THE OLDEST AND MOST
_POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED -I STATES OF AMERICA.
a
lUiimiiuiiimiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiuL?
^Ullllll
Geslo: Za vero in narod — xa pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V mi ir-rit — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO
ŠTEV. (No.) 115.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. JULIJA — THURSDAY, JULY, 23, 1925.
LETNIK XXXIV.
Za boljšo mornariško bazo.
--< fgm:
SENATOR HALE PRIPOVE DOVAL COOLIDGEU O ' NUJNI POTREBI" UTRDITVE MORNARIŠKE BAZE V "PEARL HARBOR;*' SVETUJE TUDI BAZO V ALAMEDO.
Swampscott, Mass. — Predsednik Coolidge ima kaj nemirno počitnice. Vedno se ga nadleguje z važnimi, a tudi manj važnimi posli. Zlasti zadnje Čase se opaža, da so gotovi krogi Mino zainteresirani o stanju naše mornariške baze na Pacifiku.
Senator Fred Hale, načelnik senatskega odbcra za mornariške zadeve je posetil Coolidgea v poletni Beli hiši in mu podal svoje mnenje o ameriškem sistemu za mornariško obrambo na Pacifiku. Hale pravi, da je nujna potreba, da se odstrani vse slabosti tega sistema. Svoje prigovarjanje Coolidgeu utemeljuje na podlagi vtisov, katere je dobil ko se je sam mudil na havajskem otočju, kakor tudi na Pacifiku. Predvsem priporoča Hale, da bi se. ustanovila prvovrstna mornariška baza v Alameda v San Francisco zalivu, ker do sedaj še nI take na obali Pacifika, ki bi zadostovala zahtevam, bodisi za opremijenje, ali popravljanje brodovja, ki je potrebno ne le v slučaju vojne, temveč tudi v miru. Dalje tudi priporoča, da bi se Pearl Harbor na havajskem otočju razvil v primerno mornariško bazo, v katero bi se lahko prišlo z največjimi bojnimi ladjami.
Predsednik Coolidge je, kakor pravi poročilo s~ zanimanjem poslušal senatorja in dejal, da je že sam premšiljeval o tej zadevi. Senator je bil s sestankom prav zadovoljen in upa. da se bodo v kratkem storili koraki, ki so potrebni v tej zadevi.
Za poglobitev kanala v Pearl Harbor se je predlagala svota $3,000.000, katera pa še ni o-dobrena, kar pa najbrže bo pri prihodnjem zasedanju kongresa. Za vse delo, ki je potrebno v temu pristanišču za izvedbo načrta, bi se pa potrebovalo $25,000.000.
-o-
Dvoboj na smrt.
Bra\vley. Tal. — Dva smrtna sovražnika sta se dogovorila, da se hočeta dvobojevati in zaprisegla eden drugemu, da kateri od njiju bo ostal živ, si bo moral sam končati svoje življenje. Kakor je bilo zogvor-jeno, tako se je tudi storilo. H. Kirk iz Imperial prvi sovražnik in John Truden (mogoče Slovenec) iz San Diego drugi sovražnik sta se sestala v Bra\v-lev in šla na samoten prostor kjer je usmrtil Truden Kirka, takoj nato pa je tudi zmagovalec Truden si pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev.
-o-
Roparji napadli uradnika, plen $33,000.
Muskegon, Mich. — Dva o-borožena bandita sta skočila z avtoja na uradnika Lake Foundry kompanije v bližini podjetja in v pričo delavcev mu odvzela torbico kjer je imel $33.-000 za izplačilo delavcev. Rop je bil izvršen v 30. sekundah, banditi so pobegnili.
ODGOVOR NEMČIJE.
j Francoski vnanji minister Bri-and zadovoljen z odgovorom Nemčije. — Nobene zapreke, da bi se pogajanja ne vršila.
—o—
i Pariz. — Nemški poslanik pl. Hoesch je izročil francoski vladi odgovor na varstveni pakt. M. Briand, francoski vnanji minister je dejal, da kakor on presodi, ni v odgovoru Nemčije nikake zapreke, ki bi stala na potu k zadovoljivi spravi med obema državama. Pl. Hoesch je tudi dejal, da namerava nemška vlada tudi izpolniti-zahtevi razoroženja, kakor j t o zahteva veleposlaniška nota.
Stem so se temni oblaki, ki iso viseli na obzorju in grozili z novo vojno v Evropi razpršili, posijalo je solnce, narodi si >želijo miru.
Francoske čete zapuščajo nemško ozemlje in nemški poslanik v Parizu je oddal novo nemško noto, ki se nanaša na že predlagani varstveni pakt med Francijo, Belgijo, Anglijo in Nemčijo. Ta nota je v vsakem' oziru zmerna in vsekako spravljiva.
i Da je prišlo do sprave, so največ pripomogli ameriški in tudi drugi bankirji, kateri so obvestili merodajne kroge v Berlinu, da ako ne bodo pokazali dobre volje v Nemčiji za j spravo, se bo Nemčiji vsak kredit odpovedal.
London. — Kopija nemškega odgovora Franciji je bila oddajna tudi angleški vladi, od koder pa ni nobenega poročila o-ziroma izjave glede vsebine note, le toliko je znano, da se je s to noto ugladila pot do konference, ki se ima vršiti prihodnji mesec, najbrže v Bruselju.
-o-
Drzna bandita.
Springfield, 111. — Dva mla-i da bandita sta napadla na cesti v okolici Nilhvood in Virden ! več avtomobilistev in jim po-|brala vse dragocenosti. Vsake-jga ,ki sta oropala sta pustila na cesti in se odpeljala z avtom žrtve. Tako sta tudi oro-| pala prijatelja šerifa William Barnesa in se z njegovim avtom odpeljala. Barnes pa ima postajo za gasolin, kamor sta se tudi bandita pripeljala, da bi se preskrbela z gasolinom. Barnes je takoj spoznal avto svojega prijatelja in hotel oba neznanca aretirati, a bandita potegneta revolverje in ustrelita šerifa dp smrti, njegovo ženo pa ranita.
-o-
Avstralija pozdravlja ameriško brodovje.
Melbourne. — V Melbourne in Sydney so bile ob priliki po-seta ameriške mornarice vse trgovine in deloma tudi delavnice zaprte, s tem se je omogočilo vsem prebivalcem, da so se udeležili sprejema Amerikan-cev, kateri je bil nad vse prisrčen.
STRIC SAM BO PRODAL PATENTNE VZORCE.
IZPOVED BANDITOV.
Iz Jugoslavije.
POGAJANJA ZA
MIR V MAROKO.
Francija bo v slučaju, ako bi Krim, poveljnik Rtfijancev se ne Kotel pogajati o miru pričela z ofenzivo, ki bo odločilna.	«
Pariz. — Mirovni pogoji Španije in Francije so v rokah ;Abd-el Klima. Premier Painle-j\e je dejal, da če bo Krim tako :trdovraten in ponudbo ignori-iral. potem bo Francija pričela i z ofenzivo, katera bo za Rifi-jjance usodepolna in jih pregna-j la s francoskega protektorata.
^Francija kaže najboljšo voljo za mirovna pogajanja. Poročilo pravi, ako hoče Krim premirje za časa pogajanj, se to lahko doseže. Francija ima pripravljeno veliko število vojakov, ki so namenjeni na bojno polje, sicer je pa že itak francoska fronta v Maroko tako ojačena z najboljšimi četami, da je vrjetno, da se Francija ne bo reč šalila, temveč napravila konec tej operaciji, ki stane že tako velike svote in dan za dnem bolj obtežujejo finančno breme Francije.
SCOPES OBSOJEN.
Dayton, Tenn. — John T. Scopes, profesor, ki je učil o e-voluciji v državi Tennessee, kar je tam protipostavno je bil spoznan krivim in obsojen na §100.00 kazni. Da bo Scopes spoznan krivim je moral vsakdo že preje vedeti, kajti kršil je postavo države, neglede nato s kakšnim prestopko».i — postavo je kršil in logično vsako kršenje postave je kaznjivo in kršitelja se mora kaznovati.
S tem je končano. — O ko bi bilo, da bi se ne smešili pred celim svetom. Poročilo pravi, da še ni končano, da se bo boj nadaljeval. Ako bi opice bile pri pameti in vedle o temu procesu bi se gotovo čutile užaljene, da se taki ljudje štulijo v njih sorodstvo.
