KRANJ, 22. decembra 1962 Številka 50 V tej številki: 2.503 kilometrov po Av-Strf^j in Cehoslovaškp MESTO OB VLTAVI Človek pride v Prago in zeli poiskati Švejka. Najde ga v dveh praških gostilnah »Pri vrču* in »Pri »Fleknr. Pivo je se vedno takšno kot je bilo, samo fvejki so resnejši. Reportažo o Pragi berite na tretji strani Potapljači ne sodijo za zapeček sredi zime NA DNU BOHINJSKEGA JEZERA Potapljači niso kosmo-navti, čeprav so jim podobni. Po vodi se ne vozijo v kabinah, temveč s plavutmi sami iščejo dno jezer. Reportažo o potapljačih na dnu Bohinjskega jezera berite na peti strani. tKt\,jimmmII m mm '11...... Telefonska mreža na Gorenjskem ŠTEVILKA ZA »FIRBCE« Radovljica še vedno nima javne ulične telefonske govorilnice. Tudi število telefonov je še vedno nezadostno. Sestavek o telefonskem omrežju na Gorenjskem berite na četrti strani. v Parizu je imel pred kratkim koncert znani pevec, ki se je popolnoma preselil v Pariz Johaany Hallyday. — Francozi na splošno pravijo »ta je naše gore list«, ko ga slišijo peti v francoščini. Na koncertu sta bile tudi dve veličini francoskega filma Maurice Chevalier in Jean Marais pa so poslušavci vpričo njih dvorano skoraj spremenili v treske. Ljudje se borijo proti bolezni in smrti ra vj e je veliko bogastvo Svet se deli na razvile in nerazvite ne samo po številu tovarn in tehnični opremljenosti industrije, temveč tudi zaradi zdravstvenih in življenjskih pogojev, v katerih ljudje v različnih deželah živijo. Zdravje ljudi je odvisno od dobrih ali slabih življenj- skih pogojev. Kjer je doma lakota in siromaštvo, kjer je malo zdravnikov in slabe bolnišnice, tam je več bolezni in prejšnja smrt. Ce primerjamo podatke med Evropo in Afriko vidimo, da nekateri prebivavci »črnega kontinenta sploh ne morejo računati na zdravniško pomoč. v Angoli pride na primer zdravnik na 27.199 ljudi, v Avstriji, ki prednjači na evropski lestvici, pa na 623 prebivavcev. V industrijsko razvitih deželah umirajo ljudje največ zaradi rakastih obolenj, zaradi obolenj srca in krvnega obtoka. v nerazvitih deželah pa je že navadna pljučnica nevarna bolezen, ki je mnogi ne preživijo, ker ne i-ierejo računati na zdravniško pomoč in zdravila. v Indiji je na primer umrljivost skoraj dva in polkrat večja kot na SIJEČANJA ZIJIDMI - SREČANJAZ LJUDMI Naj ga predstavim: Tomislav Vojnovski, študent ekonomije, doma iz Tetovega v Makedoniji. Danes sk^upaj z drugimi pripadniki JLA v kranjski gar-oiziji praznuje' praznik naše armade. Iz razgovora z njim zvemo, kako se počuti v našem mestu. 0 Ali vam je biio všeč, da ste bili poslani na odsluženje vojaškega roka prav v Kranj? — Pa še kake! Kot srednješolec sem bil na Gorenjskem na ekskurziji in tedaj sem se za te kraje zelo navdušil Všeč mi je tukajšnja urejenost — naselij in ljudi. Takoj sem opazil, da so ljudje v lokaiih zelo prijazni in ustrežljivi. VOJAK IZ TETOVA §1 Se kdaj dolgočasite? — Za dolgočasje zmanjka časa. Ko sem prišel v vojašnico, sem bil prav presenečen nad dobro organizacijo porabe prostega časa. Imamo svoj orkester, skoraj vsak dan je kakšno predavanje vojaške univerze. Sami pripravimo predavanja iz svoje stroke. Med enotami prirejamo športna tekmovanja, večkrat se pomerimo tudi v znanju, in to pri prijetnih prireditvah, kot je »Pokaži kaj znaš« in podobno. Imamo tudi televizijo, radio in še vrsto drugih možnosti za razvedrilo. Kadar imam prost izhod, je v mestu navadno ples_ ali kino, včasih pa posedimo pri kozarčku pri »Zlati ribi«. % Veliko pišete pisma? — Tako — lest'aH sedem na teden. Dobim jih pa še po več, ker imam razen domačih v Makedoniji še veliko prijateljev. 6 Saj res, kako pa ste jim v prvih pismih opisali Kranj? Kolikor sern le mogel lepo. Nekaj zaradi tega, ker mi gre res dobro, nekoliko pa zato, da bi potolažil vse tiste, ki so bili žalostni, ko sem odhajal. # Pogrešate v Kranju kakšna, tetovsko navado? Samo večerni »korzo« Švedskem. Prebivavci Indije dosežejo povprečno starost 32 let, dočim je na Švedskem povprečna starest 72 let. Vožnja brez šoferja Pod težo tovora je popustila ročna zavora in tovornjak s prikolico je nadaljeval vožnjo brez šoferja. V zadnjem hipu je vanj Skočil službujoči miličnik kranjske prometne milice Anton Zupančič in ga speljal na varno. Kranj, 20. decembra - Davi, nekaj pred 6. uro, se je na Koroški cesti pred križiščem ustavil tovornjak s prikolico — »slepar«. Tovornjaku z oznako KP - 23 - 02, last »Interevrope«, ki ga je upravljal Peter Kem je počil vzvod sklopke. Šofer je skušal sam popraviti okvaro. Službujoči miličnik — prometnik Anton Zupančič mu je svetoval, da bi poskušal okvaro zvezati z žico in tovornjak odpeljati na Maistrov trg, kjer ne bi toliko oviral prometa. Ni uspel. Šofer je odhitel k mehaniku. Miličnik — prometnik je usmerjal promet na križišču. Opazil je prevrnjen varnostni trikotnik in ga šel popraviti. Medtem so pod težo tovora popustile zavore in vozilo s 40 tonami lesa se je počasi bližalo vrhu Jelenovega klanca. Ko je miličnik popravil varnostni trikotnik in videl nenavadno vožnjo, ni izgubil prisebnosti. Brž je stekel za njim. Skočil je za volan in vozilo spe! i al na varno, na prostor pred vhodom na »Jelenovo« dvorišče. K sreči ni bilo v tem času nobenega drugega vozila na cesti, sicer bi prišlo do nesreče, ki bi se kdove .tako končala. Do te nenavadne vožnje je prišlo iz šoferjeve malomarnosti, ker ni pod kolesa podložil »cokle«. — Ameriška vojaka na opazovalnici v znanem ameriškem oporišču med kubansko krizo Rekli so... »Kdor ima zaupanje v svojo prihodnost, tema ni potrebno, da bi se igral z atomskim požarom in spravljal v nevarnost vse pridobitve človeštva.* Frol Kozlov, podpredsednik sovjetske vlade »Velika Britanija bi želela priti v hišo Evrope tako, da bi se pri tem rokovala s komolci.« Edgar Pisani, francoski minister za kmetijstvo »V politiki je idealizem odličen motor, vendar zelo slab volan.« Edgar Foure, bivši francoski premier Velesile spreminjajo svoje vojne načrte Vazaj k puškam in oneto del narodnega dohodka porabijo za nakup orožja. Tako se je pariško zasedanje še enkrat končalo 6 paradoksalno prerokbo, da bo oboroževanje še naprej požiralo ogromna in povečana sredstva. »Vedno sem bil pristaš te*> nejšib zvez z Evropo, posebno na področju kulture. Ea-radi tega želim dobrodošlico Veliki Britaniji v Skupnem tržišču.« T. S. Elkrt, angleški književnik »Ne prenesem samopostrežbe in njenega pretenci« oznega bleska. Zato sem as malo skromno Anglijo, ki se ne ponaša s tem, da je naki-čena po evropskem vzora.« John Osbom, angleški dramatik »Del naših težko« z Ame* riko izvira ia dejstva, ker imam jaz sina, ki je starejši od Johna Kennedyjs.« Nikita Hrušcov, sovjetski premier »Pri razgovorih se mora človek smejati tudi takrat, ko bi nasprotniku moral kazati zobe.« U Tant, gene sekretar OZN »Naloga politikov je podobna nalogam šahlstor -J oboji morajo razbiti nasprotnikovo obrambo.« Am in tore Fanfani, italijanski premier V Parizu popravljajo vojne načrte - Američani so se prv1 na zahodu odločili za novo smer - Mnogo zastarelih postavk Sveta si v našem stoletju ne moremo zamišljati brez generalov. Včasih, ob določenih mednarodnih krizah, se vpliv generalov na vsakdanja politična dejanja tako poveča in vojaški način mišljenja že nekaj let nazaj dobiva premoč. Nevarnost, da bodo generali dobili v posameznih prestolnicah glavno besedo, je vedno zaskrbljujoča. Zaskrbljujoča v tem smislu, ker vojske nikoli v zgodovini niso imele srečna roke pri krojenju sveta. Vojaški zemljevid sveta Prejšnji teden se je število zvezd na našitkih generalskih oblek v Parizu povečalo. Pariz, ki je središče »vojaške trdnjave« zahodnega sveta in Atlantske zveze, je privabil obrambne ministre tega vojaškega tabora na zimsko zasedanje, ki ni minilo tiho in brez sprememb. Straža v palači glavnega poveljstva Atlantske zveze v nekem dvorcu blizu Pariza je namreč prvič pozdravila generala Luisa Lem-nitzerja, ki je zamenjal dosedanjega bolj samosvojega in trmoglavega generala Nord-Btada. Poveljniško palico drli jo v zahodnem zavezništvu neprestano Američani, zato v tem pogledu ni prišlo do presenečenj. Presenečenje je samo v tem, ker je novi general popolnoma »drug človek« in bo po prevzemu krmilnega kolovrata ubral tudi drugačno smer. Američani so na zahodu prvi uganili, da vojaška moč zdaleka ni odvisna samo od števila atomskih nabojev, ki jim je že naravnana srni:. V obrambnih razlagah zahodnih načrtov sta se do sedaj izoblikovali dve različni težnji. Prva skupina, v kateri je prednjačil zahodnonemiki obrambni minister Strauss, in v katero so se vključili nekateri ameriški generali — dediči Dullesove zapuščine, je poglavitni poudarek videla v jedrskem oboroževanju zahodnih vojsk. Na tej osnovi je Strauss hotel izsiliti oborožitev zahodnonemške vojske z atomskimi glavami. Druga smer, ki jo je v svoji knjigi obrazložil ameriški general Maxwell Taylor ,pa se je upirala atomski strategij: in potiskala v ospredje klasično orožje. Na srečo se je tej drugi smeri priključila Kennedyjeva administracija in Straussu ni preostalo nič drugega, kot da se z Američani gre gveriJstva. Atomski dežnik Aneričani so začeli atomski dežnik, ki so ga ves čas po vojni držali nad zahodno Evropo, počasi zapirati, ko so ugotovili, da bi želeli Nemci imeti prav takšen dežnik. To seveda ne pomeni, da nameravajo evo- je atomsko orožje spraviti iz Evrope. Pariški sestanek je pokazal, da nameravajo Američani zadržati izključno nadzorstvo nad tem nevarnim orožjem. Njihov pogiavitru namen je sedaj prepričati Nemce in za njimi vse ostale evropske velesile, da 6e dobro opremijo v klasičnem orožju. Ameriški obrambni minister Mc Namara je na pariškem sestanku zelo nazorno pojasnjeval ameriške težnje: »Vsaka svetovna velesila je le takrat moćna, če ima dobre konvencionalne sile, ker nobena izmed velesil, ki ima atomsko orožje, ne želi prva zgrabiti za atomsko orožje«. Gnilo jajce Ogromni napori, ki jih na zahodu vlagajo v oborožitveni načrt, so trenutno še zelo klavrni. Na zahodu niso zadovoljni s tem, kar so naredili, čeprav so porabili že fantastične vsote. V Parizu je bilo precej ostre kritike. Američani so delili ukore Nemcem, Francozom in Britancem. Edino Američani imajo svoje čete v Evropi na predvideni ravni. Britanska renska armada je nepopolna in slabo oborožena. Manjka ji okoli 4.000 vojakov. Francozom so priporočili, da bi v Atlantsko zvezo vključili še dve diviziji in letalstvo podredili skupnemu atlantskemu poveljstvu. Nemcem so priporočili, da večji GLOBUS Državnik prinaša dež Ko je predsednik Zvezne republike Nemčije dr. Hein-rich Lubke izstopil na pakistanskem letališču iz letala, se je vhl dež. Zbrani ljudje so slavili zahodnonemškega državnika kot moža, ki