoči priplazijo v šotore, potem: kaj bo, če nam burja odnese šotor v morje in podobno. Sonce, ki je drugo jutro navsezgodaj pokukalo v šotore, je kajpada razpušilo dvome. Sledilo je deset dni sonca, kopanja in zabave. Zabave?? Da! Res, v Baški ni nočnih zabavišč, kar pa naši dopustniki niso pogrešali. V mislih imam tiste prijetne večere, ko smo se zbirali pred šotori, razdrli marsikatero šaljivo in zapeli. Cveto in Jože sta bila ponavadi organizatorja teh koncertov, ki so vsakikrat privabili lepo število poslušalcev iz sosednjih taborov.        
    »E, pato so Slovenci, lijepo pje-vajo,« je bilo slišati. Taki skupni pomenki ali nastopi so nas združevali, zato bodo ostali za vse, ki smo jih doživeli, nepozabni.      
    RADA BI V ŠOTOR . . .
    Prišla je z zadnjo skupino. »Mati, vam bomo dali posteljo v domu,« ji je dejal ob prihodu upravnik. Ona pa: »Hvala, rada bi šotor!« To seveda ne bi bilo nič čudnega, če bi ženica ne imela 8 križev na hrbtu. Nič ni pomagalo, Ivanka Bračko se je vselila v šotor, v katerem je prebila ves čas dopusta. In kar je
glavno: bila je ves čas srečna. Ko sva nekoč — sede na plaži — načela pogovor, mi je zaupala, da je bilo hudo, preden je prepričala svojo hčerko, da bo vzdržala vožnjo in vse drugo. »Nazadnje se je vdala in me pustila,« se je nasmehnila starka. S hčerko in vnučkom je potem prebila vse dni na plaži. Seveda so naši dopustniki doživeli tudi kaj neprijetnega: precej je bilo takih, ki jih je sonce zaradi prevelike vneme preveč »pobožalo«, tako do so se morali zateči k zdravniku. Neka skupina se je odpravila na morje v nepravem času. To, kar so potem doživeli na razburkanem morju, bi bilo težko opisati. Naj bo dovolj, če povem, da je manjša skupina teh junakov prebila viharno noč v čolnu v okrilju zasilnega zaliva pred Senjskimi vrati, druga skupina pa se je odlo- čila za tvegano pot čez skalnati masiv z otroki na hrbtih. Sicer pa je navsezadnje tudi ta pot, za našega morja nevajenega Pomurca, edinstveno doživetje.
    Ob koncu še nekaj besed o naših kuharicah: bile so ves čas na mestu, kljub vročini, ki je bila včasih neznosna in kar je bilo najlepše: kuhale so okusno.
    Srečno Baška ...     
                                  -st-
POMURSKI VESTNIK, 2. okt. 1958
                       IGNAC KUZMA OBSOJEN NA SMRT Z USTRELITVIJO
    Minuli petek se je pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru začela razprava zoper Ignaca Kuzmo, čevljarja iz Žižkov. Kakor znano, je Kuzma 15. julija t.l. v svoji podivjanosti prihrumel v stanovanje Zverovih z dvema pištolama v rokah in začel streljati po preplašenih stanovalcih. Antonija in Cecilija Zver sta kot žrtvi njegovih strelov obležali na mestu mrtvi, 8-letna Nada Zver pa je bila huje ranjena. Kuzma je streljal tudi na Benjamina Zvera.
    Ves čas razprave ni kazal Kuzma niti najmanjšega obžalovanja za svoje zverinsko početje. Svoje dejanje je pred sodiščem opravičeval s tem, da je iskal »pravico« in ker je ni
našel, je z družino sam obračunal. Med drugim je med razpravo dejal, da jih je hotel le prestrašiti, ko so njemu »naprtili« na rame očetovstvo nezakonskega otroka Cecilije Zver.
   V soboto ob 12,10 je senat okrožnega sodišča v Mariboru obsodil zločinca Ignaca Kuzmo na smrt z ustrelitvijo. Zastopnik obtožbe je v svojem govoru prikazal obtoženca kot nevarnega zločinca in zahteval najstrožjo kazen. Občinstvo, med katerimi je bilo mnogo domačinov iz Pomurja, je med razpravo z gnevom in glasnimi vkliki obsojalo zločinčevo početje in z zadoščenjem sprejelo sklep senata o zasluženi kazni za zverinskega zločinca.
   Dežurni zdravnik v splošni ambulanti v nedeljo, dne 5. oktobra 1958 je dr. Anica Gregorc-Kastelec.
   Nočni dežurni zdravnik na domu od 6. do 12. oktobra 1958 je dr. Miloš Borovšak, stanuje: Kolodvorska ulica (blok).
   PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
   od 22. do 27. septembra 1958
   Ernest Horvat iz Murske Sobote, dvanajstič; Verona Dundek iz Krajne, četrtič; Amalija Pozeb iz Murske Sobote, tretjič; Marjeta Zver iz Murske Sobote, drugič; Poldka Možina, Marija Bohinec, Rudi Tomažič, Terezija Slokan, vsi iz Ljutomera; Marija Bagari, Dezider Kuhar. Terezija Bencak, Marija Zrim, Marija Prizmič, Ivan Flisar, Karel Pevec, Cvetko Damjanovič (oficir), Aleksander Dignerovič (vojak), Olga Balog, Alojz Smej, Anica Sčančar, Franc Sčančar, Marija Sliski, vsi iz Murske Sobote; Ana Nemec iz Lipe, Jožef Drvarič, Ferdo Kocbek, oba iz Bora-čeva; Dušan Kolerič iz Šalovec, Elizabeta Sebjan iz Bretoncev, Aleksander Malok iz Čikečke vasi, Terezija Novak iz Bakovec, Jožica Meolic iz Kroga.
   V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem transfuzijska postaja Murska Sobota.