-o-
Dvakrat lažje je prevarati svojo mater, kakor pa kakšno drugo žensko.
KRIŽEM SYETA
—	Ocean City, N. J. Neki človek se je potapljal, nakar mu hitijo na pomoč dva mlada moška in eno dekle, prišel je pa val in vsi štirje so našli hladni grob.
—	Šanghaj. — Potom brezžičnega brzojava so poročali, da so kitajske čete streljale na parnike, na katerih so se naha-li inozemci. Parnike je spremljala angleška bojna ladja Teal, ki je odgovarjala s strelom.
—	Mexico City, Mehika. — Prezident Calles se tudi razume na ekonomijo. Poročajo, da je prihranil pri državnem proračunu za leto 1925. $19,000.-000. Samo pri vojnem oddelku je prihranil $9,000.000.
—	Dunaj. — Mr. Ninčič, jugoslovanski zunanji minister je izjavil, da je Jugoslavija proti temu, da bi se Avstrija združila z Nemčijo. Koroška je pri plebiscitu glasovala za Avstrijo, ne pa za Nemčijo. To pomeni, ako se Avstrija združi z Nemčijo, se bo malo popraskalo za Koroško. Sicer pa Ninčič ne veruje, da bi velesile dopustile to združenje.
—	Newport, Vt. — Josiah Grout, bivši guverner in veteran civilne vojne je tukaj po kratki bolezni v starosti 85 let preminul.
—	Chicago, 111. — Kakor je bilo včeraj poročano o eksploziji gasolin tankov se danes naknadno poroča, da je vsega gasolina šlo v zrak 90.000 ga-lon. Odredilo se bo, da z oljem natovorjeni čolni se ne bojo več smeli nahajati v reki med poslopji. •
—	Havana, Kuba. — Ljudstva se je tukaj prijela bolezen samomorov. V štirih dneh si je končalo 14 oseb ^ivljenje, pet se jih pa bori s smrtjo, ki so se ranili v samomorilnem namenu. Zadnji samomorilec je neki Benjamin Crecente, ki je nedavno podedoval $90,000. Pustil je pismo v katerem toži o bolezni,' in da je sit življenja.
—	San Francisco, Cal. — Od tukaj poročajo, da so v nedeljo občutili silen potresni sunek v razdalji 50 milj. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda malenkostna.
Na sled so prišli bandi, ki je o-ropala American Expres kompanijo za velike svote. — Policijski poročnik glavar roparjev.
Chicago, III. — Policiji se je posrečilo prijeti člane roparske druhali, ki so priznali, da so izvršili tri napade na American Express kompanijo in odnesli skupno svoto $78,000. Tej bandi je načeloval poročnik policije Jack Shapiro. Do sedaj imajo pod ključem štiri moške in tri ženske, ki so člani te bande, dva sta pa še imenovana kot tovariša te družbe in jih policija zasleduje. Na vesti pa imajo se druge roparske napade, kar jbodo polagoma vse priznali, posebno še, ker so prijete ženske precej zgovorne. Policija se tu-]di trudi, da bi izsledila kje i-majo shranjen denar, kajti kolikor je znano policiji niso denarja razmetavali, toraj ga i-majo gotovo nekje shranjenega. Poleg gori navedenih je na sumu tudi neki voznik American Express kompanije, ki je baje obvestil vedno Shapirota, kadar se je prevažala po eks-presu kakšna večja svota denarja.
Aretirani so priznali, da so dne 2. januarja pri belem dnevu napadli pisarno American Express in odnesli $18.000. 28. marca so oropali blagajno na ekspresnem vozu proti New Yorku vozečega vlaka, kjer so odšli s plenom $50.000. 17. a-prila so napadli čuvaja express kompanije in pobegnili s ple-' nom $10,000. Poleg tega se bo-! do morali še zagovarjati za veliko drugih ropov, ki so jih izvršili člani te bande pod pro-tekcijo poročnika Shapiro.
Ko so napadli železniško postajo na La Sal le cesti je čakal j Shapiro z avtojem na roparje, 'ki jih je ko so končali svoj po-j sel odpeljal na varno.
V posesti nekaterih članov te bande so našli morfija v vrednosti $10,000. Aretirani ob-dolžujejo Shapirota, da je le on vodil kupčijo s morfijem.
Policija se trudi, da pride na sled še drugim članom te bande, ker toliko je znano, jih je več, natančnega števila pa ne vedo.
KRALJ IN KRALJICA V SLOVENIJI. — VIDOV DAN SE JE OBHAJAL NA BLEDU, KJER SE JE PRIREDILA ČAROBNA RAZZVETLJAVA NA JEZERU. — DRUGE VESTI.
Kraljevski par v Sloveniji.
Dne 25. junija se je pripeljal kraljevski par v Ljubljano. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudi, ki so kralja živahno pozdravljali. Mladina je kraljico obsipala s cvetjem. Dvorni vlak je stal na ljubljanskem kolodvoru 10 minut, nato pa se je odpeljal na Bled. V soboto dne 27. junija sta prišla na Bled tudi romunski kralj Ferdinand in kraljica Marija. Tam sta ostala dva dni in si ogledala Gorenjsko, nato pa sta odpotovala na Francosko in Angleško.
Zaradi navzočnosti kraljevega para je bila proslava Vidovega dne 28. junija na Bledu, kjer se je priredila čarobna razsvetljava na jezeru. Proslava je bila zelo slovesna. Raz-
!dcklico so morali oddati v bolnišnico, ker je bila okužena.
Nesreča ali utnor.
Iz Dravograda nam poročalo, da so našli posestnika Pla-senika, ki se je vračal zvečer domov, drugo jutro mrtvega ležati ob cesti. Po pogrebu je pa preiskava tega smrtnega slučaja prinesla na dan dejstva, ki utemeljujejo sum, da se je v tem slučaju izvršil zločin. Po šČrih dneh je sodišče odredilo ekshurr.acijo trupla, ki je to sumnjo potrdila, ker so zdravniki našli na glavi mrtveca več velikih ran.
Umrli so v Ljubljani:
Pavlina Zupančič, hiralka,
60 let. — Janez Pečlin, čevljar,
„ , , ,	[74 let. — Alojzij Rozman, po-
s\ etljena so bila tudi vsa po- , • , .	. , „
, • „ . .	i »»•	sestnikov sin, novorojenček, 10
slopja in jezero obrobljeno z ,
žarečim vencem, na sredini je
pa bil otok v enem samem pla- „ .
menu v raznih barvah, česar ni' Fr°tl	mesnih cen v
bilo do sedaj še videti. Skala	Zagrebu,
blejskega gradu je bila
raz-
svetijena z bengaličnim ognjem in ves ta odsev se je zarealil po vodni gladini. Na bližnjih gričih so goreli kresovi, istotako na visokih grebenih, kar je napravilo na vse skupaj invpozant-no sliko.
Točno ob 9. uri so se sprožile na gradu rakete v znamenje, okinčanim in razsvetljenim lad-jem, da so odplule od pristanišča, na čelu jim godba dravske divizije in pevskim društvom proti kraljevemu gradu Suvobor, kjer se je zasvirala
Okrajno sodišče v Za grelni l'e obsodilo mesarja V. Šterna ua mesec dni zapora, 5000 Din globe, plačilo pravdnih stroškov in objavo razsodbe — in mesarja M. Fanjkova na mesec dni zapora, 1000 Din globe in plačilo »pravdnih stroškov, ker sta prodajala meso po višjih ce-inaii, nego jih je določil mestni odbor za pobijanje draginje.
——o-
Slab lov na sardele.
Letošnji*lov na sardele se je, kakor poročajo dubrovniški .	("Narodni Svi jesti" s Korčule,
HnWnl^ rn\'n, ZaPela po- POPolnoma izjalovil. Ker je ta tn^r , / J,U' krrflj'C,.,n pred" lov za dalmatinske ribiče jako
stolonnsledmku. Prav.jo, da še važna postavka v letnih . do.
DH^aj enacega navedkih, so s tem zelo prizadeti,
!to pa tembolj, ker je letos že [tretje leto, kar v tamkajšnjih vodah ni bilo sardel.
Bledu.
Samomor.
V Mihovcih pri Ptuju se je I
V^L M ."1 T posestnika! Človek mora vedno misliti, Vuka. Motiv obupnega deja-|da ni Pam na svet	k jih
- JC bl,a baje	U«- je še mnogo okrog in poieg
bežen.
Radio letala v bodoči vojni.