prinaša dež, saj . je prepotreben dež končal trimesečno sušo. Nekoč že pred tem, ko je zahod no nemški državnik obiskal Liberijo, se je z njegovim prihodom prav tako končala huda suša in je ob njegovem izstopu iz letala prav tako začelo deževati. Stanovanjske skrbi Po zmagi de Gaullove stranke na francoskih parlamentarnih volitvah ima de Gaulle v francoskem parlamentu 233 poslancev. To je največja parlamentarna skupina, številnost degaulllstičnih poslancev pa je sprožila resne skrbi. V bor-bonski plači namreč ni primernega prostora, kjer bi se lahko sestajala številna parlamentarna frakcija. Izguba privilegijev Za britanske lorde postajajo časi vedno težji. Izgubili so mnoge Iordovske privilegije, zdaj pa jim preti nevarnost, da izgubijo še enega. Voditelj konservativne stranke je predložil ukinitev starega zakona, po katerem imajo lordi pravico, da jih Obesijo s svileno vrvjo in ne z običajno iz konoplje. Konservativci menijo, da je njihov predlog v skladu z demokracijo. Osumljena umora Nečakinja znanega filmskega igravca Montgomery Clrfi ta — Suzana Clift se je morala zaradi umora njenega prijatelja Piera Brentanlja zagovarjati pred sodiščem* Ker je 21-letna obtoženka dobila pred sodiščem živčni zlom, jo je sodnik poslal na psihično preiskavo. PrepeliaB so jo v psihiatrično kfiniko. • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža ® Reportaža • Reportaža « Reportaža 2500 kilometrov po Avstriji in (ehosiovaški Mesto o modernizirali in pivo dobiš samo, če naroSiš tudi kaj za pod zob. Odprt pa je tudi samo in točno po Švejkovih besedah: »Po vojni pa 6e dobimo pri »Vrčku« ob petih popoldne.« ULICE S PLINSKIMI SVETILKAMI Po dolgem poizvedovanju smo le našli prenočišče, Na našo žalost pa je bilo 45 lan oddaljeno od Prage. Tako se nam je CEDOK maščeval, ker smo brez njegovega posredovanja potovali po Češki. Vendar so bili pogoji te potovalno agencije za nas pretežki, saj so zahtevali po 6 dolarjev za osebo na dan. Se tako oddaljeno prenočišče je na začetku naše pot; — pred Dunajem. Sele na kraju samem smo spoznali, kje smo. Ob novozgrajeni hidrocentrali ob umetnem jeze-;ru na VI ta vi so postavili •hotel, bolje turistično naselje (odprto samo do desetih zvečer), mlekarne, slaščičarne in pa vrste pritličnih večsobnih hišic. Vsaka hišica ima svojo peč za ogrevanje vode (samo ob sobotah), telefon in dolg hodnik, ob katerem se vrstijo sobe s tremi posteljami. To je bilo naše prebivališče vseh šestih dni, kolikor smo se zadrževali v Pragi. Zgodaj zjutraj, ko je megla še zakrivala razgled, smo z 'avtobusom odhajali v Prago to se vračali zvečer, ko je bilo ravno še toliko časa, da smo v restavraciji dobili »pi-vičko«. O Pragi zvečer torej ne morem veliko povedati. Mikavno je gledati v starem delu mesta prižiganje plinskih svetilk, ki jih je še veliko. Prav tako mikavno in prijetno je zaviti v eno izmed številnih starih gostiln, kjer točijo izvrstno pivo razvrščeno v več skupin: sed-mičko (ta je najlažja), desetaka, dvenatska in četmatska. Obiskali smo večstoletno go-stilnicO (pravzaprav je samo točilnica piva) »U brabant-skeho kralja« ob vznožju stopnic, ki vodijo na Hrad-čane, pa nekoliko niže doli *U svatiho Tomažka«. Ta stara študentska gostilna je danes na poi kabaret, kamor zahajajo zlikam vojaki, stražarji sedeža predsednika češke republike. Samo stara lesena oprema, debele in težke hrastove mize dajejo vzdušje in okolje, koder 60 študentje slovanskih držav premlevali svojo usodo in vzklikali narodnostne parole. Posebno mikavno pa je hoditi po poteh slavnega Svejka to ■?e ustav!ia*i na njegovih postajah: »Pri Fleku« in »Pri vrčku < njič! a o tem prihod- PRASKE GOSTILNE Da ne bo pomote, samo kratko pojasnilo o našem potepanju po gostilnah: so privlačne zaradi svoje starosti in tradicije. — Prage ne smeš zapustiti brez obiska vsaj nekaterih, predvsem pa ne tistih, ki jih je tako čudovito sočno opisal Jarcslav Hašek in jih podtaknil preslavnemu junaku Svejku. Noben pisatelj si sam in niti drugi niso nobenemu umetniku postavili trajnejšega spomenika, kakor si ga je Hašek s svojim junakom in pa seveda z dvema gostilnama: »Pri vrčku« in -Pri Fleku«! V to zadnjo smo najprej zavili na pivo, črno in posebno dobro, saj ga plzenska pivovarna posebej izdeluje prav za »Fleka«. Tja zavijejo vsi, dobesedno vsi. ki so kdajkoli prebrali Svejka. Tam imata oba svojo sobo — namreč pisatelj in Švejk - in vse je menda tako, kakor je bilo takrat, ko je Hašek ustvarjal svojega- Svejka v eni izmed številnih gostilniških sob..-Z velikim veseljem pokaže to# spominsko sobo natakar ali slučajni gost. Ni treba izgubljati veliko besedi, dovolj je samo ena: Svejk! in že nas vodijo v spominsko sobo, kjer sveto zatrjujejo, da je tam sedel za mizo in pisal in še vrsto stvari, da končno ne veš kdo. ali Hašek ali morda Svejk. Naenkrat je Svejk ves živ pred vami, pisatelj pa pozabljen. Tako je pri »Fleku«. S pravo trdo-vratnostjo izumitelja, ki se bori za svoje avtorske pravice, pa vam tudi v gostilni »Pri vrčku« pokažejo sobo in zatrjujejo, da je tam ustvarjal Hašek. To smo začudeni ugotovili na cesti, ko sta se dve naši skupini srečali na Svejkovi poti, od »Fleka« k »Vrčku« in v nasprotni 6meri od »Vrčka« k »Fleku«. Vsaka gruča vnetih oboževavcev Svejka (piva!) in seveda tudi pisatelja je zatrjevala, da je videla spominsko sobo, samo da je ena pri »Fleku« in druga pri »Vrčku«. Spora, čigav je v resnici Svejk, nismo rešili, kakor ga nista rešili gostilni »Pri Fleku« in »Pri vrčku«. Končno je vseeno, zakaj Svejk je lahko samo češki. Zedinili pa smo se, da je veliko prijetneje posedati pri ^Flflk^'^^Eflejfei.'BO preveč UPORABNOST SREDNJEVEŠKIH KLETI To je bilo samo eno izmed mnogih doživetij v Pragi. In o Pragi lahko zapišem, da je samo eno samo doživetje, zakaj mesto priklene nase še tako občutljivega obiskovavca. Je lepo, čudovito in ta dva ter vsi podobni pridevniki ne povedo vsega tistega, kar bi rad povedal. Začutite pa to, ko zapuščate Prago, ko se poslavljate od mesta. Čarobno mesto je, ki se ogleduje v trepetajoči VI tavi, nemogoče je v enem pogledu zajeti vso slikovitost zlato sivkastih streh, preko katerih se vzdigujejo stolpi in kupole cerkva, skozi kopre-nasto ozadje prodirajo čipkasto narezliani gotski stolpi starega mestnega obzidja. — Praga je slikovita! Praga je zakladnica arhitekturne umetnosti. Znajo pa tudi ohranjati svo^e staro mesto, posebej še Hradčane, ki so poiem zase. Iz zapiskov bom pobral le najmikavnejše. Ne bom opisoval obnavljanje strašnega stolpa, ki je ves obdan z opaži in odri. Morda bi bilo zanimivo pooisati delo raziskovavca praškega gradu, ki že dve desetletji riie kot krt pod srradom in je odkril presenetljive stvari, vendar w» to vse predolgi opisi. Najbolje bo razkril snomeniškovaretvehe posege en sam primer. V starem delu mesta so približno sto stavb temeljito preiskali tudi globoko pod zemljo. Odkrili so najstarejše temelje, ki jih pri približno dvajsetih stavbah datirajo celo v konec 12. ali na začetek 13. stoletja. Prekopanih kleti ne zasujejo in ne potegnejo iz raziskovalnega dela samo znanstvenih zaključkov, temveč poiščejo tudi praktično stran. Eno izmed tako od-kopanih kleti so preuredili v javno stranišče! Stopnice vodijo navzdol v obširen prostor ves obložen s keramičnimi ploščicami (kot povsod dru sod na takih mestih). Polovico prostora so pregradili, čeprav je ves prostor prirejen namenu, ga uporabljaš samo pol, v drugi polovici prostora so ohranjene stopnice iz 13. stoletja. — Takrat so služile za. dostop v klet, danes so samo nema priča, del stare romanske arhitekture in dokument posluha za spomeniško zaščito Nedeljsko popoldne pred znamenitim gradom Hradčani, ki stoji na griču nad Prago in Vltavo tudi najbolj enostavnih arhitekturnih odlomkov in na najbolj nenavadnih mestih. Toda ne samo stopnice, tudi romansko okno je ohranjeno globoko v 6teni v vdolbini, ki jo obkrožajo keramične ploščice. Zapisal sem. kakor sem obljubil, en sam primer in ta naj bo dovolj za pričevanje. ZADNJA RAZSTAVA Vmojih popotnih zapiskih je še dovolj takega gradiva, dovolj mikavnih popisov. Na žalost so zopet iz muzejev in galerij in z arheoloških najdišč, kar pa smo že dovolj premlevali. Toda ne morem molčati o čudoviti razstavi, ki sem jo videl v praškem Narodnem muzeju: razstava čeških dragih in poldragih kamnov. Jalod sodelovanja muzeja in industrije (dragih kamnov) in je urejena za oko nadvse pisano, privlačno in kljub blišču kamnov ne prezremo spremnega teksta. Ta spremlja obiskovavca od najstarejših časov do danes, kaže na pridobivanje in obdelavo draguljev skozi stoletja in jo> primerja z današnjo industrijo. Razstavo sem pregledal dvakrat. Zdaj me je bolj privabil sijaj umetniško obdelanega predmeta, potem naprava, kjer sem lahko gledal skozi lečo spreminjanje barv dragih kamnov pod infra rdečimi žarki in .. . tako bi mogel opisovati v nedogled,-opis pa bi bil še vedno neobdelan. Samo še utrinek: razstava je. kakor sem že omenil, plod sodelovanja muzeja (stari del) in industrija fr.'vi del). Podlaga razstavi je bil aceftarij. delo strokov-'] n;aka — muzeologa, aranžerjjj pa sa do scenariju (in brez škode za znanstveno dognanost) uredili gradivo v bleščeč speklake-1, ki pa je bil umirjen in naravnan na točko, k'er morata ta':o laik kot s'rokovnik priznati razstavi vse kvalitete. ANDREJ PAVLOVEC Tako bi lahko imenovali telefonsko številko 08. Pot do najnovejših novic vam bo odprta, če ste le pripravljeni žrtvovati dvajset dinarjev. Tam najdejo zatočišče in lep odgovor mnoga vprašanja, ki bi sicer pri normalnem ogovarjanju naletela na kaj čuden sprejem. Kaj bi si mislili na primer o moškem, ki bi vas ustavil na cesti in vprašal, kaj naj doma skuha aH pa bi vas ustavil reševavec križank, ki pri reševanju ne najde poti naprej. Pri razmerju med številom naročnikov in številom aparatov nastajajo v nekaterih primerih velika nesorazmerja. Pošta na Jesenicah ima na primer vsega 200 priključkov na gorenjsko telefonsko omrežje, od tega jih je 10 namenjenih za potrebe Železarne. Ta pa ima v svojem lastnem omrežju 800 internih priključkov, torej štiri krat več kot Jesenice. Na tak način nam je tudi jasno, zakaj je število aparatov toliko višje od naročnikov. Navadnih avtomatskih telefonskih aparatov je 4800, razen tega pa je v uporabi še 300 ročnih, induktorskih. Od Jeprce do Vršiča Podjetje za PTT promet v Kranju je bilo ustanovljeno 1. januarja 1961. leta in upravlja poštni promet v celotnem (bivšem) kranjskem okraju. Vsega je na njenem območju 42 pošt in njihovi telefoni so na razpolago vsem prebivav-cem, še posebno tam, kjer ni drugih možnosti. Vsi telefonski vodi so dolgi 7700 km in bi lahko ustvarili samostojno zvezo med Kranjem in Wa-shingtonom, avtomatizirano