ENODELNO OMARO, 2 nočni omarici, dvodelno posteljo — vse iz trdega lesa, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.           M-931
LEPO POSESTVO, VSEH KULTUR, en in pol ha, poleg avtobusne postaje Bučkovci (Mala Nedelja), takoj vseljivo, prodam ali dam v najem. Informacije: Sonja Lukačič, Bučkovci 29.              M-9I2
MLAJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu išče 3-članska družina v lepem letoviščarskem kraju Slovenskega Primorja. Nudim hrano, stanovanje in vso udobnost. Naslov v oglasnem oddelku PV pod »Prleki«.               M-925
KLAVIR ALI PIANINO VZAMEM V NAJEM proti mesečni odškodnini. Naslov v oglasnem oddelku.
                                                                                                                                                                                                                                                M-916
MOTORNO KOLO v odličnem stanju in z rezervnimi deli ugodno prodam. Registrirano. Naslov v upravi lista.                  M-924
LEPO POSESTVO, 8,38 ha zemlje z velikim sadovnjakom in gospodarsko poslopje, prodam. Poizve se pri Ferdu Filipiču, Godemarci št. 38, p. Bučkovci pri Ljutomeru.
                                                                                                                                                                                                                                                M-913
SODOBNO KUHINJSKO POHIŠTVO, še nič rabljeno, primerno za manjšo kuhinjo v stanovanjskih blokih, ugodno prodam — tudi na potrošniški kredit. Informacije v upravi lista.                  M-919
MOTORNO KOLO »DKW« 500 ccm s prikolico, v dobrem stanju ugodno prodam. Vprašati: Murska Sobota, Ivanocijeva 21.          M-928
ZENSKO KOLO, malo rabljeno, znamke »Adler«, prodam. Naslov v upravi listo.                    M-917
    Komisija za uslužbenske zadeve Okrajne zadružne zveze Murska Sobota razpisuje na podlagi čl. 4 in 32 Pravilnika o uslužbencih zadružnih zvez (Ur. list FLRJ, št. 22/58) natečaj za izpopolnitev praznih delovnih mest v aparatu okrajne zadružne zveze in sicer:
          1. PRAVNEGA REFERENTA
          2. REFERENTA ZA KADRE
          3. DEBATNEGA STENOGRAFA
          4. REFERENTA ZA INVESTICIJE
          5. REFERENTA ZA TRGOVINO
          6. REFERENTA ZA MEHANIZACIJO
    Pogoji : za delovno mesto pod točko 1: pravna fakulteta s 3 letno prakso; pod točko 2: učiteljišče ali kmetijska srednja šola s prakso; pod točko 3: ekonomska srednja šola z znanjem stenografije ali z nižjo šolo im dobrim znanjem stenografije in strojepisja; pod točko 4: kmetijska ali ekonomska fakulteta, kmetijska ali ekonomska srednja šola in najmanj 5 letna praksa; pod točko 5: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šoda in najmanj 5 letna praksa; pod točko 6: kmetijska ali strojna srednja šola in najmanj 5 letna praksa.
    Prošnje poslati na naslov: Komisiji za uslužbenske zadeve OZZ Murska Sobota najpozneje do 25. oktobra 1958. M-933
    Komisija za razpis mest upravnikov KZ pri Občinskem ljudskem odboru Cankova razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti) občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, štev. 52/57) delovno mesto
                                                                                 UPRAVNIKA pri kmetijski zadrugi Pertoča
    Pogoji: srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba s potrebno prakso.
    Prijave pošljite razpisni komisiji do 15. oktobra 1958 pri Občinskem ljudskem odboru Cankova. Prošnji je priložiti življenjepis in spričevala o strokovni izobrazbi. Plača po tarifnem pravilniku.                                       0-932
   ROJSTVA, POROKE IN SMRTI
   od 23. do 30. septembra 1958
   Rodile so: Alojzija Lainščak iz M. Sobote — deklico: Uršula Zver iz Kranja — deklico; Rozalija Dominič iz Rakičana — deklico: Jožeta Šeruga iz Pečarovec — dečka.
   Poročila sta se: Janez Fartelj, telefonski monter iz Bakovec, in Jožica Kalčič, uslužbenka iz Murske Sobote.
   Umrli so: Marija Novak iz Bakovec, stara 76 let, Alojzija Poredoš iz Gorice, stara 80 let: Stefan Vratarič iz Predanovec, star 80 let.
                                                                                     OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Deutz«
                                                                                  v voznem stanju, registriran, prodamo po ugodni ceni, prav tako tudi »TATRO«
            Avto-moto društvo M-920       Murska Sobota
   VREMENSKA NAPOVED od 3. do 12. oktobra V tekočem tednu ponovna ohladitev in nestalno vreme, a le malo padavin, ali pa kratkotrajne padavine. V naslednjem tednu 4 do 5 dni lepo, po večini jasno vreme in sprva v jasnih nočeh nevarnost slane, pozneje postopno topleje. Ponovne kratkotrajne padavine se pričakujejo okrog 11. oktobra, ali malo preje.
PREMALO UČITELJEV
  Na šoli v Rogaševcih primanjkuje polovica učiteljev. Če upoštevamo, da je v vsakem razredu po 50 učencev, je razumljivo, da kakovost pouka ne more odgovarjati. Tudi če bi bili učitelji na razpolago, ne bi imeli stanovanj. Kljub temu, da leži opeka iz leta v leto pod milim nebom, se še nihče ni zavzel za gradnjo stanovanj.
  Končno so ob novi šoli le za-čeli graditi sodobno stranišče in tako bo šola dobila tudi svojo končno obliko.