London. — Zopet pišejo o novem morilnem orodju v slučaju vojne. Moderno znanstvo je zamislilo letalo, katero se bo vodilo iz zemlje, in sicer voditelj letala bo mirno sedel v svoji čumnati na zemlji in vodil letalo poljubno po zraku. Tako govorijo, da v bodoči vojni ne bodo živa bitja temveč nekaki "roboti," ki se bodo borili za "domovino." A ta iznajdba ni tako nova. Novo pa je izboljšanje te iznajdbe, namreč, da oni, ki vodi iz zemlje tako letalo mu bo mogoče tuai vse isto videti, kar bi videl, ako bi se v resnici nahajal v letalu. -o-
Dekle, katera poroči milijonarja, ima milijon vzrokov za
njeno dejanje.
* * *
Mož, ti govori v spanju je srečen, ako mu žena ne verjame, vse kar pove.
Povodenj in toča
sta napravili ogromno škodo v občini Herpelje—Kozina. Potem se je pridružila še huda toča Uničena so ponekod polja in vsi pridelki.
-o-
Širni direktorja tobačne tovarne.
V	valovih Neretve so našli truplo direktorja tobačne tovarne v Mostarju, ki si je končal življenje radi dozdevnih poneverb svojih uradnikov. Podrobna preiskava proti prizadetim uradnikom je dokazala, da se je nesrečni direktor M.' Gcvedarica nahajal v zmoti.
-o--
Tatinska služkinja.
Prijeta je bila neka Cecilija Smerajc, služkinja, osumljena in zasledovana v policijskem dnevniku radi tatvine 4000 Din v restavraciji "Zvezda." -o-
Sramotna afera v Osjeku.
V	Osjeku so zaprli več oseb meščanskih slojev zaradi zavajanja nedoraslih deklic. Eno
njega.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rvest
s poŠto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali ax zadnjo pošto točno in brez vsake«* odbitka.
Naie cene *a poiiljke v dinarjih In ft rah so bile včeraj sledeče: Skupno % poštnino:
500		
1.000	— Din.	$ 1S.75
2,500	— Din.....	$ 46.75
5,000	— Din.....	.... $ 93.00
10,000	— Din.....	____ $185.00
,100	— Lir ....	.... $ 4.45
200	— I-ir ....	.... $ 8.55
500	— Lir	.., $ 20.50
1,000	— Lir	$ 39.75
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. *B nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat mt-nja. dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cea« vnaprej. Zato se pošiljatve na kar« j* po cenaii onega dne. ko mi sprejat« mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« * NO.
Vse po5»ljatve naslov'.e na—SLOi VENSKO BANKO
ZAKRAjSEK 4 CEŠAREK 7O-0th AVE. NEW YORK, CITX
■
.
• ------W^-	..........
'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN ^EDINOST"
i in nijstarejii slovenski katoliški list Ameriki. Amcrikanski Slovenec ustanovljen Ista 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Axnerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. -PUBL^S H E D BY: —
Edinost Publishing Company
1649 — West 22nd Street,	Chicago, EL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplicatioa.
UAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .............
Za Zednijenc države za pol leta ...............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ... Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....
SUBSCRIPTION: For United States per year...................
For United States per hall year..............
For Chicago, Canada and Europe per year _____
For Chicago, Canada and Europe per half year
.. .$4.00
...$2.00 ,..$4.75 ..$2.50 ..$4.00 ..$2.00 ..$4.75 ..$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870.
u
Čudni nasprotniki.'9
Pod tem naslovom1 je prinesel te dni neki nemški katoliški list jako značilen članek, v katerem razpravlja ali je Bog in posmrtno življenje onkraj groba, ali ga ni ? Člankar pravi takoj v uvodu:	\
"Današnji brezverni ljudje se na vsak način hočejo otresti prepričanja, da je Bog in posmrtno življenje. Po njih mnenju bi se jim moral Bog javiti kot kak vojaški novinec rekrut: tukaj sme gospodje brezverci, pa bi še ne verjeli, marveč bi ga ogledavali in še potem bi ne verjeli . .
"Čudni so naši brezverci in njih nazori glede vere in posmrtnega življenja. Boga ni, tako trdijo. Svet se je razvil sam iz vesoljstva in če jih vprašamo odkod vse začetne možnosti postanka sveta, skušajo omamljati s frazami, itd. Tehtnih dokazov pa nimajo in jih nikoli ne bodo imeli. Zakaj vsaka navadna zdrava človeška pamet ve in mora priznati, da iz nič ni nič in da iz nič ne postane nič. Ko gremo po velemestih vidimo čudovite naprave, čudovite umetnine. Ali so same postale? In v naravi vidimo čudovite nezapopadene reči, pojdimo na ameriški zapad, kako krasne gore, človeško oko jih občuduje. Pa pravijo, to je voda naredila in ko je voda upadla se je prikaza-lii.celina na površje, odtod vse to. Dobro. Pa kdo je ustvaril vodo, ki je krila nekoč te kraje, kakor pravijo, da nekako pred milijon leti? Sama ni postala. Isto pripovedujejo razni novo-modni učenjaki o švicarskem gorovju in o italijanskih nižinah. Verjamemo, da je mogoče,; da je to voda storila, a to še daleč ni dokaz, da ni Stvarnika in da je vse postalo od samo sebe.
/
"In posmrtnega življenja ni, tako trdijo brezverci. Dobro bi bilo, da bi ga ne bilo, kajti ljudje bomo strahovito plačevali za svoje grehe in krivice, ki jih delamo samim sebi med seboj in pred vsem našemu Stvarniku. Toda prazna in brez podlage je ta misel. Nasprotniki argumentirajo, dokažite nam, če je še kdo nazaj prišel in zakaj več ne hodijo nazaj dandanes in ne povedo, kako je v večnosti. Odtod trdijo, da je človek brez duše itd. Vse te trditve so dokazane z neizbirsljiv im zgodovinskim dogodkom, ki se je dogodil v sveti deželi pred 1025. leti, ko je Sin Božji umrl, šel j>red p,ekel in potem od mrtvih u-stal. Ali ni to dokaz? — Pa brezverci kljub temu ne verjejo, da je bil Kristus, da je umrl za človeštvo in njegove hudobije, dasi na drugi strani verjemo, da je bil svet že pred milijoni leti. To, kar potrjuje pisana zgodovina ne verjemo, a ono, kar se kdo izmisli širijo kot neovrgljivo resnico.
"Pred več leti se je podal na pot da prouči in še bolj odkrije severni tečaj neki angleški učenjak. Vzel je s seboj 5 mož. Šli so, ai se nisof vrnili več. Ali pa zato, ker »e ti niso vrnili severnega tečaja ni?! Tako tudi nasprotniki trdijo, saj se nihče ne vrne — well, ali pa zato posmrtnega, življenja ni?f Vsi njih ugovori so tako puhli in tako brez vsake podlage, da jih pravi zdravi razum nikdar ne more sprejeti kot resne in dokazljive.
"Lahkomiselno je torej prezirljivo zapuščati stara pota in iskati novih nepravih, samo zato, ker so vnova! Ko gre za večne cilje, ne odločuje novo ali staro, ampak odločuje le resnično in pravo!"
Te odstavke smo citirali zato, da bodo naši slovenski brezverci vedeli, kaj drugi narodi mislijo o Bogu in večnih resnicah, katere oni taje in sramote.
Waukegan, No. Chicago, 111.
Kakor vsako leto tako tudi letos bo naše društvo sv. Jurija priredilo veliki piknik dne 26. julija na Wire Mill prostorih. Imeli bodo več zanimivih točk na programu, vsakovrstne "games" za stare in mlade. Najprej-moram omeniti o velikem "indoor game'' med Wau-kegan in North Chicago. Pod vodstvom Frank Opeka St. — North Chicago in John Repp ml. Waukegan. Za lačne bo dobro preskrbljeno. Posebno fajn pečeni prašički in za žejne bo vse mehko in prav iz kota.
Vstopnina za moške $1.00. Ženske in dekleta proste.
V slučaju slabega vremena, bo veselica in vse drugo v Mr.
tiste, s katerimi smo se na pikniku skupaj veselili.
Mary Oblak.
-o-
Sheboygan, Wis.