pa je bilo leta 1955. Od skupno 12 avtomatskih central je bila prva postavljena na Bledu leta 1936, zadnja pa pred dvema mesecema v Gorenji vasi nad Skofjo Loko. Izdelala jo je industrija ISKRA in je prvi izdelek nove vrste central z 80 priključki, ki jih podjetje izdeluje. — Kljub avtomatizaciji pa nastopijo na Gorenjskem težave posebno pozimi, ko se zaradi snega trgajo zračni vodi, ki jih je zaradi terena težko 6proti popravljati. — Brezhibna je pravzaprav samo zveza Kranja s Tržičem zaradi podzemnega kabla. — Tak kabel, ki bo omogoial 160 pogovorov hkrati, je položen tudi od Kranja do Jesenic, vendar pa zaradi težav pri uvozu visoko frekvenčnih sistemov iz Sie-mensa še ni v uporabi. S tem bi potekal podzemni kabel od Ljubljane do Jesenic, sedai pa so ob nekoliko močnejših padavinah zgornji konec Gorenjske ter Selška in Poljanska dolina odrezani od ostalega področja. Gorenjsko omrežje je avtomatsko povezano z ljubljanskim in koprskim ter se lahko vzpostavi direktna zveza od Vršiča do Sečovelj pri Kopru. Modernizacija Predvidevajo, da bo mogoče že čez dve ali tri leta povečati število naročnikov na Gorenjskem za 100 odst. V ta namen že gradi podjetje Gradiš novo stavbo v Kranju, v kateri bodo samo telefonske in telegrafske naprave. Vsa oprema bo nova, staro pa bi prenesli v druge kraje ali pa jo izločili iz prometa, v kolikor je preveč zastarala. Rok za izgradnjo stavbe je do junija 1963, v celoti opremljena pa naj bi bila do kenea 1934. leta. — Drugo leto se obeta povečanje za 100 številk na Jesenicah in pcstaviiev nove centrale v Radoviiici. Vso oprema bo izdelala industrija ISKRA. Naročnikova denarnica Ta najbolj trpi, kadar pride k hiši telefon. En priključek elane za vsakih 100 metrov oddaljenosti od centrale 1500 dinarjev za privatnika, za podjetje pa 100 odstotkov več. Mesečna naročnina pa znaša 500 din za privatnike, 2000 din za ustanove in 5000 dinarjev za podjetja. Razen tega je treba plačati še 20 dinarjev za vsak pogovor v lokalnem območju, kjer pa se lahko zato po mili volji razklepe-tamo. Nekoliko dražji so seveda medkrajevni razgovori, izmed katerih bi na Gorenjskem po razdalji najdaljši razgovor s'al 240 dinarjev. Na avtomatskih centralah je dolžina pogovora, omejena in Informativna služba ima verjetno eno izmed najbolj zasedenih številk in posebno v dopoldanskem času mora človek dolgo čakati, preden dobi zaželeno zvezo. Iz tega nam je takoj razvidno, da večina Gorenjcev nima doma telefonov in izkoristijo zato službene; kaj pa tudi hočejo drugega (!.?). Javne govorilnice Z njimi so verjetno splošne težave, še najmanj pa je zadovoljno poštno podjetje, ki jih vzdržuje. Na Gorenjskem jih je vsega skupaj 6 takih, ki so direktno povezane z lokalnim telefonskim omrežjem. Od tega so tri v Kranju (na pošti, na Trgu revolucije in na postaji), po ena pa na Jesenicah. Bledu in v Skofji Loki. Ekonomsko najbolj rentabilne so v Kranju, izmed teh pa je najbolj izkoriščena tista ob gimnaziji, v kateri se nabere od 25 do 28 tisoč din na mesec in posreduje povprečno 45 razgovorov dnevno. Druge so malo upoštevane, kar kaže tudi mesečni izkupiček. Razen gumbov in drugih negotovinskih predmetov je v nabiralniku okoli 2 do 4 tisoč dinarjev. Kljub visokim stroškom vzdrževanja, namerava postaviti PTT podjetje še dve govorilnici v Kranju (na Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu) ter eno na postaji v Skofji Loki. Postavitev teh govorilnic je zelo draga, saj stane samo telefon iz uvoza 80 tisoč dinarjev. Gorenjci in telefoni Res je, da ima Gorenjska eno izmed najbolj avtomatiziranih omrežij v naši državi, vendar kljub temu še zelo zaostajamo za razvitostjo v ne-. katerih zapadnoevropskih državah. Tam pride približno na 100 prebivavcev 30 telefonskih naročnikov, medtem ko na Gorenjskem vsega skupaj en naročnik in pol. Račun ni popolnoma zanesljiv, ker je tokrat izjemoma informativna služba pri PTT odpovedala in ne ve točnega števila prebivavcev na Gorenjski. V celoti je 2070 naročnikov, kar pa ne moremo istovetiti s številom telefonskih aparatov, ki jih je znatno več, ker jih je po več skupaj vezanih na hišne centrale. Največ naročnikov je v Kranju, in sicer 720. Povečana pristojbina je r.ckako uravnala možnosti z željami in to število trenutno kar zadostuje. V drugih krajih pa število naročnikov ne V Švici so začeli z načrtno gradnjo prvorazrednih cest. Na sliki vidimo gradnjo pre^esa števila 200. ki ga na gradbišču sestavljajo mostu, se zveza po devetih minutah prekine. V Jugoslaviji naj bi 6e sčasoma avtomatiziralo celotno omrežje in Gorenjska se že sedaj pripravlja na nove spremembe. Prihodnje leto bodo izpremenjene te4 lefonške številke, tako da boj; sedanjo karakteristično številko zamenjala nova, ki bo* že sestavni del naročnikove.. Vsak naročnik bo imel pet številk, izmed katerih bosta dve značilni za določen kraj, vendar se bosta morali uporabiti tudi pri lokalnih zve-' zah. S tem bo postalo gorenjsko telefonsko omrežje zaključena celota. ; Zan mi v osti 110 prometnih nesreč dnevno V prvih desetih mesecih tega leta se je v prometu ponesrečilo 110 Amerikance v dnevno. To je prikazala statistika s podatki, ki kažejo,' da je v tem času izgubilo življenje pri prometnih nesrečah 33.430 ljudi. Lansko leto se je v tem času ponesrečilo 30.720 ljudi. Letošnje število je rekordno glede na vsa dosedanja. Doslej se je ponesrečilo največ ljudi leta 1937, ko je umrlo pri nesrečah skupaj 32.257 Amerikancev. Največji hotel v Evropi V Moskvi gradijo hotel, ki bo največji v Evropi. Sprejel bo lahko 6000 gostov, imel bo dve restavraciji za 2500 obiskovavcev ter 3400 sob in apartmanov. Prostore v pritličju bodo zavzele veleblagovnice, na strehi bo kavarna z vrtom in majhnim igriščem. Od tam bo lep razgled na Moskvo. V sami zgradbi bo urejena najmodernejša .kinodvorana s 1000 sedeža, v sosednji stavbi pa bo gledališče za 3000 gledavcev. Radar za srce Splošne dobre lastnosti radarja se prenašajo tudi v medicino. Neki japonski zdravnik je iznašel način, kako lahko s pomočjo radarja odkrijemo srčne napake. Rentgenske žarke ah zvočne valove visoke frekvence je s tanko cevko, ki je služila kot antena, poslal do srca. Tam so se odbili od sten in antena jih je ponovno zbrala in prenesla na ekran elektronske naprave. S poskusi na psih je dognal, da je potrebno valovom, ki pot uje j a skozi poškodovani del srca, več časa za edboj kakor tistim, ki se odbijajo od zdravih sten. Zdravniki menijo, da bodo na ta način prej odkrili napake, ki jih drugače lahko najdejo le s pomočjo operacije. Zimska potap ljaška akcija republiškega centra za podvodno raziskovanje Na dni jezer Potapljač se je z dna jezera vrnil na vodno gladino. Ribe so bile v mreži in naloga zadovoljivo opravljena, čeprav je bila voda na površini ledeno mrzla miške Mreža je pretegnjena 0 d ribiške koče je počasi krenil čoln, natovor- naloga se je pričela. Počasi sta drug za drugim lezla v vodo. Brez obotavljanja. Kot bi lezla v kad tople vode. Drug drugemu sta natikala jeklenke. Potem pa sta počasi Vse naokrog jezera, v katerem so odsevali mrzli temni novembrski oblaki, se je bohotil sneg. Bohinjskemu jezeru In okolici je pričaral vzdušje, ki je narekovalo, da je treba vzeti pod noge smuči ali sani in se spustiti po klancu proti jezeru, nikakor pa ne vanj, saj se živo srebro le s težavo tudi v juliju dvigne k dvajsetim stopinjam. V teh dneh pa srebro ni hotelo poskočiti čez 2 stopinji Celzija. Pa če sem ga še tako vrtci po rokah, vedno se je srebrni stolpec ustavil natanko pri dveh stopinjah. Ze sama misel, da bi se maral namočiti v tej ledeni vodi, me je r.a\ dajala z mra/.om, ki prodre prav do kosti. Pa sta sfe vendar tiste dni dva spustila pod gladino, na deset, petnajst, dvajset metrov. Ne zato, da bi vzbujala pozornost. Dva potapljača republiškega centra za podvodna raziskovanja sta se z jeklenkami, z maresko in ago spuščala pod temačno gladino ln tam ostajala tudi dvajset minut, Lov na zlatouščice Bogo in Peter nista vstala zarana Okrog osme ure sta se v koči, ki je namenjena ribičem in nad katero z velikimi črkami piše: »Čolnov ne sposojamo-«, spravila nad kompresor, ki jima je potem ob neprekinjenem brnenju polnil jeklenke, H kompresorju sta se spravila še vsa topla izpod odeje. Pa kaj ko kompresor ni bil odet z odejo! Naj sta si še toliko prizadevala, kompresor ni hotel zaropotati. Vlekla sta vrv, jo spet navijala in potegovala, vendar je bil edini uspeh ta, da se je vrv pO vsakem tretjem poskusu strgala. Vozli so se množili, temperatura obeh mladih fantov pa je naraščala. In ko sta bila dovolj segreta od potegovanja vrvi in jeze, je končno le zabrnel. Bati so začeli tlačiti zrak v jeklenke, fanta pasta se spravila nad garderobo. Ene spodnjice, pa še ene in še ene, troje puloverjev, trenirka in še je bilo premalo. Povrh vsega pa seveda še potapljaška športna obleka «LATE"I«. Na glavo posebno kapo, na noge plavuti, na roke pa navadne raztegljive rokavice. Njuna oprema ni razen jeklenk, napolnjenih z zrakom pod pritiskom 150 atmosfer, obsegala nič drugega. Bila sta nared, zlatoušeke pa tudi jen z obema potaplja- zginila pod umazano sivo čema in kompresorjem ter gladino. Za njima so ostali veliko gajbo, kl se je leno mehurji, ki so se pomikali vlekla za čolnom. Pozabaval proč od obale. Postajali so se je na nasprotno stran je- vse manjši in manjši, potap-zera, tam, kjer se drstijo po- Ijača pa sta lezla vse globlje, sebno čislane postrvi — zla- Naposled so tudi mehurji iz-touščice. Letos je bil ulov teh ginili, na bregu pa sta ribiča posebnih rožno trebušatih po- počasi vlekla mrežo. Krog strvi zelo majhen. Morda je okoli postrvi se je zožil. Vide-vplivalo na to deževje, mor- ti ni bilo ničesar drugega kot da kaj drugega. Drstiti bi se dva ribiča, obuta v visoke morale že pred dobrim me- škornje, ki sla z golimi roka-secem, a se niso. Ribiči jih ml vlekla vrvi. namočene v hočejo prav v času drstenja mrzlo bohinjsko vodo. Mreža čimveč poloviti. Polovi jene se je vedno bolj zategovala in osmukajo, zarod vzgajajo v se končno zategnila. Skupaj ribogojnici in ga potem vr- z rnrežo in zlatouščicami sta nejo v jezero. Letos pa so se po nekaj več kot dvajsetih namenili nekaj teh rib pro- minutah. priromali na breg dati tudi v Italijo, kjer jih tudi dve v gumi odeti po-bodo poskušali italijanski ri- stavi. Na bregu se je nudil biči vzrediti v jezeru Lagodi edinstven prizor: Coma. In ker je bil ulov Dva zavaljena črno obleče-majhen, so poklicali na po- ^ mo£a ^ polagala na sneg moč dva potapljača, ki sta rumeno obarvane jeklenke, iz opazovala, na kateri globini m^že ^ je Vsul rožnat trop je največ teh postrvi v času postrvi, moža v črnih -dolgih drstenja in če morda ni mro- škornjih pa sta jih metala