                                                          Občinski ljudski odbor Lendava razpisuje mesto POSLOVODJE
                                                            ČEVLJARSKE DELAVNICE V LENDAVI
   Pogoji: najmanj 5-letna praksa v čevljarski stroki in mojstrski izpit. Pravilno kolkovane prošnje dostavite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za imenovanje direktorjev in upravnikov pri ObLO Lendava.                 0-930
                                                        Delavski svet trgovskega podjetja na veliko »Potrošnik« v Murski Soboti
                                                                     razpisuje mesto za
   TRGOVSKEGA POMOČNIKA
                                                                 GALANTERIJSKE STROKE
Pogoji: kvalificiran delavec s potrebno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. V poštev pridejo mlajše moči. Prošnje nasloviti na delavski svet podjetja do 15. okt. 1958
                                                                                                                                                  0-926
   Komisija za razpis mest direktorjev podjetij Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ št. 18/58), mesto
                                                                                     UPRAVNIKA
                                                                            KMETIJSKE ZADRUGE ČRNELAVCI
    Pogoj : najmanj nižja kmetijska šola s petletno prakso v gospodarstvu.
   Prošnje, kollkovame z 180 din državne in 95 din občinske takse, življenjepisom, navedbo dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju je vložiti najkasneje do 15. oktobra pr: Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota.         0-927
   Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Cankova razpisuje mesto
                                                                                   POSLOVODJE
                                                                           MESNICE IN KLAVNICE V CANKOVI
   Pogoj : visokokvalificirani ali kvalificirani mesar z daljšo prakso na vodilnem mestu v gospodarstvu.
   Plača po tarifnem pravilniku. — Pravilno kolkovane prošnje je dostaviti, komisiji za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Cankova do 15. oktobra 1958.       0-923
Nedelja, 5. oktobra — Dunja Ponedeljek, 6. oktobra — Dalibor Torek, 7. oktobra — Marija Sreda, 8. oktobra — Simeon Četrtek, 9. oktobra — Abraham Petek, 10. oktobra — Danijel Sobota, 11. oktobra — Samo
kino
MURSKA SOBOTA — 1. in 2. oktobra ameriški film »Avstralski Robin Hud«. Predstave ob 17.30 in 20 uri. Od 3. do 5. oktobra ameriški barvni film: »Prišel je iz Larumiju«. Predstave: 3. ob 17.30 in 20. uri, 4. ob 20. uri in 5. ob 10. uri dopoldne, ob 15., 17.30. in 20. uri. (Od 6. do 7. oktobra italijanski silm: »Za spuščenimi zavesami«. Predstave: ob 17.30 in 20. uri.
LJUTOMER — 1. in 2. oktobra ameriški barvni film: »Troje za revijo«. 4. in 5. oktobra italijanski film: »Ulica««.
GORNJA RADGONA — 1. in 2. oktobra ameriški film:          »Steklena
   pajčevina«. 4. in 5. oktobra italijanski film »Madlena«. 
LENDAVA — od 3, do 5. oktobra ameriški zabavni film:           »Rdeče
   podvezice«. 7. in 8. oktobra češki film: »Krakatit«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 4. in 5. oktobra ameriški kriminalni film: »Gospod 880«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 4. in 5. oktobra ameriški kavbojski barvni film: »Daleč od Diabla«.
CEPINCI — 5. oktobra »Alibaba in 40 razbojnikov«.
  Kmetijska zadruga z o. j.
                                                                                               Beltinci
  razpisuje delovno mesto
  ŠEFA RAČUNOVODSTVA
  Pogoji: primerna strokovna izobrazba in praksa.
  Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dneh po objavi. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo KZ Beltinci.         0-929
                                                                             Sprejmemo takoj
                                                                            BLAGAJNIČARKO
za nadrobno prodajo v prodajalno v Murski Soboti. Pogoji: dovršena nižja gimnazija, po možnosti, še en ali dva razreda srednje ekonomske šole ali kvalificirana trgovska delavka. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe postati na upravo podjetja do 10. oktobra 1958
                                                                            »TEHNOPROMET« Murska Sobota
M-918      Trg zmage 1
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:   Murska
Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—  Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
                                                                                                                                                                                                                                    1-365
                                                                                                                                                                                                              M. Sobota, številka 605—70
—  Tisk Pomurske tiskarne v
                                                                                                              Murski Soboti
Max Brand:
Nočni jezdec
                           1. poglavje Učenjak
     Ko je Randall Byrne bil star šest let, je znal že našteti vsako zvezno ameriško državo itn povedati datum njene priključitve. Kije imej devet let, se je znal pogovarjati, s Homerjevimi Grki in Cezarjem, v dvanajstem letu je črtal Aristofana, v petnajstem je znal vso zgodovino stare Anglije in Italije 15. stoletja na pamet in se potlej zakopal v zgodovino filozofije, od nje pa presedlal v višjo matematiko. V osemnajstem letu si je pridobil prvo diplomo v Harwardu in se potem, ko je preživel prijetno poletje s hebrejščino in Sanskrtom, zagnal v biologijo in spoznal, da je resnica večja od dobrote ali lepote,, ker vsebuje oboje in da je celo ta večja od svojih delov.
     V enaindvajsetem letu je Randalll Byrne postal doktor in od ličen diagnostik. Toda veliko raje je delal v svojem laboratoriju. V tem času je objavil delo o antropologiji, ki je izšlo samo v dve sto izvodih in prejel prav toliko pisem s čestitkami velikih mož, k so imeli priložnost čitati njegovo knjigo. V sedemindvajsetem letu starosti pa se je nekega lepega spomladanskega dne zgrudil na tla svojega laboratorija. Tisto popoldne so ga spravili k nekemu znamenu zdravniku, ki pa je bil hkrati velik neotesanec. Potipal mu je žilo in pogledal v kalne oči.
     »Vaši možgani imajo sto dvajset konjskih sil moči, vaše telo pa je na psu!« mu je naravnost rekel.
     »Sem sem prišel,« je slabotno ugovarjal Randall Byrne, »da bi rešili ta moj problem, ne pa, da, bi ga samo ugotovili.«
     »Nisem še končal,« je rekel zdravnik. »V ostalih stvareh pa ste preklet norec.«
     Raindall Byrne si je pomel oči.
     »Kaj pa naj bi po vašem storil?« je vprašal.
     »Poročite se s hčerko kakšnega farmarja,« je surovo rekel.
     »Toda ...« je negotovo oporekal Byrne.