Iz raznih naselbin čitamo o piknikih in izletih; da pa ne bodo čitatelji mislili, da pri nas v Sheboyganu nimamo piknikov, zatoraj omenjam ,da se vršijo pikniki tudi v Sheboyganu in sicer vsako nedeljo, tako, da bi bilo kmalu premalo nedelj. Pikniki se vršijo vsi v takozvani "Zeleni dolini." In tako si je društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 111, K. S. K. J. izbralo nedeljo 26. julija, da priredi piknik v prid društvene blagajne.
Zatorej tem potom vabimo vse cenjena društva in sploh Fr. Svetetovi dvorani. Toraj na vse Jugoslovane, kakor tudi ro-svidenje na pikniku na Wirejake iz sosednih naselbin, ka-
na piKniKU na Mill grounds 26. julija.
Andrew Cepon, ml.
-o-
teri bi prišli ta dan v Sheboygan, da nas obiščejo v "Zeleni dolini;" zabave in razvedrila bo dovolj za vse vdeležen-ce. Člani društva sv. Cirila in
Elkhart, Ind.
Morda gosp. urednik boste vprašali o našem pikniku kako Metoda niso obvezani pod kaz-je izpadel dne 1. julija. Po- nijo se vdeležiti tega piknika, vem Vam, da je kazala slaba, I vendar dolžnost vsakega člana kajti deževalo je prej ponoči in I je, da pomaga društvu oziroma tudi zjutraj so viseli temni ob- | blagajni; ker imamo to leto iz-laki na nebu, težki in deževni, vanredno veliko bolnikov, se da nismo vedeli, bi se li odpra- potrebuje denarja, zato je bi-
stva v šoli zgoraj kmalu po 10. uri.	,
Ob en četrt na 11. bodo mar-čali v cerkev od šolskih frontnih vrat na cesti 22. čez Lincoln Street po 22. placu v cerkev.
Marčali bodo najprvo ministranti s križem na čelu za tem društvo sv. Štefana in za tem Borštnarji sv. Jurija, od teh dveh društev je Rev. Miklav-čič član za tem se uvrste druga moška društva. Za njimi gredo ženska društva, nato dekleta Marijine družbe, za temi mali dečki, nato deklice belo opravljene, 4 večji ministranti (Trinko, Dular, Kremesec in Kobal,) frančiškanski bratje, semeniški in duhovniki.
V cerkvi bo po navadni cerkveni nedeljski kolekti, kolekta za srebraomašmka in pri tej kolekti bodo kolektorji razdelili spominske podobice. Rev. Miklavčič ima zelo rad otroke za to vabi vse šolarje in šola-rice k svoji jubilejni maši in da "se bo vedlo, koliko dečkov in koliko belo oblečenih deklic se bo udeležilo marčanja, naj pridejo povedat ali stariši, ali šolarji v farovž ali pa naj povedo sestram do petka večer.
Maša bo peta z azistenco, pridigal bo P. Benvenut Winkler, po maši bo Tedeum. Popoldne ob 4. pete litanije blagoslov.
in
vili na pot ali ne. A vkljub temu, dasiravno malo kasno, namreč ob 12. uri smo se odpra-\i!i na določen prostor, kjer se je v teh kratkih urah razpro-
lo na seji dne 5. julija soglasno sklenjeno, da se kupi kakšen dobitek in se ga da na sreč-kanje. Tako je bil predlog o-dobren, da mora vsak član vze-
da'.o kar ne bi človek nikoli vr-	ti 5 tiketov, ki stanejo 50 cen-
jel. Dobili smo okrog $80.00,	tov. Torej člani, oglasite se za
kar je veliko za tako kratek	tikete zadnji teden pred pik-
čas in malo vdeležbo. Veseli	nikom pri tajniku, da dobite i-
smo bili, ko smo videli, da smo sicer še mlado društvo vzdignili za nekaj desetakov. Moram se zahvaliti vsem članom našega društva katerikoli je kaj po-mag.il, bodisi pri delu ali da je kaj daroval. Tako je lepo, da se skupno deluje in skupaj drži, sigurni smo, da bo naše društvo rastlo. Z veseljem bomo še prirejali zabave in veselice, lies dosti je sitnosti dela in skrbi, j a vse se potrpi, če je dobra volja Zahvalit se moram vsem, ki ste se vdeležili tega piknika, kajti vsakdo je bil dobrodošel med nas. Vsem društvam iz Gary, Ind., ki ste nas pose-tili se zahvaljujem v imenu našega društva, kajti pripomogli ste nam mnogo. Delali ste nam zabavo in dobrobit društvu, zato ponovna hvala. Zahvaliti se moramo tudi na tem jnestu Charlie Trlepu, ki nam Je napravil brezplačno napis in vse potrebno tako lepo uredil. Kako dobro je, da imamo v naši sredi tako dobrega človeka. Se enkrat hvala Charlie, ponosen si lahko na svoje delo, kakor smo mi, ki Te potrebujemo.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vse
'
ste; lahko jih boste tudi dobili na pikniku v "Zeleni dolini''. V slučaju, da se kateri član ne
Springfield, 111.
Otvoritev dvorane. — V nedeljo, dne 2. avgusta bode naša nova krasna dvorana "Slovenija'' otvorjena. Dopoldan ob desetih bode slovesna sv. maša s kratko slovensko in angleško pridigo, po maši blagoslov z Najsvetejšim. Vsa društva se bodo božje službe vdeležila. Naš pevski zbor pod vodstvom Mrs. M. Winning bode zapel latinsko mašo ter tudi pri blagoslovu.
Zvečer ob osmih bode naše dramatično društvo priredilo zanimiv "Vodville De Luxe."
pet tiketov šlo vseeno na srec-kanje in se bo kolektalo 50 centov na prihodnji seji poleg a-sesmenta, če zadene srečko ali ne, če pa kateri član želi kaj več tiketov prodati, se lahko o-glasi pri tajniku, kjer jih ima nekaj več na razi»plago.
Še enkrat v imfcnu društva vabim vse, kar lez\ in gre v "Zeleno dolino" na miš piknik, dne 26. julija, 1925.
Z rojaškim pozdravom za društvo sv. Cirila in Metoda, John Udovich, tajnik.
Chicago, 111.
V nedeljo bo zadnja maša ob pol 11. uri — bo srebrno maša Košmrl iz Chicago 50c in John
bi oglasil za tikete, bo njegovih Med govorniki bode župan mesta Springfield, Hon. Boulard, ter glavni tajnik naše Cham-1 ber of Commers, Mr. Jenks.
V pondeljek zvečer bode najprvo veselica s sladoledom "Ice Cream Social" in potem ples.
Slovenci ste uljudno vabljeni, da se vdeležite slovesnosti ter da se z nami poradujete.
Odbor.
-o-
ki "presnetki/' Res, da mu je zndnič krepko povedal Mr. Skebe, toda ker le ne mfruje z njegovim preveč "naprednim" jezičkom, hočem tudi jaz nekoliko spregovoriti s tem ptičkom.
Dopisnik se nekako jezi in kislo drži radi lepega župnišča. On kar nemore razumeti v njegovi "napredni" buči, kaka da morajo "nazadnjaki" tako lepo napredovati. Gleda, a sam sebi vrjame, karkoli se lotijo poštenjaki, katoličani to vse naredijo. Ja vidiš Tone to je zato, ker niso cunje, kakor Vaše vrste ljudje.
Ni moj namen zmerjati za-sljepljenega dopisnika ker se mi reyček smili, zato ker dela proti svojemu prepričanju, drugače se nebi tako zaletoval v mirno stoječe župnišče. Jaz mu svetujem tole zdravilo za njegovo vročo glavico, kadarkoli gre mimo župnišča. Tece naj hitro domov in butni v svoji sobici par krat krepko v steno, nvogoče bode čez čaš, bolje in v jasnejši luči spoznal svet. Nadejaj oč se, da boš ta nasvet vpošteval in upam tudi v kratkem okreval Te pozdravlja Tvoj nekdanji prijatelj
J. P.
—o—_
Johnstown, Pa.
Tukaj se je v zadnjem času zgodilo več nesreč v rudnikih, katerih žrtve so Slovenci. V teku dveh tednov je izgubilo življenje troje Slovencev. Dne 3. julija je ubilo rojaka Andreja Zore v premogokopu v Sun-nyside Co. Takoj čez šest dni dne 0. julija je ubilo v premogokopu v Morellville rojaka Matija Gabrenja, komaj je pretekel od te nesreče en teden, se je že raznesla žalostna vest, da je dne 16. julija bil najden rojak John Potisek v premogokopu na Cooper's Dale mrtev z odstreljeno glavo. Ponesrečil se je z razstreljivom, kako je ravnal se ne da dognati. Govori se tudi, da si je baje sam končal življenje, kar bi bilo vrjetno, ker je že dlje časa kazal znake umobolnosti.