v ža nastavljena pravilno in je gajbo, le-to pa nazaj v vodo. zato ulov teh rib majhen. LoV je bii zaključen, čoln se Pri bregu, na neseroini Je Su§al 113 drugo stran strani hotela »Pod voglom«, jezera. Na njem ni bilo nose je čoln ustavil. Potapljača spremembe. Le v gajbi, sta se skobacala iz čolna, ri- ki *e je vlekla po jezeru za biča pa sta potegnila mrežo, čolnom so bile to pot postrvi. En konec mreže je bil pritrjen na kopno, z dru si m koncem pa sta zaokrožila okoli drstišča pri »Jami« in ga po- nisem ČUtil tem tudi pritrdila na kopnem. Mreža je počasi drsela f/o sta potapljača zavila v proti dnu, potapljača pa sta leseno kočo, sem ju po-natikala plavuti na bregu. spremil. V sobi, ureje-kjer je bilo za nekaj pednjev ni v gorenjkem stilu z grobo snega. Kako sta se počutila, obtesano mizo in 6rčki, sta ne vem, meni pa je bilo kar prikazala majhno modno re-nekam mrzlo, kljub temu da vi jo. Najprej sta drug druge-sem bil čez debel pulover mu potegnila čez glavo gumi-odet v zimski plašč. Njunajasli obleki, potem pa se je Mraza začelo šele pravo siačenje. Pulover za puloverjem, trenirka, kup dolgih Spodnjic Med slačenjem pa se je razvil še tale pogovor. Potapljača sta povedala, da »spodaj« ni mrzlo, Zeblo ju je šele potem, ko sta se v mokrem čolnu in mokri obiski vračala v kočo. Mraza seveda tam spodaj nista čutil t, vendar pa sta bila pošteno premražena. Prsti so bili tako trdi, da niso mogli sprožiti prožila na fotografskem aparatu. In če v takem mra7.ii nevede popusti mehur, ni.nid čudnega. Enega izmed njiju sem naprosil, da je povedal, kaj je pod sivo gladino videl. »Zlatouščice je .mreža zajela prvič šele pri petnajstih metrih pod vodo in ne pri dvajsetih, kot smo pričakovati. Ribe so se počasi nabirale v mreži. Bile so povsem mirne. Ko so se znašle v mreži nic'<* begale, f — Je to vaša prva akcija v Bohinjskem jezeru? »To je že drugič, da pomagamo ribičem na Bohinjskem jezeru. Prvič smo bili tu pred tedni, ko smo skicirali dno, kjer te postrvi prebivajo n kjer se drstijo. S tem je akcija v Bohinjskem jezeru zaključena, na pomlad pa boni o pomagali pri polaganju vodnih cevi v £:zeru.« - In poleti': »V poletju pa so na rasti biološke raziskave v severnem Jadranu. Center za poi-vodna raziskovanja LRS ie bil ustanovljen prav i-ato, da opravi številne biološke raziskave v severnem Jadranu.' Seveda pa v času. ko ni pravega dela ob obali in ko jo za nas nekaka »mrtva'- sezona, radi pomagama povsod tam, kjer nas potrebujejo.« Jo."e Vtlrovec Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7.. 8., 10., 12., 13., 15.30 Pojo naši operni pevci 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 15.. 17.. 22. in 24. uri ter j 18.05 Pesem jeseni radijski dnevnik ob 19.30 uri, ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri SOBOTA - 22. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Skladbe skladateljev Primorcev 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.15 Skupni program J RT 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 24. decembra 9.25 Zabavna glasba iz jugoslovanskih filmov 9.45 Partizanske pesmi 10.15 Slovenska koračnica in plesi 10.40 Seznanite se s Parkerjeviml 1C.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radi jeka kmečka univerza 12 15 Igra Pihalni orkester JLA 12.20 Od Istre do Makedonije 13.33 S popevkami okoli sveta 14.05 Skozi borbo v svobodo 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Plesni orkester RTV Ljubljana 15.40 Poje učiteljski pevski zbor 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Demači ansambli v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni karnet 18.30 Narodnoj armiji 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naš variete 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zabavna medigra 23.15 Skupni program JRT NEDELJA - 23. decembra 8.05 Zbor RTV Zagreb 8.25 Veseli pot puri z vašimi ljubljenci 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Violončelist Ciril Skerjanc 9.45 Petnajst minut s kmečko godbo 10.15 Prolog k operi Knez Igor 10.40 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Simič: Koristne ptice in njih zaščita 12.15 Poje Koroški akademski oktet 12.30 Nekaj glasbe za dober tek 13.20 Med rapsodijami 14.C5 Uverture, baleti, intermezzi 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Veliki zabavni orkestri 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobje slovenskega samospeva ' 17.45 Z lokom po strunah ' 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi ples v večernem mraku 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Intermezzo z godali 23.15 Skupni program JRT TOREK - 25. decembra 12.15 Iz Skopja so nam poslali nove posnetke makedonskih pesmi 12.30 Igrajo veliki zabavni orkestri 13.30 Baletni intermezzo 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 15.15 V zabavnem tonu 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in 6vetu 18.10 Zima, zima bela 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavna glesba na štirih strunah 20.15 Radijska igra 21.06 Razpoloženjske slike 21.25 Naš nočni kaleidoskop 22.15 Za ples in razvedrilo 23.05 Zabavna gt&s&a 23.20 Skupni program JRT SREDA 23. decembra 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Pridelovanje hrane 12.15 Napevi izpod zelenega Pohorja 20.30 300 let klavirske glsasbe 21.00 Četrt ure z orkestrom Counta Basieja pomorščakih 21.15 Oddaja o morju in 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zapoznelim plesavcem Drugi program SOBOTA - 22. decembra 19.30 Komorna glasba domačih avtorjev 20.00 Štiri pesmi za ženski zbor 20.16 Orkester Helmut Zacharias 20.45 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 TOREK - 25. decembra Ni sporeda! SREDA - 26. decembra 8.05 Jutranji koncert 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Štiri dežele — štirje orkestri 10.15 Tri pesmi Danila Bučarja 10.25 Skladatelj Zvonimir Ciglič in Vladimir Lovec 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Vet. Nestor Klemene: Pogovor o splošni tuberkolinizacija v letu 1962 6.00 Z vedro glasbo vam želimo prijetno nedeljo 6.30 Napotki za puriste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Violina, violo in čelo v skladbah za otroke 8.45 Vedra medigra 9.05 Dopoldanski 'sesianek z zabavno glasbo 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 12.05 Naši poslušavci čestitajo' in pozdravljajo — I. * 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert, pri vas doma 14.15 Maši poslušavci čestitajo in pozdravljao — II. 15.15 V zabavnem tonu 8.05 Jutranji pozdrav ob popularnih opernih melodijah 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.55 Radijska šola za srednjo 6topnjo 9.25 Kitarist Emruš Musa igra^romunske avtorje 9.40 Folklorna glasba iz Latinske Amerike 10.15 III. koncert za klavir in orkester 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 tVsak dan nova popevka 12.30 Od valčka do cha cha 13.30 Ena Mozartovih simfonij 14.05 Vedre melodije za srečno Novo leto 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Taljinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v 6 vetu 18.10 Predstavljamo vam nove posnetke zabavne glasbe 19.05 Glasbene razglednice 18.45 Kulturna kronika 20.00 Četrtkov veečr demačih pesmi in napevov 20.45 Spomini na staro Ljubljano 21.00 Izročila XX. stoletja 21.40 Koncert za klarinet in orkester 22.15 Po svetu jazza 22.45 Zabavna glasba 23.05 Lahka glasba ! 23.20 Skupni program JRT |S PETEK - 28. decembra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka vrni verza 12.15 Trio Slavka Avsenika 12.30 Dvcspevi iz italijanskih oper 13.30 V novem letu mnogo sreče 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Lirični intermezzo in štirje pastorali 15.15 Popevke ulice 15.35 Nokturno in balada 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Uro z violinistom Jasehe Heifetzem 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Operni napevov ritmu 18.45 Ljudski parlament 19.C5 Glasbeno'razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in jdomovino 21.15 Panorama zabavnih melodij 22.15 Iz sodobne operne ustvarjalnosti 22.50jLiterarni rioluurno 23.05 ČeTželite - zaplešite ČETRTEK - 27. decembra 8.05^Zborovske skladbe 8.20^Ceiki zabavni ansambli 8.35 Dvaihrvatška glasbena avtorja 8.55 Radijska šola za višjo 6topnjo 9.25 Ljubljanski opern pevci 8.G5 S simfoničnimi plesi po domovini 8.40 Pe; pevcev — pet popevk 8.55 Pionirski tednik 9.25 Iz komorne glasbe 9.45 5 črnogorskih narodnih 10.15 Trije odlomki iz oper 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Poje moški zbor France Prešeren 12.30 Na oboo in flavto 12.45 Pesem Andov 13.30 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Venec domačih z voščili za Novo leto 15.15 Napotki za turiste 15.20 V zabavnem tonu 15.30 Arije iz Figarove svatbe 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Serenada in fantazije 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zaplešimo z orkestrom Harrya Jamesa 18.25 V domačem' tonu 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojo domači pevci — amaterji 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 19.05 Z letošnjega festivala v Sehvveitzingenu 20.15 Nekaj razpoloženjske glasbe 20.45 Sobotni operni večer 21.30 Zabavna glasba jugoslovanskih avtorjev 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 23. decembra 12.00 Nedeljski komorni koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Ljubljanska panorama 14.30 Iz domače koncertatne literature 15.15 Popoldne ob zabavni glasbi 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Medigra z majhnimi zabavnimi ansambli 20.45 Suita iz oper 21.00 Šestkrat deset 22.15 Prehod skozi stoletja komorne glasbe PONEDELJEK -24. decembra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Venec na grob Huga WoIfa 20.00 Ne vse - toda vsakomur nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK - 25. decembra 19.05 Struktura in vloga zvezne skupščine 19.20 Iz muzeja plošč 20.00 Sonata za štiri flavte 20.15 Domače popevke v duetu 20.45 Concerto grbsso 20.57 Igrajo veliki zabavni orkestri 21.30 Žarometi znanosti 21.45 Jazz do 22.00 SREDA decembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Zabavni intermezzo 19 30 Po svetu jazza 20.00 Pesnik 20.20 Iz romantične klavirske glasbe 20.45 Prizori iz oper ČETRTEK - 27. decembra 19.05 Seznanite se ' s Parkerjevimi 19.20 Medigra s klavirjem 19.27 Iz galerije glasbenih portretov 20.00 Veliki aranžerji plesnih ritmov 20.45 Balada 21.00 Melodije po pošti 21.45 Jam 6essions pri »Capitolu« PETEK - 28. decembra SOBOTA — 22. decembra RTV Zagreb 17.45 Veliko sojenje — otroški film RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture RTV Ljubljana 