     »Jaz sem posloven človek, vi pa ste mi odvzeli deset minut časa,« je spet zarobantil zdravnik in stopil k oknu. »Moj tajnik vam bo poslal račun za tisoč dolarjev. Zbogom.«
     Zato je Randall Byrne sedel deset dni pozneje v sobi hotela v Elkheadu.
     Pravkar je pisal svojemu učenemu prijatelju Swinnertonu Loughburnu. Prekinil je pisanje, snel debela očala z nosu in se zastrmel skozi okno. Ko je snel očala, se je ves spremenil. Njegov zelo resen in učen videz je izginil in zdel se je za deset let mlajši. To je bil prijeten, bled obraz tiste vrste, ki ga ljudje radi gledajo. Nad ličnicami in nosno kostjo ter brado se je bočila čista, gladka koža. Brada je izdajala bojevit videz, skoraj brezbarvna usta pa so imela nenavadno oblikovano zgornjo ustnico, ki se je trdno prilegala k spodnji, kar je značilno za zelo občutljive značaje. Nos je bil tenak, z rožnatimi nosnicami.
     Doktor je zdaj nadaljeval svoje pismo: »Glavni del Elhkeada leži kot na dlani pred mojim oknom. Vidim glavno trgovino, sedemindvajset večjih in enajst manj pomembnih zgradb ter pet krčem. Ceste —«
     Cest ni mogel več opisati, ker je v tem trenutku poropotala po vratih težka roka. Vrata Randallove sobe so se sunkovito odprla pred lastnikom elkeheadskega hotela Hankom Dwigtom — gibčnim moškim, ki je bil strokovnjak za vse, za krčmo in kovačnico.
     »Doc.« je rekel Hank, »želijo vas.«
     Randall Byme si je bolj za zunanji videz spet nataknil očala. Hotel si je podrobneje ogledati prišleka.
     »Kaj—« je začel, toda Hank Dwigt se je že obrnil na peti.
     »Kate Cumberland,« ji je ime. »Malo bolj živo, doc, zelo se ji mudi.«
     »Če že ni mogoče dobiti drugega zdravnika,« se je vdal Byrne in počasi stopal po stopnicah za Hankom, »jo bom pregledal.«
     »Ali menite, da bi vas poklical, če bi deset milj naokrog bil kak drug zdravnik?« je vprašal Hank Dwigt.
     Obrnil se je proti verandi, kjer je zdravnik zagledal dekle v kratkem jahalnem krilu, ki je opirala orokavičeno roko ob bok, z drugo pa mahala z bičem po jahalnih škornjih.
                           2.   poglavje Besede in krogle
     »Tu je gentleman, ki se sam imenuje za doktorja,« je predstavil Hank Dwigt, »morda ga lahko uporabite, gospodična Cumberland. Kar bliže k njemu!«
     Pustil ju je sama.
     Sonce je stalo za Kate Cumberland in doktor si je moral zasenčiti svoje trudne oči, če si jo je hotel bolje ogledati. Izpod njenega širokega sombrera se je vsipal slap plavih las in se bleščal kot zlato v sončnih žarkih. To je bil res napor za doktorjev očesni živec. Priklonil se ji je, ko pa se je vzravnal, je moral spet mežikati z očmi. Ona pa se je umaknila v senco, da bi jo laže videl.
     »Doktorja Hardinga ni v mestu,« je rekla, »jaz pa moram takoj pripeljati zdravnika na ranch. Moj oče je hudo bolan.«
     Randall Byrne si je v zadrugi drgnil suho brado.
     »Že dolgo praktično ne delam,« se je branil. Ko je opazil, da ga na skrivaj opazuje in precenjuje, je dodal: »Zelo sem zaposlen —«
                                                               »MURA« — TOVARNA PERILA V MURSKI SOBOTI
                                                                             sprejme v službo
                                                                       15 izučenih šivilj
                                                                       s položenim pomočniškim izpitom
                                                                                                                       Zaposlitev je stalna. — Vse tovarišice, ki se želijo zaposliti, naj se javijo v podjetju dne 8. oktobra 1958 ob 9. uri. — Kandidatke ne smejo presegati 23 let starostne dobe 0-921
                                         K OBČINSKEMU PRAZNIKU ŽELIJO DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO USPEHA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA IN ČESTITAJO:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BELTINCI OBČINSKI KOMITE ZKS BELTINCI OBČINSKI ODBOR SZDL BELTINCI OBČINSKI SINDIKALNI SVET BELTINCI OBČINSKI ODBOR ZB BELTINCI KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI
in obrtna podjetja:
GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« BELTINCI »STROJNA PLETILNICA« BELTINCI »ŽAGA« BELTINCI »MLIN« BELTINCI »SODARSTVO« BELTINCI MIZARSTVO »JELKA« BELTINCI
POMURSKI VESTNIK, 2. okt. 1958
5
        Odkrite repertoarne skrivnosti soboškega kina za bližnjo sezono
PRODOR KINEMASKOPSKIH FILMOV
    Če bi programski svet in oprava soboškega kinematografa upoštevala zgolj okus najširših plasti domačega filmskega občinstva, bi bila stroktara repertoarja bržčas omejena samo na dve zvrsti sedme umetnosti: ljubezenske melodrame in tarzanijade. Letošnji statistični podatki o obisku soboškega kina nam namreč pričajo, da je dosegel rekord kinemaskopski film »Trije novčiči v vodnjaka« (8 predstav — 3051 gledalcev). Sledijo mo »Tarzan v puščavi«, »Umiram srečna«, »Odisej«, »Rihard Levjesrčni« itd.
    Prav nič pohvalno ni za soboško filmsko občinstvo todi dejstvo, da si naši domači filmi, katerih umetniška raven in kakovost se iz leta v leto razveseljivo večata, še niso otrli pot med njega. To ne moremo grajati , ljudi, ki so odgovorni za repertoar, temveč neodgovarjajoč okus občinstva, sicer ne bi bila ob jugoslovanskem filmu »Samo ljudje«, ki močno prekaša razne osladne nemške, avstrijske, mehiške, italijanske in druge filmske zgodbe o slepih dekletih, ki po operaciji spregledajo, dvorana malone prazna. Vsekakor čaka trda ledina vse tiste, ki nameravajo po svojih močeh prispevati k filmski vzgoji naših ljudi.