Sicer vsakdo, najbolj pa še rudar, katerega poklic je najbolj nevaren in izpostavljen smrtnim nevarnostim bi moral imeti v mislih besede: "Bodite pripravljeni, ker ne veste ure ne dneva.''
Poročevalec.

ne
Chicago, I1K
Na moj poziv, da bi Potoča-ni — Amerikanci zbrali toliko denarja, ki je potreben za naročnino "Amerikanskega Slovenca" v inozemstvo, sta se do-seaaj odzvala gospoda Anton
Rev. Johna Miklavčiča. On je že pred enim mesecem povabil na to slovesnost vsa slovenska in prekmurska društva bodisi moška ali ženska društva, povabil je tudi pevsko društvo, da bi pri maši pelo. Prosil je tudi, da se udeleže sv. maše dekleta Marijine družbe in društvo najsvetejšega Imena. Danes Vas zopet vabi za nedeljo in prosi, da se zbero vsa dru-
B;:rton, San Francisco $1.00
Poslal denar v upravništvo in za nekaj časa se bo pošiljal časopis v Loškipotok.
Bog živi!
Rev. Paul Podbregar.
^-O-
Cleveland, Ohio.
Rojaki! Ne bi se rad oglašal sedaj ko je v resnici prevroče za pisanje. A neki Tone iz naše naselbine ga preveč poka v tet-
Štrajk v Pagu.
Štrajk v državnih solarnah v Pagu še vedno traja. Iz Belgra-da na Pag je daleč, a monopol-ska uprava še celo ni gibka v svojem poslovanju. Sedaj so pozvali v Bo Igra d nadinž. Ko-ludroviča, da poroča in dobi navodila. Dež je doslej odnesel soli v vrednosti 2 milijonov^di-narjev, zvišanje delavskih plač pa bi zahtevalo samo 400.000 Din.
Umeščen
jc bil dne 15. junija t. 1. na župnijo Selca nad Škofjo Loko gosp. Franc Sušteršič, župni u-pravitelj v Podlipi.
t^ŠIRITE A. S. & EDJNOST.
Pri Scopesovem procesu so se pokazale marsikatere značilnosti. Lahko je videti, dal tudi pri Amerikancih so se začele v gotovih ozirih dvigati strankarske strasti. V Daytonu je to strast zlasti pokazal znani Sco-pesov zagovornik Darrow. Najprvo je protestiral proti otvoritveni molitvi v sodni dvorani. Ko ga je sodnik enostavno v tem oziru ustavil in mu namignil, da se v te običaje naj ne utiče, je gledal grdo. Tetka Presneta je to posebno povda-rila, da ko so molili, da je Darrow grdo gledal. Pa pravi ta sloviti advokat, da se bojuje za svobodo na tennesseških šolah. Kako se naj ujema, ko na drugi stran^ga pa bode-v oči, ko ten-nesseeskl farmarji sodne, obravnave z molitvijo začenjajo? Brezverci se vedno ravnajo po tem kopitu. Sebi svobodo privoščijo, a svojemu bližnjemu pa niti toliko prostosti ne privoščijo, da bi opravili malo md1 litvico. Vera, cerkev in pa duhovnik to je najhujši brrr. . . za brezverce. V isti sapi pa kričijo, da se bojujejo za svobodo. Pa se še jezijo, če jim pravimo,
da so čudaki!
* * *
Ce n. pr. človek, ki širi slabe nauke, ki vodijo v nemoralnost, ki podero v srcu misel, katera se v stiski oglasi in ga vodi do rešitve, tolažbe itd. če tak, ki v ljudeh ruši to disciplino pravi, da vsled tega lahko mirno spi in umre, tak človek je s posebnega lesa. ~Kdo pa je potem moralno odgovoren, če poliujš-Ijivi pisuni rušijo v dobro krščansko discipliranih srcih vero in ljubezen do Boga. N. pr. bila je v družini zadovoljnost, lepo so se imeli, pa so začeli či-tati; da je vera humbug, da duhovniki samo sleparijo, pa so poslušali in začeli tuliti ž verskimi nasprotniki njih proti versko himno, srečne družine so se razbile, žena je pustila mo-^a, šla z drugim, ali morda o-tratno mož tako. Kdo nosi za te družinske razvaline moralno odgovornost?! Ali ne v veliki meri sejavci takih naukov?! Ce hiša zgori, ali boste dolžili ogenj, ne, pač pa vzrok, iz katerega se je ogenj pojavil. Tako tudi ne morete dolžiti razdrapanih slovenskih družin po naselbinah, pač pa tiste, ki so jih začeli navajati k življenju brez Boga, katero v nesreči nima nobene tolažbe. Vsega tega so krivi veri sovražni pisuni, pa magari še tako trdijo, da radi tega lahko spe in da bodo mirno umrli. S tem le sami sebe blufajo. V njih srcu pa gotovo kiju je, kot jastreb njih zastarela vest, prav gotovo tudi v Molekovem!
* * *
Obiskovalka bo gotovo našla nekaj zanimivega na vašem domu, ako je v vsaki sobi eno ogledalo.
SPOMINI Z NAŠEGA ROMANJA K MA RIJI POMAGAJ V LEMONT, ILL. Piše Mihael Hochevar. »
Ker smo čitali v naših katoliških listih, da je prva slovenska Božja pot v Ame riki in naš duhovni zavod gotovo dejstvo in da bo dne 14. junija velik dan, za ves katoliški slovenski narod, ko se bo sloves no otvorilo naše ameriško Brezje, smo se odločili, da se vdeležimo tudi mi tega ve-lezanimivega in zgodovinskega romanja, da bomo vsaj znali za kraj, kjer si je zbrala Marija svoj dom med ameriškimi jjSlovenci. Krasno jutro je bilo dne 13. junija, ko smo se podali na pot podpisani, moja žena, Mrs. Mary Hoge in njen sin Edward. Odpeljali smo se z vlakom ob 6. uri z mesta Wheeling, W. Va. proti Chicago. Parni stroj, je jezno sopihal, med hribi in dolinami, ter se ogibal po raznih ovinkih strmih gora, večkrat jo je tudi mahnil kar skozi hrib pod zemljo, dokler ni srečno prišel do Ne-wadk, Ohio. Tukaj se je nam pa zdelo, da,
smo prišli na drugi svet, zginile so gore in doline, sama ravnina, krasna polja, lepi gozdovi, občudovali smo to čudovito naravo in spremembo, čudo Božjega stvarstva, vlak pa, kot da je vesel, ko se je znebil tesnih hribovitih potov, je z vso silo divjal po divnih planjavah, skozi lepa mesta in vasi in po 15-urni vožnji, smo bili v svetov-no-znani Chicagi. Na postaji sta nas že čakala Mr. John Jerich in Fr. Benedikt Hoge sin Mrs. Hoge, z veseljem smo se pozdravili, takoj smo se odpeljali na 22. cesto h Father Kazimir Zakrajšeku, prisrčno smo bili tukaj sprejeti. Postregli so nam takoj z raznimi pokrepčlii, z vso slovensko gostoljubnostjo, počutili smo se kot doma. Med tem časom je nam preskrbel Mr. Jerich stanovanje pri vrli katoliški družini Andy Miroslavič, blizu slovenske Cerkve, kamor smo se podali na počitek, ter bili prav u-ljudno sprejeti in postreženi skozi cel čas, kar smo bili v Chicagi. Drugi dan 14. junija se podamo zgodaj h sv. maši v cerkev sv. Štefana, takoj smo opazili, da se res
pripravlja ta dan nekaj izvanrednega, nekaj velikega. Mnogoštevilne množice Slovencev in Slovenk iz Chicage in vseh krajev Združenih držav, so začele prihajati in se zbirati pri cerkvi sv. Štefana. Ob določenem času so pa poulične kare in številni avtomobili odpeljali nas v Lemont, kakih 27 milj oddaljeno mestece, h Mariji Pomagaj. Krasno junijsko jutro je bilo. Srce nam je bilo močneje, ko smo se bližali kraju, katerega smo tako želeli enkrat videti, sedaj se bo nam želja spolnila. Kaj bomo videli, ali je res tako, kot so poročali naši katoliški listi, iz teh misli nas prebudi milo, lepo ubrano pritrkavanje zvonov. Naš avto se ustavi. Bli smo na našem cilju. Ni mi mogoče opisati občutkov, ki so nas navdajali, ko smo zagledali prvi pot, ta dasi skromni, a- za katoliškega Slovenca v Amqfriki tako dragi, ljubljeni dom, nase nebeške Matere, kjer bo v bodoče naš mili slovenski narod imel svoje zavetje, svoje pristanišče, tu sem se bo zatekal v težkih urah življenja h svoji Materi in iskal to-
lažbe. Tukaj bo naš pravi narodni dom, kjer se bodo izobraževali naši sinovi za vzvišeni stan Božjega poklica in vodili verne Slovence po pravi poti do časne in večne sreče. Te misli so nas navdajale, ko smo prvič videli ta lepi kraj. Prizor, ki se je nam nudil, bi bilo tudi veščemu pisatelju težko opisati. Krasna okolica z košatimi drevesi, na prijaznem gričku, v podnožju pa prijazna Cerkvica s priprostim samostanskim poslopjem vse pod eno streho, vse lepo okinčano, z zvonika so pa zvonovi neprenehoma pozdravljali s svojim milodone-čim glasom romarje. Sli smo v cerkvico, doma smo pri Materi, mila podoba Marije Pomagaj na stranskem altarju. Kakor otrok, ki po dolgih letih zopet vidi svojo drago mater, smo se počutili, ko smo uzrli njen mili obraz. Zdelo se nam je, da nas pozdravlja in obljublja v bodoče s tega kraja pomoč vsem, ki se bodo k njej zatekali.