19.15 Kratki film 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas RTV Beograd 20.30 Vremenoplov Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana S. 15 Tretji človek RTV Zagreb 52.15 Interpoi NEDELJA — 23. decembra (Na kanalih 5, 6, 11, Krvavec, Nanos, Kum s pretvorniki) RTV Zagreb 10.00 Kmetija&a oddaja RTV Ljubljana 10.30 Matineja RTV Ljubljana 11.40 Jeff in psi RTV Zagreb Evrovizija 16.00 Umetno drsanje RTV Ljubljaan 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 Prenos iz otroškega vrtca 19.00 Eeograjska kronika RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Loto in športna prognoza 20.00 TV dnevnik 20.30 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 20.45 Viktor - luč! - glasbena revija RTV Zagreb 21.45 Istrski ribiči ČETRTEK - 27. decembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Aktualni razgovori RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni filmi Italija H.05 Canzonissima RTV Beograd 22.05 Poezija in proza PETEK, 28. decembra 18.00 18.30 19.00 19.30 19.45 20.30 RTV Ljubljana Kulturna panorama Nobelovi nagrajenci Kratki film TV obzornik Propagandna oddaja RTV Beograd Srečno novo leto — glasbena oddaja RTV Zagreb Igrani film 19.05 Napišite narek 19.20 Paul Anka v Parizu 1C.20 Tekmovanje v vva ter polu med Zagrebom in Budimpešto 19.45 TV helikopetr X. RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.40 Muzej voščenih lutk 21.45 Koncert orkestra Mantovani PONEDELJEK - 24. decembra RTV Ljubljana 18.00 Mojca in živali — lutkovna igra 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Športni pregled RTV Ljubljana 20.45 Pimpinome — komična opera RTV Zagreb 21.45 Ekran na ekranu SOBOTA - 22. decembra Center - egiptovski film NEZNANA ZENA ob 16., 18, in 20. uri. premiera amer. barv. CS filma ALAMO II. del ob 22. uri Storžič — ameriški barvni CS film ALAMO I. del ob 10., 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ALAMO II. del ob 22.30 uri Cerklje — franc. barv. CS film NOCI LUKRECIJE BORGIE ob 19. uri NEDELJA - 23. decembra Center — amer. barv. CS film ALAMO I. del ob 10., 15., 19. uri, francoski CS film TAKSI PROTI TOBRUKU ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma AVANTURE HUCKLEBERRY FINNA ob 21. uri Storžič — franc. CS film TAKSI PROTI TOBRUKU ob 10., 15. in 19. uri, ameriški barvni CS film ALAMO I. del ob 17. uri, egiptovski-' film NEZNANA 2 ENA ob 21. uri Cerklje — francoski barv. CS film NOCl LUKRECIJE BORGIE ob 14. in 18. uri Naklo — amer. barvni CS film GOLA MAJA ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 22. do 24. decembra amer. barv. VV film DVORSKI NOREC 23. do I;o. decembra španski film NAVIHANEC IZ TOR-MEZA Jesenice »PLAVŽ« 22. do 24 ce-onbra španski film NAVIHANEC IZ TOR-! MEZA 24. do 26. decembra amer.! barv. VV film DVORSKI NOREC Žirovnica 22. decembra amer. bar vrni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE 23. decembra bolgarski film DOLGA NOC LETA 1943 26. decembra angl. VV film V SOBOTO ZVEČER IN NEDELJO ZJUTRAJ Dovje 22. decembra bolgarski film DOLGA NOC LETA 1943 23. decembra amer. barvni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE 27. decembra amer. barvni W film DVORSKI NOREC Koroška Bela 22. do 23. decembra amer. barvni CS film MARATONSKA BITKA 24. decembra španski film NAVIHANEC IZ TORMEZA Ljubno 22. decembra danski barvni film IGRA MLADOSTI ob 19.30. uri 23. decembra danski barvni film IGRA MLADOSTI ob 16. uri 25. decembra franc. barvni film NATALI ob 16. in 19. uri KrGpa 22. decembra italij. barvni film EVROPA V NOCl ob 20. uri 23. decembra amer. barvni film MLADA KRALJICA ob 16. in 19.30. uri 27. decembra ruski film NEODPOSLANO PISMO ob 19.30. uri Duplica 22. decembra jug. CS film CUDN.O DEKLE ob 19. uri 23. decembra jug. CS film ČUDNO DEKLE ob 15., 17.*in 19. uri 23. decembra slov. film TI LOVIŠ; ob 10. uri matineja Škof j a Loka »Sora« 22. do 23. decembra domači film POKLICAN JE V. C ob 18., 20., 9.30., 17., in 20. uri 25. in 26. decembra španski, film CARMEN IZ GRANADE ob 18. in 20. uri 27. in 28. decembra nemšjki film CRNI BLISK ob 13. in 20. uri Škofja Loka »PRSDILEC« 22. in 23. decembra domači film SENCA SLAVE ob 19.30., 16. in 18. uri 26. decembra španski film CARMEN IZ GRANADE ob 19. uri Radovljica 22. decembra amer. barvni film NUNA ob 20. uri 23. decembra amer. barvni film NUNA ob 15.30. in 20. uri 23. decembra poljski film PRIDI, OČKA ob 18. uri in matineja ob 10. uri 24. decembra"" amer. barvni film ALAMO I. DEL ob 18. in 20. uri 25. decembra amer. barvni film ALAMO II. DEL ob 18. uri 26. decembra jug. akcijski flim PESEM ob 18. in 20. uri 27. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE ob 20. uri 28. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE ob ob 20. uri Gledšhšče NEDELJA - 23. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — peti program s prihodom Dedka Mraza, ob 14. uri URA PRAVLJIC s prihodom Dedka Mraza, gostovanje v Cerkljah. Ob 16. uri PLEŠOČI OŠLIĆEK, gostovanje v Pre-dosljah v okviru Dedka Mraza, ki ga prireja DPD Svoboda Kranj. PONEDELJEK - 24. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK gostovanje v Zab-nici v okviru Dedka Mraza. TOREK — 25. decembra ob l^uri Fos: PLESOCl OSLIČEK — gostovanje v Mavčičah v okviru praznovanja Dedka Mraza, ob 16. uri URA PRAVLJIC s prihodom Dedka Mraza, gostovanje v Dupljah. SREDA - 26. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK za otroke stanovanjske skupnosti Huje in Planina, cb 18. uri za otroke šole . Lucijana Seljaka, ob 16. uri URA PRAVLJIC s prihoaom." Dedka Mraza, gostovanje"^ Trbojah, ob 17.30 liri URA PRAVLJIC, gostovanje v Voklem. ČETRTEK - 27. decembra ob 18. uri Fos: PLEŠOČI OSLIČEK za otroke šole Simona Jenka, ob 18. uri za otroke šole France Prešern, ob 16. uri URA PRAVLJIC s prihodom Dedka Mraza, gostovanje v Goricah. PETEK — 28. decembra ob~16. uri Fos: PLESOCl TOSLlCEK za otroke stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp, ob 17.30 uri za otroke Jšole,, Preddvor, ob 16. uri URAtPRAVLJIC " s prihodom Dedka" Mraza, gostovanje v Besnici. Športne prireditve NAMIZNI TENIS Jesenice — Danes in jutri bo v tukajšnjem domu TVD Partizan namiznoteniško prvenstvo Slovenije za člane in članice. Prvenstva 6e bo udeležilo okoli 60 tekmovavcev, med njimi tudi evropska prvaka Teran in Vecko. HOKEJ NA LEDU Jeseni ce — Danes ob 19. uri bo na umetnem drsališču mednarodna hokejska tekma med Tatro-Kolin (CSR> in do- j mačimi Jesenicami. Gosvje so ; eno izmed boljših čeških hokejskih ekip, ki so na g j vanju po Jugoslaviji navdu- j šili že v Beogradu in v Ljubljani. Jutri popoldne se bo z istim gostom iz CSR srečala ekipa novega zveznega ligaša Kranjska gora. SMUČANJE Planica — Pri gostišču MOJ-MIR bo jutri ob 9. uri start smučarskih tekačev, ki se tam pripravljajo za mednarodne nastope. Dopoldne bo na 80-metnski skakalnici tudi preizkušnja najboljših ska-kavcev. Mojstrana — Tu bo jutri smučarski patrolni tek, ki se ga bodo udeležile ekipe članov ZB in JLA. Prireditev bo v počastitev dneva JLA. Kranj — Na Joštu bo jutri v počastitev dneva JLA tekmovanje pionirjev in mladincev v slalomu. Start ob 11. uri. KEGLJANJE NA LEDU Jesenice — Jutri dopoldne bo pod Mežakljo mednarodna prireditev v kegljanju na ledu. Srečali se bodo kegljači slovenskih in . avstrijskih ekip. NOGOMET KRANJ — Danes popoldne ob 17. uri bo v sejni tivorani OLO redni letni občni zbor najuspešnejšega kluba v jesenskem delu slovenske lige - NK Triglav. Turistični* informator V KRANJU je v hotelu »Evropa« prostih še 10 ležišč, v zasebnih tujskih sobah pa so še 4 ležišča, medtem ko ima »Jelen« vse zasedeno. V domu na Joštu je prostih še 28 postelj. Tudi v domu na KRVAVCU imajo vse postelje zasedene, pri tem pa naj omenimo, da bo danes otvoritev novega doma. Žičnica sicer normalno obratuje; avto- busne zveze pa so iz Ljubljane ob 12.45 uri in iz Kranja ob 15.10 uri. V gosti.sču v Podvi nu pri Radovljici razpolagajo s 45 presti mi ležišči, medtem ko je v Radovljci dovolj postelj še v »Grajskem dvoru«. Prav tako je tudi na Bledu dovolj preotih postelj v hotelih: »Jelovica«, »Krim«j' »Toplice« in »Lovec«. V TRŽIČU razpolagajo v hotelu »Pošta« še s 15 posteljamij medtem ko je v tujskih privatnih sobah prostih še 14 ležišč. V PODLJUBELJU. v gostišču Ankele pa imajo prostih samo 6 postelj. V planinskih domovih na Kofcah in ped Storžičem pa je prostih, kot so nam sporočili, le še nekaj ležišč. Na Kofcah je 160 cm snega, pri domu pod Stožičem pa 1 meter. Pot do doma na Kofcah je pregažena pod Košuto preko Matizovca, kjer je možno sankanje, do doma pod Storžičem pa preko senožeti. PREVOZNE CESTE Na Gorenjskem so zaprti naslednji prelazi: Ljubelj in Podkoren kakor tudi prelaz Predil. Prelaz je odprt le na Jezerskem. Težko prevozna ceste pa so na naslednjih odsekih: Petrovo brdo — Pod-rošt, Tržič — Ljubelj, PodroŠt — Sorica in Lesce — Begunje - Tržič. KJE BOMO ^ILVESTROVALI? Zadnjič smo poročali, da jo na Jezerskem, Krvavcu, v Preddvoru in Bohinju že vse zasedeno. V KRANJU imajo v hotelu »Evropa« za silvestrovanje še 80 prostih mest. Rezervacija velja z novoletnim menujem 2000 din. V restavraciji »Park« velja rezervacija z novoletnim menujem 2200 dinarjev. Igrajo Veseli tekstilci iz Ljubljane. Pohitite z rezervacijami, ker ja prostih le še nekaj miz. Kolektiv restavracije »Park- pa prireja silvestrovanje tudi v koncertni in sejni dvorani delavskega doma. Kapaciteta j a 450 stolov, vendar jih je ža polovica oddanih. Za ples bodo poskrbeli muzikanti iz Na-klega. Rezervacija velja samo 500 din. V zadružnem domu na Primskovem prireja silvestrovanje terenska organizacija ZB. Rezervacije sprejemajo v trgovini zadružnega doma. Igrajo Vasovavci. V domu na Joštu je za silvestrovanje prostora na skupnih ležiščih še za 15 ljudi. Pri -Pošti« v TRŽIČU bo silvestrovanje v vseh prostorih, rezervacija z menujem — 2000 dinarjev. Tudi KUD v Zalogu pri Komendi bo priredilo silvestrovanje vendar s kaj nenavadnim uvodom. V šolski dvorani bo ob 19. uri veseloigra domačega avtorja J. Stareta: »Tevžek bi se oženil rad«.' Potem pa bo prosta zabava* za razvedrilo pa bo poskrbel kvartet »Veseli trgovci«. Dvorana je ogrevana. DOM « DRUŽINA 9 MODA * DOM #. DRUŽINA • MODA • DOM • DRUŽINA a MODA # DOM * DRUŽINA * MODA Elegatea popoldanski kostim, ki bo prav primerno oblačilo tudi v večernih urah ima kratko, rahlo oprijeto jopico s krznenimi gumbi, ki podelijo kostimu modni poudarek Večerno oblačilo Zimski čas je najprimernejši za obisk gledališča ali pa druge družabne prireditve. Premraz je, da bi šli na sprehod, zato pogosteje kot v drugem letnem času posedimo v kavarni, gremo na koncert ali na ples. Dopolnila k večerni obleki Ne bi bile ženske, če ne bi pomislile, kaj