                                                                                              PIKNIK DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE
    Ne glede na to si bomo dovolili odkriti nekaj skrivnosti letošnjega jesenskega in zimskega repertoarja soboškega kina. Tako si bomo v kratkem ogledali znani film »Ko bi vsi fantje sveta«, umetnino »Marty«, japonsko remek delo »Sedem samurajev«, kinemaskopski film »Vzhodno od raja« po znanem Steinbeckovem istoimenskem delu, «Piknik«, »Dobro zemljo«, »Upor na ladji Cai-ne« itd. Od domačih bomo gledali med drugim filma »Veliki in mali« ter »Svojega telesa gospodar«. Za mladež bo ponovno na sporedu »Peter Pan«, angleška glasbena komedija »Lepo je biti mlad« in madžarski mladinski film »Dvoje priznanj«.
    Za prihodnje leto je značilno razveseljivo dejstvo, da se bo znatno povečalo število kinemaskopskih filmov. Že doslej je sklenjenih pogodb za 45 filmov v kinemaskopski tehni-
ku Omenili jih bomo samo nekaj, ki bodo na sporedu v začetku prihodnjega leta: »Zvezda je rojena«, »Desire«, »Izgubljeni kontinent« (do-
kumentarni), »Mihael Strogov«, »Reka brez povratka«, »Kjer reka zavije« itd. Od domačih filmov bodo na sporedu »Mali človek«, »Cesta, dolga leto dni«, v katerem nastopajo naši in italijanski filmski umetniki, »Črni biseri«, »Dobro morje«, »V soboto zvečer« in drugi.
                                                                                                        SKRB ZA MLADINSKI REPERTOAR
    Tu je že uspela slovensko-italijanska koprodukcija ” »Velika sinja cesta«, »Ne obračaj se, La Tour« (koprodukcija s Francozi), ruska umetnina »Enainštirideseti, »Dežela faraonov« kot barvni film, ker soboška dvorana nima naprav za stereofonski zvok (zato tudi ni na programu filma »Carmen Jones«), italijanski film »Železničar« s Spličanko Silvo Košino, »Heroji so utrujeni« in drugi.
    Kot novost lahko omenimo, da bodo prihodnje leto vsak mesec na sporedu po 1—3 mladinski filmi, risani in igrani. V splošnem nam pogled na listo repertoarja soboškega kina pove, da sta programski svet
in uprava kina skušala poiskati med poplavo raznovrstnih izdelkov filmske industrije najustreznejše, upoštevala pa sta tudi razvoj naše do-
mače kinematografije in želje mladih obiskovalcev. Želji uprave kina, da bi slaba napetost toka čim manj kvarila kakovost predvajanja, sc pridružujemo tudi mi.
B. S.
                                                                        Gordana Miletič, veliki up jugoslovanskega filma v De Santisovem delu »Cesta, dolga leto dni«
SLAVKO KLINAR
PROTI SMEDEREVU
     Če se boste kdaj na popotovarnju po LR Srbiji posebno zanimali za tamkajšnje kmetijstvo, ne boste mogli mimo takoimenovanih oglednih postaj, ki so vzorna kmetijska gospodarstva s specializiranim pridelovanjem. Njihovo gospodarjenje temelji predvsem na dveh značilnostih. Z raznimi poskusi (sortnimi, plemenskimi, gnojnimi, križanjem itd.) uveljavljajo odbiro kmetijskih rastlin in kultur, ki v njihovem pridelovalnem okolju najbolje uspevajo, s svojim vzornim gospodarjenjem in dosežki na že omenjenem področju pa tudi pozitivno vplivajo na svojo okolico, predvsem na zasebne kmetovalce, ki so še vedno v dokajšnji meri podvrženi splošni zaostalosti in konservativnemu gospodarjenju.
    Morda se boste začudili, da imajo na sadjarsko-vinogradniški ogledni postaji Radmilovac samo en vinograd, toda to so velike gorice, ki se razprostirajo v enem kompleksu čez pobočja dveh »široko počepnje-nih gričkov«. V njem smo okušali grozdje povsem domačih sort, pa tudi tako, ki ga najdemo v pomurskih goricah. Nekatere sorte še preizkušajo, saj bi radi dognali, kako se obnesejo v njihovih pridelovalnih razmerah. Na vrhu tega vinograda smo srečali pravo nasprotje: na tej strani prekrasne zelene gorice, na drugi strani pa njive, ki se spuščajo po pobočju navzdol in so obraščene z rumenkasto pritlikavo koruzo. Dva svetoval Iz zadrege nam je pomagal strokovnjak: »To je zelo plitko zorana zemlja, ki še ni okusila sodobnih agrotehničnih ukrepov!« Zemlja zasebnikov. Torej:      v teh
krajih so še kako potrebne take postaje, kot je radmilovska, da bo
vedno manj teme zaostalosti tudi tam, kjer še vedno močno zastira splošna prizadevanja za napredek. Da bo vedno manj takšnih naprotij!
    Pod vinogradom je velik breskov nasad. Plantaža v pravem smislu besede! Sprehod med dolgimi vrstami piramidastih dreves in občudovanje, debelih, sočnatih rumenordečih plodov, ki jih je toliko na vejah, kot bi jih človek navesil po svoji želji. Ni redkost, če da eno drevo tudi 80 kg prvovrstnega sadu. Breskve pošiljajo na beograjski trg po 50 do 120 din za kg. Na ta podatek sem se spomnil tudi pozneje, ko sem se že vračal proti domu in v neki beograjski prodajalni kupil nekaj breskev »za spomin«; te, ki mi jih je prodajalka zavila v časopisni papir, niso bile senca radmilovskim vrstnicam, Čeprav je kg veljal tudi »dvanajst banki«. E, pa se še čudite, če so me močno imele skomine.