Da je Slovenec še vedno z celim srcem vdan svoji nebeški Materi, tudi v tujini, je bil tukaj jasen dokaz. Na tisoče jih
je prihitelo z vseh krajev, ginljiv je bil prizor, ko so si podajali desnice, sorodniki, prijatelji in znanci, ki se že niso videli po 10,—20—30 let, a sedaj so se sešli pri Mariji vsem se je bralo veselje in zadovoljstvo na obrazih, ki ga nobena svetovna moč ne more dati. '
Cerkvene slovesnosti, ki so se vršile ta dan, posebno procesija sv. Rešnjega Telesa, na prostem ob velikanski udeležbi ljudstva, je bilo nekaj veličastnega, kar še nismo doživeli in nam ostane v spominu "do groba. V neprisiljenem veselju je hitro potekal dan s svojimi zgodovfnskimi dogodki v katerih so že poročali naši kat. časopisi. Ko smo se zvečer poslavljali od tega milega kraja, smo nesli spomine s seboj, da lepšega dneva še nismo imeli Slovenci v Ameriki.^ Za vse to se imamo zahvaliti naši nebeški Materi in očetom Frančiškanom, ki se trudijo in žrtvujejo vse svoje moči, da bi ohranili dušno it*-telesno srečo ameriškim Slovencem.
(Daljne sledu)]
_
'AMEWKAN9KI SLOVENEC" IN * EDINOST"
DRUŽBA IN CERKEY.
Rev. Paul Podbregar.
V srednjem veku so tedanji pisatelji primerjali cerkev Noe-tovi barki. Njim je bila otok mirnih, pribežališče stiskanih, mati ubogih. Izven njenih svetih prostorov je vladala sila, zločin in vsak mogoč nered.
Ako bi cerkev ne imela toliko moči, veliko vezi bi bilo raztrganih. Td priznavajo tudi nekatoliški zgodovinarji. Beremo o tedanjih žalostnih razmerah nekako tako-le:
"Jeza in nevoščljivost vladata še bolj med sorodniki, kot med oddaljenimi. Prijatelj ne zaupa prijatelju, brat sovraži brata, oče ne ljubi sirta. Med nami so krive prisege, nezvestoba, nečistost, umori, tatvina, ropi. Nihče se jih ne sramuje. S tem neredom v človeški družbi pa se je družila tudi upornost narave. Za sušo pride strašna povodenj, hude nevihte in bre zštevilne kobilice uničujejo žitna polja."
Eginhard, osebni pisatelj Karla Velikega (722-814) piše:
"Jej, kako globoko je padla naša doba, ko več ne vladajo dobri ljudje. Hudobni so marsikje voditelji ljudstvom, povzročitelji vsega zla in^ krivice." Ravno zlo je, pravijo tedanji analisti (letopisci), je tisto počelo, ki priganja slabe ljudi, da rujejo zoper božje kraljestvo. Cerkvam ropajo premoženje, jemljejo cerkvena pose-
škofje na svojih pokrajinskih zborovanjih, je rop oz. odpe-Ijevanje devic, nevest, vdov, poročenih žena, celo redovnic (glej kapitular let 819, 845, 858).
Ker je bilo v začetku osmega stoletja več kraljestev In po s6irti Karola Velikega zopet, se je lahko zgodilo, da tak, ki je s silo odpeljal dekle ali podobno, kot sem zgoraj omenil, bežal v drugo kraljestvo in se tam dostikrat pod varstvom ve-likaša ali celo vladarja norčeval iz cerkvenih kazni.
Sinovi Ludovika "pobožnega" (814-810) so sklenili leta 857, da bodo vsakega, ki je izobčen od cerkvene oblasti vsled teh pregreh, sami strogo kaznovali in izročili cerkvi. Toda cesar Lotar (810-856) je kmalu pozabil na svojo obljubo, da
na roki, te že dva nadlegujeta
na vratu. Pred tem sovražnikom nisi nikje* varen.
Na farmi oo. Frančiškanov imajo te živali menda celo kraljestvo, Eden ali drugi bi rad šel malo v hrib se odpočit a kaj ko te ta golazen neprenehoma zalezuje. Lani na delavski praznik je bil vogelni kamen položen kolegiju sv. Frančiška, vsi udeleženci so bili od srca veseli, ker se je slavnost tako lepo izvršila, tudi niso godrnjali zoper dež, ki je popoldne lil kot iz škafa,, a vsak se je nekam slabo počutil na delih svojega telesa, ki niso pokriti. Kaj je bilo vzrok temu? Komarji. Tega je pičil za vrat, onega v roko, pa poznalo se je tudi, nekateri so bili polni bulic, ki so jih prejeli v znamenje komar-jevega obiska. Tožili so, kako
še celo ščitil jih je. Cerkevt je je ta žival nadFežna, če se je
vztrajala v svojtem načelnem stališču, da je treba take hudodelce kaznovati, toda dejansko je velikokrat materinsko odpustila, samo, da so starši odpe-ljanih in dekleta pozneje svobodno privolili v zakon. Tako beremo na pariškem škofovskem zborovanju leta 846. Re-gino pravi, da so taki izobčeni ljudje dostikrat prisilili duhovnike, da so v njihovi navzočnosti brali sv. mašo in podelili sv. Obhajilo.
(Nadaljevanje sledi.) -o- *
TO IN ONO. Piše Rev. John Miklavčič:
V okolici Barbertona so krasiva, norčujejo se iz desetine, |sni kraji> vila pri vili> tu prebi.
ki so jih pobožni predniki u-! vajLo sami bogataši. Kadar se peljali. Postav se ne drže, v ne- [clevelandčani naveličajo dima deljah ne hodijo v cerkev. Na pohite za par ur na letovišče v mesto, da bi bili pobožno pri Barberton. Tu se ob divnih je-
nedeljski sv. maši, poslušali božjo besedo, bolnike obiskovali, pravi Hrabanus, drve za svetnim .veseljem in uživanjem.
človek bolj brani, s tem večjim veseljem se vanj zaganja.
V Čikagi so pa iznajdljivi šolarji začeli rabiti neko sredstvo zoper komarje; kadar se je začelo večeriti so prišli z velikimi "kantami,*' na cesto. V njih je bil ogenj in se je kadilo, kot se kadi iz kadilnice, ki jo rabi duhovnik pri altarju. S temi~~kadilnicami so menili vstrahovati te nepridiprave, ker se baje komar zelo boji dima. Jaz tega skoro ne verjamem, i Dima menda ni nikjer na svetu toliko kot ga je v Cikagi. Ko je letos enkrat mrknilo solnce skoro popolnoma, bi bili radi vsi prebivalci Cikage videli ta naravni yojav — a so se z ne-voljo vračali domov, ker se je bila cela Cikaga napolnilav s tako gostim dimom, da je bilo sploh nemogoče kaj videti, kaj se na nebu vrši. Tudi jaz
Pridejo za nami v velikem
zaboju in po številu jih je 75. — A ta zaboj ni prišel v Barberton, ampak v Cleveland. Ker je bilo pa večina ribičev iz Clevelanda zato so ribe in ribice lepo ostale tam in še danes ne vem, ali so dali ti sotru-dniki in sodelavci kaj od, plena Father Bombaču ali ne. Manjšina je manjšina in to premaga vedno večina, ne pomaga nič, to je že naravna postava.