bomo oblekle. Bo zadostovala lanska obleka ali si boste morali preskrbeti novo? Ce imate črno obleko, si jo boste morda samo malo preuredile in si dokupile lepo broško ali ogrlico. Ce je vaš hrbet lep, si lahko privoščite globok izrez — bolj v stilu mode s prekri žanimi naramnicami. Ce si boste pa kupile novo blago in ste še mladi, bi se morda odločile za dvobarvno oblačilo. Enobarvni zgornji del dopolnjuje dru-gobarvno krilo. Seveda se morate dva dela skladati v barvi in materialu. Pamet- neje je, če je krilo širše, posebno še, če bo namenjeno plesu. Barve 60 različne, naj-priljubnejše pa so: živo modra, smaragdno zelena, rdeča in vedno elegantna črna. Materiali, ki jih predpisujejo modni krca tor j i za letošnjo zimo, so zelo različni in lepi. Svilen in volnen jer-sey, svilen in volnen krcp, žamet, saten in brokat so tkanine, iz katerih so narejene obleke, za slovesncjše priložnosti. Izbira oblačila Pri izpiranju boste predvsem mislile, kakšno oblačilo vam najbolj pristaja in vam zakrije morda kako lepotno telesno napako. Ce 6te v pasu vitki, vas bo razve- Ne maram Veliko moških je sodelovalo v anketi »kaj mi na ženi ni všeč«, ki jo je razpisala nemška revija Constanza. Mnogi so potožili svoje težave, čeprav je veliko izmed njih zaMjučilo — »•kljub temu imam rad svojo ženo«. Neki možakar po 55-letncm srečnem zakonu posrečeno duhoviči: »Mož, ki misli, da je poročil angela, in žena, ki je prepričana, da je njen mož popoln kavalir, se bosta nekega - dne" počutila prevarana, zakaj človeka brez napake ni. Poglejmo, nad čem se možje pritožujejo: ...da še mojemu konjičku žena pesmehjij? in ravna včasih z menoj kot z nevzgo-jenim otrokom. ... da žena samo sedislično misli in nima prav nič smisla za romantiko. ... da ima vedno takrat ptjlne roke dela. ko se želim z n.io pogovarjati. ...da me nikdar ne pokliče po imenu, namesto tega pa rabi besedo halo ...da v zakonski postelji prične naštevati kaj vse bi bilo treba kupiti novega. ... da me v prisotnosti dru-gih kliče z raznimi nežnimi ljubkovalnimi imeni. ... da se ne more ločiti od družbe. ... da me vsak dan . čaka pred službenim mestom. ... da mi vedno našteva, kdo jo je pohvalil ali naredil kompliment. ... da meni, da je vsako slabo navado otrok »»dedoval po očetu. ___da me po rojstvu otroka zanemarja. ...da mi vedno očita koliko pokadim. ... da moram tudi v zimskem času kaditi na balkonu, ker meni, da bodo postale zavese od dima rumene. selil predlog kreatorice Nin-ne Ricci, ki se navdušuje nad širokimi pasovi, ki tesno ovijajo pas. Dior jeva hiša s svojimi modeli trdovratno zakriva žensko telo s tunikami, medtem ko mada-me Gris (cenjena modna kreatorica v Parizu) pravi, žena naj s svojim oblačilom pokaže, da je ženska. V ospredje se je pririnil tudi cocktail kostim, narejen iz brokata ali drugih večernih tkanin. Jopice teh kostimov so spredaj navadno Jcrajšc. v hrbtu se podaljšajo. Obrobe so tudi krznene, saj vemo, da so letos prišli krznarji na svoj račun, zakaj modne revije so pokazale toliko krzna, kot verjetno še nikoli poprej. Recepta JABOLKA V OVITKU Iz 200 g moke, 100 g masla, 65 g sladkorja in enega jajčka napravite testo. Olupite 4 velika jabolka in jih očistite pečka ter napolnite z marmelado. Testo z valja j te in ga zre-iite na kvadrate, v katere boste zavile jabolka. Nato pre~ maiite z jajčnim rumenjakom in pecite v vroči pečici. KROGLICE 12 M AN DEL J EV IN KAKAVA 125 g masla, 12) g sladkorja, 1 zavojček vanilij sladkorja, 25 g kakava, malo cimeta, 150 g naribanih madljev, 125 g moke, malo pecilnega praška ter olupljcn mandeh. Priprava: maslo, sladkor in canilij dobro mešajte, kakav, cimet in mandei,e, moko in pecilni prašek zmešjte in počasi gornji masi dodajane Nato oblikuje kroglice m položite na vsako oiupUen man:ie.:. V srednje vroči pečici pcette 10 do 20 minit. MALI NASVETI Krpe g Krpe za mazanje parketa hranimo v dobro zaprti plo- Ribe čevinasti škatli. Taka ne bodo postale trde in jih lahko vedno uporabljamo. nega oglja, ki posrka po prismojenem. Fižol % Fižol, ki s? nam i? prf-smcd;j. sir* tema v črv-> posodo in fa r .( > :•, v-»-hamo. Vodj il?'aj na fcnleah C«; umen?:!. Prav take vam Za vsak dan @ Krtačite si lase ob odprtem oknu in prezračite obieko na zraku. Usta si iz-plaknite r ustno vodo ali vzemite klorofilne tablete. Šest vprašanj © Ali greste vsaj dvakrat v letu k zobozdravniku, da vam pregleda zobe? Q Ali izrabite počitnice za to, da se res duševno in telesno spočijete? 0} Veste, da preveč alkohola, preveč kave In nikotina utegne škodovati vašemu zdravju? © Ali nosite čevlje, v katerih se dobro počutite in vam omogočajo normalno telesno držo? 0 Ste o pravem načinu prehrane poučeni in nove izsledke tudi upoštevate? M) Se dovolj gibljete na svežem /raku? Na vsa vprašanja je pravilno, če odgovorite z da. Vprašanja vas želijo samo opominjati, da na zdravje ne smemo pozabljati in da s pravilnim življenjem ia negovanjem ostanemo čim dlje zdravi. Italija Francija Štirje filmski režiserji — izmed katerih sta dva zdaj v središču svetovne filmske kritike (Jean-Luc Godard in Pier Paolo Pasoli-ni), medtem ko je tretji (Ro-berto Rosselini) že bil, četrti (Ugo Gregoretti) pa mogoče še bo na vrhu spiska — so se odločili posneti filmski omnibus s precej nenavadnim naslovom — »Rogopag'. Vse zgodbe filma bodo obravnavale sedaj zelo popularno temo: medčloveške odnose. Igrali bodo Rossana Schiaffino, Jean-Marc Bory, Orson VVelles in pa U Tognazzi. Nekdanja kraljica in sedanja kneginja italijanskega filmskega kraljestva Gina Lollobrigida bo dobila v 6vo-ijem najnovejšem filmu dva zelo ugledna partnerja. Njen prvi sekundant bo Jean-Paul Belmondo (potem ko je že Bekundiral njeni tekmici So-jfiji v »Ciociari«), njen drugi jpa. bo vedno bolj popularni Thomas Millian (učitelj iz fil-Ima »-Nepredvideno«). Naslov jfilma? Vse to se bo zgodilo v pristaniški zgodbi »Mare Malto-« režiserja Renata Castel-lanija. Filmske zan>m'vosii Dirka stoletja Odkar je pokojni Todd posnel svoj film »V 80 dneh ta« in dosegel z ogromen uspeh Novovalovca režiser Jean-Pierre Melville in igra-vec Jean-Paul Belmondo, ki sta se komaj oddahnila od svojega filma »Špicelj« sta že spet skupaj — in spet snemata kriminalko. Scenarij za »Uglednega mladeniča-« je po Simenonovi povesti napisal sam Melville, razen Belmon-da pa bosta v filmu igrala še Charles Vanel in Michele Mercier. Znani režiser Denys de Ia Patelliere pripravlja film »Zakaj Pariz?«, v katerem bodo nastopili številni znani igrav--ci, kot Charles Aznavour, Da-irielle Darrieux, Annie Girar-doi, Renato Salvatori, Robert Hossein, Michel Simon,*Fran-coise Rosay in Bernard Blier. Ena prvih dam francoskega filma Jeanne Moreau bo zaigrala glavno vlogo v filmu »Angelski zaliv«, ki ga bo po lastnem scenariju zrežiral Jacques Demy. Njena partnerja bosta Clude Mann in Paul Guers. Richard največji okoli sve-n.jim tako skušajo razni filmski producenti ponoviti ta njegov podvig. Najnovejši tovrstne .poskus, ki se ga namerava drugo leto lotiti angleški producent Blake Ed\vards, je filmska uprizoritev »Dirke stiletja«, kot so imenovali avtomobilsko dirko iz New Yorka d D Pariza, čez Arija in Evropa, ki je bila le'a 1906. V glavnih vlogah bosta nastopila Jack Lemmcn in Paul New-rr.an. Neki angleški kritik je hudobno pripomnil, da bo film v Angliji gotovo uspel — zakaj Angleži so nori na staromodne avtomobile, staromodne vlake in celo — staromodne filme. Hladni Grant Ko je neki oboževavec skušal govoriti s Caryjem Gran-tom, pa ga je ta odbil, mu je jezen zabrusil: »Vraga, kdo pa mislite, da ste?« Cary Grant mu je hladno odvrnil: »Jaz zase že vem, kdo sem. Toda niti pojma nimam, kdo ste vi in mi tudi ni nič do tega, da bi vedel.« Velika Britanija rm Courtney, ki je zaslovel 6 6VOJO Vlogo V Richardsonovem filmu »Osamljenost tekača na dolge proge«, igra zdaj v glavni vlogi filma »Billy Lažnivec«. Delo režira John Schle-singer, igrata pa še VVilfred Pickles in Mona VVashbour-ne. Roy Baker režira komedijo »Dve levi nogi« z Micha-elom Crawfordom in Julio Foster. Guy Hamilton pa snema dramo o londonskih huliganih, ki potegnejo v svoj krog ameriško dekle in jo posredno pripeljejo v smrt — »Zabave je konec«, v katerem igrajo Chaterine Wobd- « I vilic, Ann Lynn in Oliver y 63. letu starosti je za rakom umrl eden največjih karak-Reed. Združene države Frank Sinatra igra in poje v glavni vlogi glasbene komedije »Daj, zatrobi« režiserja Buda Vor-kina, v kateri igrajo razen njega še Barbara Rush, Lee J. Cobb in Molly Picon. Mojster filmske komedije Frank Tashlin (Artisti in modeli, HoUywood ali propad) snema komedijo »Mož iz obe-dovalnega kluba«, v kateri igrajo Danny Kaye, Martha Zahodna Nemčija Hyer m Clara VVilhams. J ternih igravcev angleškega in ameriškega filma Charles j Laughton (Herik VIII., Upor na ladji Bouty, Obremenilna priča, Vihar nad Washingtonom) J filmu so odigrali John Way-ne, Lee Marvin in Dorothy Lamour. Mojster musicala Vincente Minelli pa režira romantično komedijo »Dvorjenje Eddiji-nega očeta«, v katerem je zaupal glavne vloge Glennu Fordu, Stelli Stevens in Shir-ley Jones. televizijski igravec in režiser Jurgen Goslar John Ford je na Havajih posnel film »Donovahova zlata žila« po povesti Jamesa Michenerja. Glavne vloge v kriminalko »90 minut po pol- noči«. Film snemajo v nem-« ški in v ameriški verziji, da: bi tako lažje prodrli na tujej tržišče. Igrajo pa Christian. Doermer, Christine Kani«' mann in Martin Held. £ Japonska \ Med najpomembnejše ja-> ponske filme zadnjega* časa spada super-samiH rajski film Masakija Kobaja-* šija »Harakiri«. Film se dogaja v začetku 17. stoletja hi Miinchenu ze^° naturalistično, včasili kar preveč drastično za živca povprečnega Evropejca, pri-T kazuje srednjeveško Japon^j sko, posebno še srednjeveško j pojmovanje časti in običaj« harakiri jem. Ko- Sovjetska igravka Tamara Kokova tg4 PRIGODE HUCKEL-BERRV FINNA, znanega ameriškega režiserja Mi-chaela Curtiza so zelo uspel prenos znamenite Mark Twainove povesti o potepuškem fantiču, ki ima mnoge avtobiografske poteze. V igravski ekipi je razen Tonyja Randalla in Patty McCor-maek ter Hucka Eddieja Hodgesa tudi veliki predvojni komik Buster Kea-ton — »Kameniti obraz«. Največja odlika filma pa je, da je kljub okrnjeni zgodbi v veliki meri ohranil značilni Tvvainov humor. NEZNANA 2ENA (režija Mahmud Zulfikar, igrajo Šaida, Imad Hamdi, Kemal EI šenaoui) je eno naših redkih srečanj z egiptovskim filmom in je po tej plati zanimiva. Vsebina filma pa je zla usoda nedolžne žene — barske pevke in matere: gre torej za film »velikih čustev in strasti«, zato mislite tudi na robček. samomora s bajaši je tudi v tem svojem filmu dosleden humanist in*' neizprosen kritik vsega, kar zanikuje človečnost. Doma T* teden je bila v Beo-, gradu slovesna premic': era novega »Bosninega-«; filma v režiji Zorža Skrigina »Maček ped čelado«. Scena« rij za to komedijo iz časa', vojne je po svojem istoimen-' skem romanu napisal Joža' Horvat. V glavni vlogi je za-' igral popularni PavleVujisicV razen njega pa 60 še nastopili' Dragomir Bojanič, Davor An-*1 tolić, Dara Calenič in drugi. »Avala-film« pripravlja kar' tri filme z vojno tematiko.' Fadil Radžič bo pO lastnem: scenariju posnel »Desant na Drvar«, Stola Jankovič žo intenzivno dela na snemrdnij knjigi za »Vas Rodopolje« po scenariju Arsena Diklića. Sce»! narij pa piše po motivih ne-^ katerih svojih povesti tudi; Antonije Isakovič; režiral pa bo ta film verjetno Kadenko Ostojič. . »Ven sem jo vrgla. Franklin si je upal trditi, da me bo razvedrila. Ta oseba — mene! Cim prej mi izgine izpred oči, tem bolje bo zame — sem dejala. Franklin je prismoda — otrok! Jaz pa nisem bolela, da bi obvisel na nji. Dam ji četrtletno plačo kot odpravnino, če hočeš, sem rekla, pa naj gre. Ne maram je imeti več pod streho! Ce si bolan, si zmerom v prednosti. Nihče se ti ne upa ugovarjati. Uklonil se je in šla je. Lahko si mislim, da je šla kot mučenica — poosebljena nežnost in — pogum!