Škoda, da se mi ni še enkrat ponudila ugodna priložnost . . .
    Okrog upravnega središča je sadni vrt, ki se razteza več kot kilometer na levo in na desno; bogato obloženi špalirji hrušk in jabolk, češnjeva drevesa v dolgih vrstah, vmes sadeži jagod in malin. Na postaji pridelujejo jabolka desetih sort, med njimi tudi take, ki domujejo v naših sadovnjakih. Nekatera drevesa so poškropili tudi šestkrat. Sadovnjaki so v dolini, da jim zlovešča »oluja« ne more do živega. Suša pa je vendarle zapustila vidne sledove na breskovih drevesih in vinskih trtah v osmojenem listju in posušenem grozdju. Za moje oko pa so bili očitni le osamljeni primeri.
    Ugoden je vtis tudi na vinogradniško-sadjarskem posestvu Godomin. Prostrani nasadi v špalirjih okrog upravnega poslopja. Precej »novin«. Kakih 500 metrov vstran 14-hektar-ski breskov nasad, ki že daje prve plodove, z značilnimi medsadeži. V spominu nam je kajpada ostal tudi nasad nizkodebelnih jablan na nekem drugem delovišču; pri tleh čepeča drevesca so bila rekordno obložena in radovedno oko je bilo deležno dovolj paše, saj so imele nekatere vejice več plodov kot listja. Prispodoba z neobičajno velikim grozdom je kar dobro primerjava, če upoštevamo količino plodov, pod katerimi so se šibila stebla; tudi do 90 kg prvovrstnega sadu rumenega ananasa ali rumenordečega jonatana z enega drevesa pač ni nikakršna malenkost.
    In kaj, ko bo vsa obdonavska Šu-madija en sam ogledni vrt? To so namreč ustvarljivi načrti prihodnosti.
    PRIHODNJIČ: PROTI ŠATORNJI
HUMORESKA
IDEALIST
     Japec Počasi je bil idealist, da mu ni bilo para v vsej občini. Če so mu nesle kokoši slabše kot sosedom, je dejal: »Bo že boljše!« Pa ne da bi zaradi tega dal kuram kaj več piče. Ne, to »boljše« bo prišlo kar tako, samo od sebe, kot če bi sam bog dal.
     Japec je bili star. Že si je oprtal šestdeset; križ na ramo. Nikoli se ni poročil, ker je, naravno, kot idealist čakal vedno na »boljše čase«. Toda, kljub temu, da je bil idealist, otrok ni imel tudi brez zakona. Imel pa je zemljo. Velik kos zemlje, da je še vse leto niti obhoditi ni mogel. Ko ga je nekoč sosed poprosil naj mu, za božjo voljo, proda deset sežnjev zemlje, da bo lahko vsaj stranišče postavil nekaj metrov vstran od hiše, se je Japec nasmehnil kot da bi požiral nedozorele lešnike: »He, kaj veš, he, kaj pa če dobim otroke, he, kaj pa jim bom potem dal, he?«
     Tak je bil Japec Počasi. Marsikomu bo to
premalo, da hi verjel, da je Japec res prav idealist, kajti za take stvari so potrebni predvsem dokazi. Pa mar tudi to ni idealizem, če ima Japec v skrinji še vedno nekaj tisoč kron stare avstrijske veljave, ki jih pozimi, ko je zvečer sam v sobi, prešteva in premišljuje: »Tisoč kronic, to so štiri lepe kravice. In še tisoč kron pa še tisoč, to je toliko, da si sezidam lepo hišo in gospodarsko poslopje, in še bo ostalo!« Tako je zatopljen Japec, pa gladi in prešteva kronice, v prijetne misli, da niti ne sliši, kako mu podgane razjedajo nad glavo staro častitljivo bajto, ki se bo vsak čas sesula v prah. Toda, kaj je to v primerjavi s kronami in tihimi željami! Morda pa bo imel Japec še nazadnje kup otrok! Seveda, ko bodo spet zavladal Habsburžani. Če hi se vse to zgodilo, bi prenehal biti tudi Japec počasi idealist. Kdo pa bi bil tako nevoščljiv, da bi mu kaj takega privoščil?                                  -Juš
Razstava prekmurske umetniške trojice
VREČIČ, JAKOB, PANDUR
    Srečna priložnost je posredovala, da so se ob jubileja Miška Kranjca sešli v dvorani soboške gimnazije s svojimi deli trije najznačilnejši prekmurski predstavniki upodabljajoče umetnosti — Ludvik Vrečič, Karel Jakob in Lajči Pandur. Njihovi
rojstni kraji — Skakovci, Lipovci, Lendava — nam glede na svojo lego lahko predstavljajo skoraj simbolično zastopstvo Prekmurja v tej umetniški panogi. Svojo višjo umetniško izobrazbo so končali — Vrečič v Budimpešti, Jakob v Ljubljani, Pandur pu v Zagrebu. Skoraj neizbežno je, da se jih je do neke mere prijela šolska akademska manira in šele njihov osebni značaj ter notranja moč sta odločila njihove lastne poteze, osamosvojitev, ter tak ali drugačen kvalitetni razvoj.
    LUDVIK VREČIČ, ki so ga okoliščine namenile na budimpeštansko akademijo, je nujno vsrkal usodno mero akademske manire, kakršna je vladala v budimpeštanski akademiji okrog leta 1925. Vendar je bil Vrečič dovolj globok, da je kasneje bolj kot šoli zaupal naravi sami, ki jo je, kot piše v spominih Vrečičeva sestra. strastno opazoval in beležil najraje ob sončnih vzhodih in večernih zahodih. Učinek svetlobe si je Vrečič na svojih vztrajnih večernih in jutranjih »prežah« tako temeljito osvojil, da so nujno nastala nekatera prva virtuozna razpoloženjska dela. kot so na razstavi »Koruzna njiva«, »Bajte«, »Gozd« in druga dela. To, da so Vrečičeva platna »pretemna«, kot nam nekateri očita-
jo, je le njegovo osebno izkustvo, kako priti vsaj približno enakovredno do božanskih prizorov svetlobne igre v naravi. Vrečič je vedel, da mora slikati mrak, če naj se uveljavi svetloba. In svetlobo je iskal ter jo našel! Prezgodnja smrt je z
Vrečičem leta 1945 odvzela Prekmurcem odličnega slikarja svetlobe.