Drugi dan v pondeljek je deževalo. Namen naš je bil odpotovati v Cleveland. Gospod bi bil nas rad odpeljal takoj po maši, a dež nas je zadrževal.
zerih dobi vsake vrste zabave, j bi bil rad kaj videl, sem šel ma-Po senčnatih parkih šeta gospo- \\0 bolj ven iz mesta. A zaradi da, otroci bijejo žogo in se gun-i dima nisem videl prav nič, le
lo in vsedli smo se v avto Bom-bačeva mama, moja kuharica za časa mojega bivanja v Bar-bertonu in najmlajši gospodov bratec, gospod sam, jaz pa poleg njega. Vozili smo dobro in korektno, kakor zahteva policijska postava. Prišedši v Cleveland, smo mimogrede obiskali gospodovo sestro, ki je že dalje časa bolna v Charity bolnišnici. Tu je mnogo bolnikov, strežejo jim sestre in bolniške strežnice. Da v katoliški bolnišnici se človek nekam domačega počuti, čerav no je bolan. Tukaj bije dobro, sočutno srce za u-bogega bolnega trpina.
Ako se ti naveličaš enega kraja in imaš ondi hišo, boš na okno pritrdil tablico z besedami "for sale." Ako ti hiša ne ugaja več in se ti zdi prevelika, ker so se člani družine razšli na vse? kraje, eden v nebesa, drugi v Bedford, tretji se je o-ženil in je kupil hišo na 179 St. daleč tam doli na jugu od Clevelanda, daš na hišo tablico for sale. Ampak ta le for sale je včasih velikega pomena. Jaz poznam v Clevelandu več mojih prijateljev, ki so pred leti dali za hišo dva ali tri tisoč for sale jim je prinesel 6 ali 7 tisoč dolarjev. Navadno for sa-
Š1RITE "A. S. iti EDINOST"
Okoli 10. ure jej malo preneha-lje vedno nekaj dobička prinese
Je pa sedaj še drugi for sale. Tega pozna moderni mehkužni svet. Vera v Boga peša, morala je že pod ničlo, ljudje hočejo uživati življenje in zato so pripravljeni dati svojo dušo na prodaj for sale. Da u-bogi for sale!
Vstopi se za nekaj minut na vogal Lake in State Street v Chicagi in opazuj mlade ljudi. Razvijem, z vsemi mogočimi tinkturami in praški namazani, gredo mimo tebe. Tam stoji e-na devojka moderno napravljena in čaka. Kaj čaka? For sale. Ondi vidiš zopet celo gručo fantov in deklet, ki se razpo
OGLAS
Služba ORGANISTA in CERKOVNIKA se lahko nastopi takoj pri slovenski cerkvi Sv. Barbare v Springfield, 111. Prosilec mora imeti ugodna spričevala od svojega župnika. Samec ima prednost.
Prosto stanovanje s prosto kurjavo v hiši s tremi sobami, kuhinjo in lepim vrtom z braj-dami in zelenjavo je na razpolago.
Plača po dogovoru, vendar ne zadostna za življenske potrebe.
Zato mora prosilec biti vešč kake obrti ali rokodelstva ali voljan prijeti za primemo delo. V Springfieldu najde delo vsakdor, kdor ni preveč učen ali prekunšten.
Duhovne sobrate prosim, naj nezanesljivih značajev ne priporočajo.
SOLNGNI ŽARKI.
Piše, zbira in objavlja posebni opazovalec.
Ja, ja, ta ubogi ata Grdina. Predsednik so, pa na Lawndale ne vedo drugega o njem pisati, kakor da vedno za Jednoto govori in o Jednoti. Kranjske katoliške Jednote seveda ne morejo nikakoršnih delikatnih sto-ric o njem si šepetati — to je res hudo.
Poglejte pa, . kako so na Lawndale srečni, vedno kaj novega; enkrat ena mamica to povejo, druga pa zopet kaj drugega. Kak član iz te velike Jednote se pa včasih še bolj na debelo izrazi, na lastna ušesa
'sem to slišal: "Ko bi bil naš Franci« S. Mažir, župnik.J predsednik vsaj toliko časa,
j dokler je v tem uradu, bil ma-
PRIPOROČ1LO IN NAZNANI-10 več moža" itd. . . Da je bilo
Tu se resno trudijo, da bi sajeno obnašajo in lahkomišfje-bolnik okreval. Skrbijo tudi za smejejo. For sale. Mimo te-
njegovo dušo, skoro vsaki dan bolniki lahko prejmejo sv. obhajilo. Tu tudi ni treba tako skrivati svojega Boga kot v javnih mestnih bolnišnicah. Gospod je ravno tako napravljen
be koraka mlado dekle ravno toliko napravljeno, da lahko rečeš: oblečena je pa vendar le, naga še ni. For sale. Kaj pa ta mladi, moderni svet prodaja? Kožo svojo, telo svoje, čistost
kot doma, kadar gre koga ob- srca, dušo svojo. Kaj ne, ti, ki ha jat.	j bereš te vrstice mi boš pritrdil ?
Ako pa moraš iti v kako i Ravno danes sem čital o brutal-
LO.
Cenjenim naročnikom in vsem cenjenim rojakom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista Amer. SI. & Edinost in Ave Maria in vse druga naročila v zvezi s temi podjetji.
fVsem rojakom, ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo širiti katoliško časopisje, ki je dan-
HIH	danes za katoličane najvažnej-
cjrugo bolnišnico, kjer ni sester nem umoru v La Salle. Kaj jelši faktor, ampak plačane strežnice, mo-l b,1i° vzrok ? Morda tudi for j Uprava A. S. raš Boga skriti pod svojo suk-j njo, vsesti se na cestno karo in
sale.
Na eni strani ti te dve bese-
& Ed., Ave Maria.
Ob nedeljah toži neki cerkveni ijudif ki ribe lovijo, drugi se pisatelj, so semnji in sodne kopljejo in urijo v plavanju razprave. Cerkvene stavbe u-!prijetno bi bilo vsem, ako bi
porabljajo v slabe namene. Resničen je stavek, ki ga je v petem stoletju napisal Salvi-jan : Bogatini so krivični ali pa dediči krivično pridobljenega bogastva. Večina plemenitašev ne vzdržuje vojakov s svojim
cajo, tam ob jezeru je polno\iz teme, ki je nastala v cerkvi ko Pridež v bolnišnico ne smeš di prineseta časnega dobička
ko sem maše val, sem sklepal! P°^zatl	pra"^ morda tudi večnega, ako obr-
sed^jle je lunina sencji zakrila naše ljubo solnčice.
Če bi res dim kaj vplival na
premoženjem, ampak s silo in šmentani komarji. Proti njiho
ropom pridobljenim denarjem. Njihovi premoči se ni mogoče ustavljati. V utrjenih gradovih kljubujejo svojim "feud-nim" gospodom in vladarjem. Vojaki nemoteno ropajo po o-kolici in plen zanašajo v gradišča, toži Himkmar okrog leta 859. Ludovik drugi (v prvi polovici devetega stoletja) pravi: velikaši ščitijo cestne roparje in klativiteze, samo da so deležni na ugrabljenem plenu ; dostikrat še sami gredo ropat.
Čudežno je, pravi zopet neki tedanji pisatelj, da so poslanci iz Akvitanije (današnje južne Francije) srečno prišli v Salon (Chalon), ne da bi bili oropani. Na dnevnem redu, tožijo
vsem,
jim ne nagajali komarji, katerih je sila mnogo v Ameriki. Nobenega človeka ne puste v miru. Marsikateri bi se v vodi zelo dobro počutil in bi letal in plaval v vodi, ako bi ga neprestano ne nadlegovali ti
saj le za tega in tega bolnika. neš profit, ki si ga dobil, ko si Prideš k njemu, ga spoveš in|pro(jai hišo, za dobre in člove-nato mu podeliš šv. obhajilo, j koljubne naprave in namene, Če je ravno strežnica prijazna
komarje, bi danes v Chicagi ne Je ravno SLie;6IULa friJitz,lit na drugi strani pa te dve bese-
več m Ve' Zakaj je prišel duhovn,k de pahnejo človeka lahko v 'j postavi okrog postelje nekako časno in večno pogubo. Mi ka-
vi ofenzivi se v bran postaviti je nemogoče. Otepaš se jih na vse mogoče načine, a ti nič ne pomaga. Če enega vhitiš in ga pobiješ, kaj je to — nič, ker za njim že čaka cela armada te golazni..