« »Ne razburjajte se, lady Clarke,škodilo vam bo!« Z roko je odklonila posredovanje sestre Cla-rel »Vam je pa tudi prav tako zavrtela glavo kot vsem drugim!« »Oh, lady Clarke, nikar ne govorite tega! Miss Greyevo sem imela za ljubeznivo deklico — tako romantična se mi je zdela kot v kakem romanu!« »Vsi skupaj ste enostavno neznosni!« je dejala lady Clarke slabotno. »No, saj zdaj je itak šla!« Lady Clarke je z nemočno gesto zmajala z glavo in molčala. Poirot je dejal: »Zakaj pa ste imenovali miss Greyevo lažnivko?« »Ker je res! Pripovedovala vam je, da ni bilo nobenega tujca tu, kajne?« »Da!« »Take! Jaz pa sem jo na lastne oči videla skozi tole okno, da je pred veznimi vrati govorila 6 tujcem.« »Kdaj je bilo. to?« »Tistega dne, ko je umrl Car. — Nekako ob enajstih.« »Kakšen pa je bil tisti moški?« »Cisto vsakdanji. Nič posebnega.« »Fin gospod? Ali kak prekupčevavec? »Ne prekupčevavec. Zanikrn človek. Ne morem se več spomniti. Nenadoma se ji je obraz spačil od bolečin: »Prosim — iti morate, ne počutim se dobro — sestra!« Poslovila sva se. »Čudno, «sem dejal, ko sva se vozila proti Londonu. »Miss Grey in tujec?« »Vidite, Hastings! Ali nisem rekel? Vedno se kaj najde.« »Cemu je lagala in rekla, da ni nikogar videla?« »Sedem različnih razlogov bi vedel za to. Eden leži čisto na dlani.« »Ali naj bo to ukor?« sem vprašal. »Raje spodbuda, da izrabljajte svoj razum pametneje. Toda čemu bi si belila lase?! Najbolj enostavno je, če vprašava njo samo.« »In če bo spet lagala?« »To bi pa bilo zelo zanimivo — in pa zelo pomenljivo!« »Saj je popolnoma nesmiselno misliti, da je ta ženska v kaki zvezi z blaznežem!« »Seveda! Zaradi tega pa tudi ne mislim, da bi bilo res.« Nekaj časa sem razmišljal. ~Ni lahko za lepo dekle na svetu, »sem dejal končno in vzdih-nii. »Dajte no, izbijte si take misli iz glave!« »Ne, res je tako!« sem vztrajal. »Vsakdo je proti nji, ker je lepa.« »Neumnosti govorite, dragi prijatelj! Kdo je v Combesidi bil proti nji? Sir Carmichael? Franklin? Sestra Clara?« »Lady Clarke — pa še kako!« »Dragi moj, prepolni ste sočutja do lepega dekleta. Jaz pa sem poln sočutja do starih bolnih dam. Mogoče je, da je Iady Clarke edina, ki je dovolj bistra, vsi drugi pa so udarjeni s slepoto kot netopirji — njen mož, sir Franklin, sestra Clara in — Hastings.« »Predsodke imate o tej deklici, Poirot!« Z začudenjem sem opazil, kako mi pomeži-kuje: »Kaj pa, če vas rad vidim takole romantičnega? Pravi vitez ste, vedno pripravljeni reševati preganjano nedolžnost — če je lepa, kajpada.« »Ne bodite smešni, Poirot!« sem dejal in bu-šil v smeh. »Človek ne more biti vedno resen. Vedno bolj me zanimajo posamezne usode, ki izhajajo iz te tragedije. Tri družinske drame imamo tu. Najprej Andover: vse težavno življenje mrs. Asher-jeve, njena borba za obstoj, njen zapiti mož, njena ljubeča nečakinja, že iz tega bi se dalo spi-sati roman. Potem Bexhill: Zakonski par, ki živi v sreči, potem obe sestri, tako različni po značaju — ljubka, frfotajoča goska in dosledna, razumna Margareta, energična, s svojo ostrino uma in svojo trdo voljo do resnice. In tale figura — molčeči, mali Škot s svojo vročekrvno ljubosumnostjo in ljubeznijo do umrle. Nazadnje gospodarstvo v Churstonu: Umirajoča žena, mož, ki živi le za svoje zbirke, ki pa se je jel ogrevati za lepo dekle z vedno bolj rastočim sočutjem, za dekle, ki mu je tako spretna pomočnica, in mlajši brat, mož dejanj, simpatičen, obdan s simpatičnim nimbom svetovnega potnika ... Zamislite si vendar, Hastings, da se v normalnih prilikah te tri tragedije ne bi nikdar srečale, temveč bi se pletle vsaka zase. Spletke in zapletljaji življenja, Hastings, me vedno privlačujejo!« »V Paddingtonu sva,« je bil moj edini odgovor. Zdelo se mi je, da je skrajni čas, da raz-poči kdo balončke iz milnice. Ko sva prišla v Poirotovo stanovanje v VVhi-tehaven Mansions, so nama javili, da želi neki gospod govoriti s Poirotom. Mislil sem, da bom zagledal Franklina ali Jappa, toda začudil sem se, ko sem spoznal Donalda Fraserja. Zdelo se mi je, da je v zadregi. Gladko izražati se ni znal nikoli, zdaj pa se je ta nesposobnost pojavila še bolj očitno. Poirot ga ni prav nič silil, naj pove vzrok svojega prihoda, ampak ga je povabil na čašo vina in na prigrizek. Med jedjo je sam vodil pogovor, pripovedoval je o Combesidi, govoril z veliko simpatijo o bolni ženi. Šele ko smo pojedli nekaj sendvičev in popili nekaj kozarcev rdečega vina, se je vrnil na prvotno pot. »Iz Bexhilla prihajate najbrž, gospod Fraser?« »Da.« »Ste uspeli pri miss Higlevevi?« »Miss Higleyevi, miss Higleyevi?« ponavljal je to ime, kot da ga je slišal prvič. »Ah, ta! Saj sploh nisem ničesar ukrenil! To je ...« Prenehal je. Roki je krčevito stisnil v pesti. »Saj sploh ne vem, čemu sem prišel k vam,« je butilo iz njega. »Pa jaz vem,« je dejal Poirot. »Nemogoče! Od kod?« »Prišli ste k meni, ker vam leži nekaj na srcu, kar morate nekomu povedati. Ali ni res? Tisti nekdo sem pa jaz! Torej govorite!« Poirotova gotovost je storila svoje. Fraser ga je pogledal z izrazom hvaležne udanosti. »Mislite?« »Za vraga, prepričan sem!« »Gospod Poirot, ali se razumete kaj na sanje?« Ničesar na svetu ne bi manj pričakoval kot to vprašanje. Poirot pa očividno ni bil kar nič presenečen. »Da!« je odgovoril. »Sanjali ste torej?« »Rekli boste, da je čisto naravno, če sanjam o tem. Toda te-sanje niso navadne sanje!« »Ne?« »že tretjo noč sanjam, Sir... Bojim se, da bom ob pamet...« h** - '•»- -♦^ » - »Pripovedujte!« '^f5* ' Obraz mladega moža je oživel. Oči so mu stopile iz jamic. Res se je zdelo, kot da je blizu blaznosti. »Sanje so vedno enake. Na obrežju sem in iščem Betty. Izgubila se je — veste, samo izgubila. Jaz jo moram najti. Moram ji dati pas, ki ga držim v roki. Potem pa —« »No, kaj?« »Potem postanejo sanje drugačne ... Nič več je ne iščem. Pred menoj sedi — na obrežju in me ne opazi... to je ... ch, saj ne moreni dalje ...« »Naprej!« je ukazal Poirot energično. »Potem stopim za njo... ne sliši me ... in ji položim pas okoli vratu... in zategnem, oh .. v in zategujem ...« Trpljenje v njegovem glasu je bilo presunljivo. Z vso silo sem stisnil z rokama naslanjalo na fotelju. Njegovo pripovedovanje je zvenelo strašno naravno. »... Kričati začne, da nima zraka ... potem je mrtva, zadavil sem jo, glava ji pade nazaj, njen-obraz vidim in to ni Bettin obraz, temveč Mar-garetin obraz ...« Smrtno bled se je nagnil nazaj in ves trepetal. Poirot mu je nalil drugi kozarec vina in mu ga ponudil. »Gospod Poirot, kaj naj to pomeni?' čemu sanjam prav jaz to? In to vsako noč... vedno isto...? »Izpijte vino!« Mladi mož je ubogal, potem pa mirneje nadaljeval: »Kakšen smisel ima to? Saj — saj — je vendar nisem jaz umoril, kajne?« Kaj je Poirot odgovoril, nisem več slišal, poslušal sem namreč v tistem trenutku trkanje na vrata. Bil je pismonoša. Kar mi je dal v roko, je hipoma temeljito izbrisalo vse zanimanje za Fraserjeve sanje. Planil sem v sobo nazaj. »Poirot!« sem vzkliknil prepaden, »Poirot, prišlo je četrto pismo!« Planil je k meni, mi vzel iz roke pismo, prereza! kuverto z nožičem za odpiranje pisem ter si položil pi?mo na mizo predse. Vsi trije smo brali naenkrat: ŠE VEDNO NOBENEGA USPEHA? NO NO!' KAJ PA VENDAR POČNETE, VI IN POLICIJA? ZARES VESELO VSE SKUPAJ, ALI NE? TAK, KJE SI BOMO PA PRIHODNJIČ POISKALI POSLASTICO? UBOGI M. POIROT! PRAV RES MI JE HUDO ZA VAS! ČE BI NE BILO TAKOJ USPEHA, MORATE VEDNO ZNOVA POSKUŠATI SVOJO SREČO, VEDNO NAPREJ IN NAPREJ! PRED NAMI JE RES ŠE DOLGA POT! V TIPPERARY? NE — TO PRIDE NA VRSTO ŠELE KASNEJE — PRI ČRKI T! NASLEDNJA MALA PRIGODA SE BO ODIGRALA 11. SEPTEMBRA V DONCASTRU! POZDRAVLJENI! ..v • i Moruceva podoba Mislim, da nam je v tistem hipu izpuhtelo iz naših misli zanimanje za usodo posameznikov, kakor je to povedal Poirot. Tako se je zdelo, kot da naše misli iščejo uteho in oddih vsaj za bežne trenutke pri vsakdanjih človeških občutkih. Vsi smo spoznali, da se je bilo nemogoče nečesa lotiti, dokler ni dospelo četrto pismo in nam imenovalo nrizorišče umora »D«. Zdaj pa, ko so se nam bleščale kurzivne črke z belega papirja, se je lov začel znova. Inšpektor Crome je prišel k nam iz Scotland-Yarda in kmalu za njim sta prišla še Franklin Clarke in Margareta Barnardova. Margareta je povedala, da se je iz Bexhilla peljala v London, »kjer sem hotela Mr. Clarka nekaj vprašati,« kot nam je rekla. Zdelo se je, da ji je dosti na tem, da bi utemeljila svojo prisotnost in jo opravičila. Pozoren sem postal na to, ne da bi si bil sicer kdove kaj posebnega mislil. Pismo je potisnilo vse druge misli na stran. Crome očividno ni bil posebno navdušen, ko je videl zbranih toliko soudeležencev drame. Obnašal se je zelo »zapeto« in uradno. »Pismo bom vzel s seboj, gospod Poirot. če hočete imeti prepis ...« »Ne, ne, to nikakor ni potrebno!« »Kakšne načrte pa imate, inšpektor?« je vprašal Clarke. »Precej širokopotezne, mister Clarke.