    Bolj neposreden in skoraj naiven je v svojem slikarskem načinu KAREL JAKOB, ki mu je ljubljanska Akademija upodabljajočih umetnosti posredovala skoraj življenjski slikarski recept. Čeprav ni v njegovih platnih velikih problemov, je v njih vendar čista preprostost, ki ji lahko rečemo ljubezen. In ta se kaj dobro prilega svetu Jakobovih motivov — mlinom na Mari, idiličnim vaškim prizorom in kmečki enostavnosti. Ni naključje, da najdemo prav v vrsti kmečkih motivov najboljše Jakobove stvaritve. Ta vez je pri Jakobu pristna in gotovo najbolj doživeta. Čeprav je Jakob v svoji vedri svetli barvni paleti ustaljen, si vendar zadnji čas prisvaja nekoliko drugačen tehnični način slikanja. V tem ozira z zanimanjem pričakujemo njegovo samostojno razstavo, ki jo pripravlja za Jakopičev pavilijon v Ljubljani.
    Jakob je eden tistih umetnikov, ki jim pomeni ožja domovina večen slikarski objekt. Zato lahko o Jakoba še danes v polnem smisla govorimo kot o prekmurskem slikarju, čeprav živi stalno v Ljubljani kot profesor risanja na gimnaziji.
    Po temperamenta najmočnejši in barvno izredno bogat je slikar LAJ-CI PANDUR, danes profesor risanja v Mariboru. Tehnika njegovega slikanja je kot ustvarjena za manifestacijo tako pestre barvne palete. Naj omenim le njegove »Raže«, ki spominjajo po barvni intenziteti že kar na Francoza Rouaulta. Motive Pandur običajno barvno strogo pretehta, kompozicijsko pa jih uredi v zanimivih smereh, kot so na primer »Žene na pogrebu«. Pandurjevo glavno bogastvo je barva, in če pomislimo, da ji on daje vedno več be-
sede, se nam z njegove strani obetajo še lepi umetniški užitki.
    Razstava treh prekmurskih slikarjev je pokazala, da je Prekmurje dostojno zastopano po umetniških slikarjih, ter da le-ti, čeprav živijo po večjih centrih Slovenije, še vedno odstopajo častno mesto v svojem upodabljanju svoji ožji domo- , vini — Prekmurju.
    Razstava je bila odprta v Murski Soboti do 25. septembra, v Veliki Polani od 28. do 30. septembra, v Lendavi pa bo odprta od 3. do 5. oktobra.              Vlado Sagadin
  Še enkrat Mura
  Prejšnji teden, v noči od nedelje na ponedeljek je bilo v Avstriji na Gornjem Štajerskem spet močno neurje. To je bilo opaziti v ponedeljek prot: poldnevu tudi pri nas v narasli Muri. Voda je bila, podobno kot pred nekaj tedni ob velikih poplavah v bližini Mürzuschlaga, zelo kalna. Vodni tok je tudi tokrat prinašal z avstrijske” strani drevesna debla, vejevje in drugo navlako. Med drugim je odtrgail tudi brod pri Krogu, ki ga je narasla voda treščila v most pri Veržeju kjer se je popolnoma razbil. Kljub močnemu sunku, most čez Muro. zaradi tega ni utrpel nobene škode.
   DO LETA 1961: 54 NOVIH STANOVANJ V LJUTOMERU
   Kaže, da bodo že letos začeli graditi v Ljutomeru 12-stanovanjski blok, ki bo veljal 32 milijonov dinarjev. Petletni perspektivni načrt pa predvideva v ožjem središču mesta gradnjo 42 stanovanj z 2303 m2 stanovanjske površine. Zaradi strukture prebivalstva bodo najbrž v največji meri gradili dvosobna stanovanja in le 25 % enosobnih stanovanj. Gradnja teh stanovanj bo veljala 87 milijonov dinarjev.
                                                                                                                                                                                                   sf
                                                                                                  *
   POMURSKI FANTJE POZDRAVLJAJO
   Vojaki Jože Banko iz Sebeborec, Janez Serec iz Grčdišča in Alojz Gomboša iz Kroga — vsi V.P.9358/52 Kičevo — pozdravljajo svoje starše, sestre in brate ter dekleta in fante, posebno prijatelja Štefana Černjaviča iz Gradišča in Franca Batera iz Sebeborec. Pozdravljajo tudi PGD Gradišče in Sebeborci in jima želijo mnogo uspeha pri delu. Pozdravljajo tudi bralce »Pomurskega vestnika« ter kolektiv »Pomurskega tiska« Murska Sobota.
Pomemben jubilej v Beltincih
Desetletnica KK »Prekmurje
  (V soboto in nedeljo pester program prireditev)
      V      nedeljo bo Kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih proslavil 10-letnico svojega delovanja, Spored prireditev je dokaj pester: v soboto zvečer slavnostma akademija z govorom in dirko članov itn mladincev na valjih, v nedeljo pa povorka, tu-ristična dirka »Po Pomurju«, ulična dirka pionirjev, mladink im cicibanov ter cestna dirka najstarejših članov kluba.
      V       tradicionalne dirki »Po Pomurju« bodo predvidoma sodeloval: tudi številni klubi iz Slovenije; doslej so se že prijavili kolesarje iz Vodic pri Ljubljani, druge prijave pa še pričakujejo. Štart in cilj dirke bo pred zadružnim domom v Beltincih. Proga bo doilga 93 km in bo peljala skozi M. Soboto, Radence, Veržej im Lendavo. Za najboljše tekmovalce so pripravili praktične nagrade.
    Kolesarski klub »Prekmurje« je edina kolesarska organizacija v Pomurju, ki se je obdržala pri življenju deset let, kar je navidez kratka doba, toda vendarle dolga, če upoštevamo številnne težave in ovire, ki so jih morali premagovati na svoji poti do čedalje večjega uveljavljanja v kolesarskem športa.
    Društvo je bilo ustanovljeno leta 1948, ko je že zabeležilo v svoji kroniki šest kolesarskih prireditev. Značilno za njegovo začetno delovanje je tesno sodelovanje s sorodnim klubom »Mura« v Ljutomeru. Sicer pa so kolesarji z desnega brega Mure vedno radi sodelovali z beltinskimi vrstniki v dirkah in dragih prireditvah, tako sodelovanje pa je bilo živo tudi v obratnem smislu. Kolesarski šport je v Beltincih in okolici zajel predvsem kmečko mladino, kar je prav gotovo družbeni prispevek kluba. Beltinsko kolesarstvo je bilo ves čas na čistih amaterskih osnovah. Pripravljenost in dobra volja najaktivnejših članov, predvsem še večletnega klubskega predsednika Andreja Mlinariča je bila cesto vse ob prazni klubski blagajni, po-
manjkanja sodobnih koles in dragih potrebščin za tekmovanje, toda občasnim zatišjem so vedno sledili novi vzponi. Ce ni šlo drugače, so si izposojevali kolesa, se z njimi popeljali v Maribor na tekmovanje in od tam nazaj domov, samo da so lahko zastopali barve svojega kluba.
     Nepopolna klubska bilanca izkazuje okrog 35 samostojnih prireditev. Značilno za te prireditve je dokajšnja množičnost, saj se je često udeležilo društvenih dirk tudi do ?0 tekmovalcev. Večkrat so beltinski kolesarji sodelovali tudi na proslavah, pri prostovoljnih delovnih akcijah itd. Srečavali smo jih na gostovanjih v Celja, Ljubljani, Ptuju, Ljutomera, Podutika itd., kjer so bili več ali manj tudi uspešni. Na patrolnem tekmovanja slovenskih kolesarjev so jih še posebno toplo pozdravili kot zastopnike našega podeželja in peto-plasirano moštvo, v vo-jaškem patrolnem tekmovanja FLRJ je v prvi patrulji — zmagovalki vozil tudi Beltinčan Penhover, sedanja »ramena majica« Ivan Kavaš je zmagal na vseh lanskih klubskih dirkah in bil šesti s časom zmagovalca na cestnih dirkah v Ljubljani ob
proslavi 70-letnice slovenskega kolesarstva. Beltinski klub je imel svoj-čas najmočnejšo žensko skupino v Sloveniji. Za svoje aktivno delovanje je prejel tudi več pismenih priznanj.
                                                                                                                                                                                                                    V zadnjih letih se je članstvo precej pomnožilo, kar je samo raz-
veseljiv pojav. Starim kolesarskim veteranom so se pridružili številni mladi (Kavaš, Sreš, Zver itd.), ki že tudi mnogo obetajo in odpirajo nove perspektive za še uspešnejše delovanje kluba v prihodnosti, seveda ob ustrezni materialni in moralni pomoči, ki jo bo organizacija potrebovala pri uresničevanju svojih načrtov.
    Beltinskim kolesarjem tudi naše čestitke ob jubileju njihove organizacije!
                              S. K.
Nepotreben poraz
                                                 SOBOTA : LJUBLJANA 1:2 (0:2)
    Kar smo videli v nedeljo popoldne na soboškem nogometnem igrišču, ni bila posebna uteha za domače ljubitelje  nogometa, ki se jih je zbralo okrog 1200. Mnogi med njim: so vsaj na tihem računali na zmago domačega moštva. To zmago, še bolj zanesljivo pa neodločen rezultat so domačini takorekoč že držali za rep, vendar pa se jim je izmuznil — predvsem po zaslugi obrambe (Skalar), ki je »botroval« prvemu golu Ljubljančanov, in dokajšnji smoli, ki jo je imela domača nupadalna petoricu pri streljanja pred vrati nasprotnika. Ni in ni mogla ukaniti odličnega vratarja gostov. Ugodnejše razmerje v kotih in večkrat »zanesljivo« obstreljena vratnica — mar ni to potrdilo te, žal nerazveseljive ugotovitve?
    Nogometna tekma za prvenstvo v okviru enotne slovenske lige med domačo Soboto in Ljubljano se je torej končala z zmago gostov 2:1 (2.0). Obe enajstorici sta pokazali enakovredno igro in bi zategadelj bil realen neodločen rezultat. Presenetljivo hitri gostje so bili boljši v prvem, domačini pa v drugem polčasu. Nekajkrat je celo izgledalo, da sc je domačinom posrečilo raz-
biti ljubljansko četo nogometašev, toda to so bili le utrinki in ne stalen pojav, iz katerega bi lahko izvleki večje koristi za svoje barve.
   Igro je dobro vodil Pliberšek iz Maribora. Gole za Ljubljano sta dala Brezigar in Gosar, za domačine pa Maučec.
   V     predtekmi sta se prijateljska pomerili enajstorici Pušče in Sobote II. Zmagali so domačini 2:1.
                             -ko
   Uspešen podvig v Kidričevem
ALUMINIJ — RAKIČAN 1:2
   V    nedeljo je moštvo Rakičana gostovalo v Kidričevem in lam odigralo nogometno tekmo za prvenstvo v mariborski pod-zvezni ligi z domačo enajsterico. Po borbeni igri so zmagali naši. V moštvu je bila najboljša obramba z vratarjem Režonjem na čelu. Gole za Rakičan sta dala Jančar in Fujs.
   Kot kaže, so Rakičanci v svolem taboru uspešnejši kot njihovi vrstniki iz Sobote v višjem razredu, saj so si na dveh do-slejšnjih tekmah nabrali že tri tekmovalne točke.           -ko
POMURSKI VESTNIK, 2. okt. 1958
6
Ludvik Vrečič: Prekmurski motiv