« 1 - ■ i m j._______i_____>—____t-,igqq«aBgg««MaMaeafaawBW«BaM^ 21 let naše armade Na današnji dan pred 21. leti je vrhovni komandant POJ in NOV maršal Tito ustanovil v mali vasici Rudo I. pro-letarsko brigado, brigado najhrabrejših komunistov iz srbskih in črnogorskih partizanskih odredov. Iz te prve enote, nove revolucioarne armade jugoslovanskih narodov, je zrasla močna armada — čuvar naše domovine. Naša armada je zrasla v najtežjih dneh, in to iz ljudstva; zato 22. december ni samo praznik naše armade, ampak praznik vseh jugoslovanskih narodov. Očka mi je pripovedoval... V juliju 1943. leta je bila letnih bojih z mnogo moč-ustanovljena Prešernova bri- nejšim sovražnikom. gada. Kmalu je brigada odela na dolgo pot na Dolenjsko. Med potjo je doživela veliko bitko, tako imenovano »»žirovsko hajko«. Po tej bitki je brigada nadaljevala pot preko Polhograjskih Dolomitov na Krim pri Ljubljani. Med potjo je doživela več borb z Italijani in belogardisti. Borci Prešernove brigade so nosili 15 ranjenih partizanov iz Iškega Vintgarja čez Krvavo peč na Rog, kjer so bile partizanske bolnice. Ko je v mesecu septembru 1943 Italija kapitulirala, je brigada po težki borbi razorožila celo italijansko divizijo pri Dolenji vasi blizu Ribnice na Dolenjskem. Nato je vodila borbo z belogardisti. Od 14. do 19. septem- Janja Dolinar, 6. c. osnovna šola »Simon Jenko« Kranj Zimsko veselje skupine otrok, ki ji mraz ne kvari razpoloženja. Tudi v snegu se mladi ogrejejo, da jim je vroče okrasil i Iz kosa vate, ki ga s prsti oblikujemo v vrvico, sklenemo v krog in prepletemo s svetlimi nitmi, lahko napravimo prav lep okrasek. Če ste posebno spretni} lahko iz vate oblikujete mo-žičke, jim s tušem narišete oči, usta in gumbe, iz pisane lepenke pa napravite kape in klobučke. Na jelko jihi Se teden dni nas loči od dne, ko se bomo poslovili od okrasite s kosmi vate ali pa starega leta in se napotili v novo leto, z novimi željami pobarvajte z različnimi bar- in pričakovanji. vami. Navežite jih na nitke _ im z njimi okrasite jelko. Samo še teden dni m sam otroci. Okraski, ki jih boste bra je brigada oblegala" grad dedka Mraza bodo zadrsele iz izdelali sami - iz kartona, Iz papirja lahko izrežete prav tako privežete z rutka- Turjak, kjer je bilo 700 belo- ledene votline izpod Trigla- papirja in vate - bodo prav tudi Prav lePe smrečice. Pa- rni. gardistov. 19. septembra so po va- Prišel bo dedek Mraz, v gotovo lepo krasili jelko do- pir prepognemo in napravi- Tako okrašena novoletna štiriurnem obstreljevanju gra- kožuhu, s polhovko na glavi ma, v pionirski sobi ali v mo globoke zareze, ki so od jelka bo prav gotovo lepa in du s težkimi topov; in mino- in polno vrečo daril. Dedek šoli. vrha proti deblu vedno glob- boste tako v prijetnem raz- moti, borci II. bataljona juri- Mraz pa nikoli ne potuje sam. Iz kartona izrežite krogce, lje. Da bodo lepše, jih lahko položenju dočakali prihod šali v sam grad in ga zavzeli. Spremljajo ga zajčki, veveri- svečke, mesec, rožice, srčke, pobarvamo z zeleno rjarvico DEDKA MRAZA in s tem To je bila velika zmaga nad ce, rjavi medvedje, srnice, je- oblepite jih s staniolom in jih in oblepimo z vato. novo leto — leto 1963. __t domačimi izlajavci. Brigada leni, palčki, Sneguljčica, Rde-je nato' krenila na Gorenjsko, ča kapica in Snežinke. kjer se je borila z domačimi izdajavci vse do svobode, ki jo je izvojevala naša slavna partizanska vojska v štiri- In za tak sprejem, dragi otroci, se moramo pripraviti. Postavili bomo jelke, jih okrasili z okraski, očetu pomagali napeljati elektriko tako da bo vsa jelka v električnih lučkah. Tudi mamj bomo pomagali pri čiščenju, pospravljanju in krašenju. Novoletna jelka pa bo zelo lepa, če jo boste okrasili z Izbor zanimivosti iz zemljevida Jugoslavije NAJDALJŠA REKA na svetu. Vodo, ki jo Dona- španskim bezgom. In v času, Najdaljša jugoslovanska re- va dobiva od Save v enem ko bezeg cvete; je vsa dotika je Sava. Dolga je 712 ki- dnevu, bi lahko natovorili v na polna njegovega opojne-okraski, ki jih boste izdelali lometrov; Sava ima več vode kompozicijo cistern, ki bi s ga vonja. sami. Nikar se ne čudite, kot marsikatera večja reka svojo dolžino obkrožile ze- • Največ narcis pa je v Div- meljsko oblo okoli ekvator- čibaru v Srbiji. Na površini ja nekaj več kot dvakrat. več kot 30 hektarov rastejo NAJGLOBLJI KANJON eame belo-rumene narcise-Najgloblji kanjon v naši ki se v drugih krajih sveta državi ima reka Diva Grabo- vzgajajo z velikim trudom, vica, pritok Neretve. Njego- NAJVEČJI va globina je 1500 metrov. PRAGOZD Prav toliko je globok tudi Največji pragozd v naši znani kanjon Kolorado v državi pa tudi v Evropi je ZDA. Najdaljši pa je kanjon vsekakor Peručica. Razpro-nje v školjkinem telesu. Te reke Tare. Dolg je 78 kilo- stira se med rekami Pivo, bolečine in motnje pa školj- metrov, a na nekaterih me- Drino in Sutjesko v Bosni, ka prepreči, če povzročitelja stih presega njegova globina Zavzema površino okoli 1.434 bisernico bolezni zapre v sloj dragoce- tudi 1.300 metrov. hektarjev. V nekatere prede- Dragocena bolezen Bolezni navadno prinašajo Biser nastane v bolezen-škodo. Kar težko je verjeti, skem stanju. Zrno peska ali da obstajajo tudi dragocene črv izzovejo bolečine in mot-bolezni. Pa vendar so. Dra gocene bolezni srečamo v ži valskem svetu. Kadar v školjko zapade zrno peska ali pride ne bisernine. Ko školjka pre kakšen črv, školjka izloči bi- krije zrno peska ali črva z sernico in z njo obvije zrno gladkim biserom, bolečin ne ali črva. Na notranji strani čuti več. Znani grad Turjak, kjer so bi- njene lupine pa se naredi bi- Zato torej dragocena bolele hude borbe v zadnji vojni senu grča. To je biser. zen. NAJBOLJ le tega pragozda do danea DISECA DOLINA še ni stopila človeška noga. Najbolj dišeča dolina je v Jelke eo tam visoke tudi dO klisuri pri železniški postaji 50 metrov, smreke, bori in Pčinje v Makedoniji. Vsa ostala drevesa pa so stara po desna 6tran je porasla s 300 in več let. Zabavna str&n & Zabavna stran © Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Pozabljivost Križanka št. 70 J1 2 S 1 j* ja < 10 h 12 i« t« 15 — \P Poglej, koliko se jih je zbralo. Samo enkrat mi še poskušaj reči, da ne znam kuhati. Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. pogon, napad; 6., 2. vojska; 8., 3. začetici slovenskega pisatelja (Abadon); 9., 12. ime več ogrskih kraljev; 11., 4. vlada, ministrstvo; 13., 5. mesto na jugu Arabije; 14., 16. avtomobilska oznaka Uroševca; 15., 17. otočje v Tihem oceanu; 17., 10. rimsko preddverij Rešitev križanke št. 69 Vodoravno: 1. množina; 8. renegat; 9. km; 10. Lola; 11. jor; 12. urad; 14. M(iško) K(ranjec); 16. hotelir; 18. opacati. dokumenti o dokumenti # dokumenti m dokumenti # dokumenti $ dokumenti m dokumenti ® dokumenti $ dokumenti 29. MAREC - Danes je prišel nekdo in povedal, da so mu odnesli čeber za pranje, in odkril ga je pri istem tatu. Nekateri so odšli tjs, vendar niso ničesar našli. 2. APRIL - Ponoči so prišli orožniki in odpeljali vse tiste, ki so jih pred kratkim izpustili, pa dva druga. V mestu je spet nastala zmeda. Ob enajstih sem odšel tja, da bi videl, kako jih bedo odpeljali v Eiel:n. Vsakega so peljali na posebn'^m vozu in zraven so sedeli policisti. 5. APRIL — Dane« govorijo, da so enega od aretira?tcev ustrelili, druge pa poslali v Kielee. 6. APRIL - Danes zjutraj je prišel nekdo iz Bielina in dejal, da je res, kar so pripovedovali včeraj, da so ga zares ustrelili. Zena in družina še ne vedo ničesar; ko pa bodo zvedeli, to bo vpitje . .. Naš položaj je cd dne slabši, če zaprejo enega, jih ta ovadi deset in tako je vedno več mrtvih. 10. APRIL - Nasproti nas so zaprli moža in ženo in ostala sta dva otroka. Spet je slišati, d u so očeta teh otrok dva dni zatem zvečer ustrelili, njo pa so težko bolno prepeljali v Eielce. Orožniki so v SI upih zaprli tri Zide in ob-aounali z njimi v Dielinu (kajpada tako, da so jih ustrelili). V Bielinu je preteklo zares že mnogo liderske krvi, postal je pravo židovsko pokopališče. Kčaj bo ko- nec tega strahotnega krvopre-litja? Ce ostane tako, bodo ljudje umirali že od strahu kakor muhe. K nam je prišel neki kmet iz Krajna in dejal, da so ustrelili hčerko našega prejšnjega soseda, ker je bila po sedmi uri na cesti. Nočem verjeti, toda vse je mogoče, Dekle kakor cvetka in da bi jo ustrelili, to bo bržkone kenec sveta. Niti dan ne mine mirno. Živci so popolnoma izčrpani. Kadar slišim o kakšni nesreči, mi stopijo oči iz jamic in glava me boli, ker sem utrujen kot po najtežjem delu. Ne le jaz, vsakdo. Ni dovolj, da so v prejšnji vojni ko-zaki ustrelili očkovega očeta; očka je moral vse gledati, saj je bilo vendar že to dovolj, takrat je imel enajst let. Ako vidi Nemca, bi se najraje zaril v kako luknjo, tako je razrahljan. 12. APRIL — Minulo noč so nekemu kmetu ukradli kravo. Policija je takoj začela s preiskavo. Preiskovali so pri nekem Zidu iz Ploeka, našli pri njem nekaj volovskih in telečjih kož in ga takoj odpeljali. Orožniki bodo jutri zaposleni. Februarja in marca 1941 so pripeljali Nemci iz Plocka v Bodzentyn tri transporte Zidov (1700). Lakota in nalezljive bolezni so naglo kosili nesrečne preganjance. Odbor Zidov iz Plocka je v posebnem memorandumu Vrhovnemu židovskemu svetu področja Ramom poročal, da je -umrljivost astronomska«. Memorandum sklepajo besede: -Rešite naše ljudi pred uničevanjem zaradi lakote in epidemij!* 13. APRIL — Danes so prispeli naši sosedje, da bi odpeljali omaro. Kaj drugega nismo hoteli, zdaj bo malce več prostora. Razlog imamo za veselje, tam smo zapustili štiri stanovanja, tukaj pa se veselimo že kakšne malenkosti, toda kaj naj storimo, saj niso pregnali le nas, temveč še deset-tisoče drugih. Po kosilu so razstavili omaro. Namesto omare sem postavil v sobo kuhinjsko mizo, zdaj b& malce udobneje. Zdaj moramo postaviti le še majhen štedilnik in vse bo bolje. Očka je skupaj z nekom kupil moke in pekli bomo kruh za prodajo. Nje- gov družabnik ima veliko peč in v njej bomo pekli. 14. APRIL - Takoj zjutraj sem izvedel, da so prišli orožniki in preiskujejo pri Židih, trojico iz neke hiše so zaprli. Zdaj preiskujejo pri drugih. Pri nekem krojaču so našli mnogo blaga in nad dvajset kožuhov iz Zakopa-nov. Takoj so ga odpeljali. Opravili so hišno preiskavo pri več kot dvajsetih Židih in odnesli mnogo blaga. Preiskovali so pri našem sosedu in mu vzeli vse, kar je sploh imel, odnesli so celo umazano perilo in ponoSene obleke. Pebrali so stvari, ki sploh niso verižno blago. Hudo smo se bali, da morda ne bi prišli tudi k nam. Očka je odšel z doma, mi pa smo se bali, čeprav ničesar nimamo, toda pri stricu bi se kaj našlo. Vendar pa je bog hotel, da so odšli od soseda in niso prišli k nam. Skozi okno sem videl, da je policist odšel mimo in da je nekdo prišel k teti. Takoj sem odšel na stopnišče in slišal, da so pri teti Nemci, policist pa je stopil z dvorišča. Srce mi je začelo glasno biti. Nisem se vrnil v hišo, temveč počasi odšel po ulici. Zavil sem v stransko ulico in videl, da že lezejo na podstrešje, pa si dejal — oho, tile nam bodo odnesli naše prgišče žita, ter nisem več čakal, kaj bo, temveč odšel dalje. Srečal sem očka, ki je že vedel, da so prišli. Sedel sem v hiši nekega znanca in premišljeval o tem, kako tam id ostalo sledu o ničemer. a v i o a T 51 IT owicza