O ti komarji! Človek bi rad imel v vročih poletnih mesecih malo počitnic, a te sitne živali
ti kazijo počitniško veselje. Se- jopisane vse katoliške šole v deš kraj jezera ali kraj kake vode, rad bi se navžil dobrega, svežega zraka, pljuča bi se rada oddahnila pa komarji se ti vedno ponujajo in vsiljujejo, brenče okrog tebe in kjer dobi na tebi pripraven prostor, za-piči se ti v kožo, skuša priti do krvi in nato pa slastno pije tvojo kri in če enega odpodiš
bilo nobenega komarja
ampak preselili bi se bili že. . ... ,	,	- -
zdavnej v bližnjo lndiano ali1 za*rinJal°' da dru^ bolniki ne toliški Slovenci skrbimo, da ne pa v Montano.	i v,d,jo' kaj obravnavata £°sPod prodamo sami sebe sovražniku
Zaključujem poglavje o ko- in bolnik' sicer se Pa v občeijn tudi ne smemo barantati marjih, vendar to pa rečem da dostl ne zmenlJ° za duhovnika z njim z našimi dragimi sveti_
nekaterim vročekrvnim je v In drUKi b°1,liki gl°daj° misleČ : njami korist, če jim komarji malo krJ Bogvedikaj imata ta le človek
In taka svetinja je naša sv. vera, kdor naroča in be-
vi izsesajo.
Kakor veste, je vsake reči konec, tako je bilo tudi mojega župnikovanja v Barbertonu. Ko sem v nedeljo 28. junija moško sedel na gugalniku na fronti v sobi in pušil cigaro ter pregledaval direktorij, kjer so
a-.
meriki, kar vstopi v predsobo en gospod. Mislil sem, si, kdo bo ta gospod,, da pride mene obiskat. Malo bolj natančno pogledam in spoznam da je ta gospod Father Bombač župnik Barbertonski. Pozdravila sva se in pryo vprašanje njemu je bilo, kje so ribe in koliko jih je.
in bolnik med sabo, ker po ta- re protiverske in brezbožne ča-
VSAKI JUGOSLOVAN V AMERIKI
naj ima nekaj denarja na strani. Bodisi, do ga bo rabil za napravo lastnega-doma, ali pa za kupčijo. Hranjenje pomaga do neodvisnosti in vsakemu po-zaraezniku zasigura udobnost in brezskrbje.
Nad 100,000 oseb je že položilo svoje prihranke
v našo banko, kar je največje priznanje, katerega je deležna ta velika konservativno opravljena banka.
Naia banka se opravlja po veščih in poštenih upraviteljih in je članica Federalne Rezervne Banke, toraj pod nadzorstvom Drže Illinois in Chicago Clearing House £.ss'n.
Ne odlašajte, temveč še danes začnite s hranjenjem'v naši banki, ki je v obče znana kot največji jugoslovenski denarni za^vod v Zjedinjenih Državah.
kih bolnišnicah so bolniki vseh mogočih ver.
Za katoličana je najbolj pametno, ako zboli, da gre v katoliško bolnišnico.
Po obisku smo se odpeljali na Myron Ave., kjer ima gospodova mama jako lepo in prostorno hišo.
Pripravila nam je mama kot skrbna Marta dobro kosilo in nato smo se razšli. Father v Barberton, jaz pa na 66. cesto na številko 1110. Ker silno težko držim v glavi številke posebno take, ki se glase kar na tisoče, sem iskal znamenja, po katerem bi spoznal Bombačevo hišo, če bi morda imel časa še enkrat jo obiskati. Ker kakor veste hiša v Clevelandu je enaka hiši. Dobil sem znamenje : For sale. Aha, to je dobro znamenje. Nobena hiša v tej ulici ne nosi takega naslova. To mi je pomagalo, da sem drugič ta-^koj našel hišo.
For salef. Kaj to pomeni?
sopise, ne prodaja tak svojo vero? For sale, žalibog, da je že premnogo naših rojakov ke-daj že prodalo sovražniku svojo vero. O žalostna izguba! Vse si prodal, ko si vero prodal, vse si izgubil, ko si njo izgubil. Vendar dokler časa živimo, lahko še vero nazaj odkupimo. S čim ? Povedal ti bom takoj. Ali veš, da v Čikagi izhajajo trije katoliški časopisi? Ves, kje se tiskajo ? Veš li, kako se na nje naročiš ? Ako pustih brezbožno in slabo časopisje in se naročiš na katoliške liste, boš zopet prišel k veri, k spoznanju, začel boš ljubiti Cerkev, hodil boš ob nedeljah k maši, prejemal boš sv. zakramente. Vero si nazaj odkupil. Blagor ti! Drži jo, nikar je več ne prodajaj. Hasnilo ti bo. Nazaj pridobljena vera ti bo prinesla slavo in čast v zboru svetnikov.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
pa Per mej d.. .vmes in zraven, se pa razume samoobsebi.
Ko bi g. Grdina, predsednik K. S. K. Jednote mesto da je šel v Rim, hodil in letal po show-ih, kakor to dela lawn-dalski predsednik, bi pa na-^ Lawndale vsem naenkrat živei^ZT\ pomiril;. . Ali razumete????
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa,
L t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega le da rja. Ka- -tera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori-: Pokjjcite na telefon : Canal 2686 in v prašaj t e za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom s« toplo priporoča.
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL.
R. PAWLOSKI
Slovenski fotografu!
Se priporoča slovenskemu ot* činstvu v naklonjenosti 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
ROJAKOM NA €LY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
Kako naj se list imenuje v bodoče?

GLASOVNICA
■J
Kaspar American State Bank
Imetje $20,000,000.00
1900 Blue Island Avenue, CHICAGO,
vogal 19-ceste
ILLINOIS
Uradne ure; V pondeljek in v soboto od 9. ure zjutraj do 8:30 zvečer;
ostale dni od 9. ure zjutraj do 5. popoldan.
_ ■■
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVA-
VE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarja:
Math Kremesec
m
1912 W. 22nd STR., ^W CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319.
SLOVENSKI
iMESAR
»i .
___
_
_
■
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo.	
KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? -A.	
"AMERIKANSKI SLOVENEC"	□
ALI	
	
"EDINOST." .	□
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas)	
Ime: _____________________________________,__	
	.............—................................
	
Volite in povejte z glasovnico
_
Mi

■■'is

'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Cladiatorj|
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Leta in leta sta jedla pri isti mizi, pila iz iste čase — in nagel smrtni sunek" je bilo vse, kar je zamogel gladiator še dobrega skazati svojemu prijatelju —.
In ljudstvo je ploskalo —
Valeriji pa so solze zalile oči, ko je čula zadnje besede padlega junaka. In Mariam-na, ki je dvignila glavo, da bi videla nesrečni prizor, si jo je iznova zagrebla Kalhi v površnik, trepetajoč in medleč od pomilovanja in grozote in strahu —.
XX.
Trizob in mreža.
t
Krik je zaoril po amfiteatru in židovsko dekle se je zdramilo iz svoje nezavednosti.
V daljnem kotu gledališča se je rodil v polglasnem mrmranju, od gledalca do gledalca je hitel in rastel v divje, oglučujoče vpitje.
"Patricij, patricij !" so kričale množice. Strastno žejne po novem razburjenju "in site sirovega klanja so zakoprnele po modri krvi plemenitega potomca plemenite hiše.
Krik je bil tako divji in glasen, da je celo zdramil pozornost lenega Vitelija.
Poklical je llipijo k sebi in mu zašepetal par besed naf uho.
To je nekoliko pomirilo razburjeno ljudstvo. — Hipija je zapovedal pripravljenim sužnjem, da so odnesli mrtve in ranjene, ki so polnili areno, in splošno premikanje, na sedežih je zavalovilo po amfiteatru'. Gledalci so si iskali prostore, odkoder so bolje videli, vsak se je udobno usedel ali pa postavil, kakor je navada v množici, kadar se kaj posebnega pripravlja v gledališču.
Damasio in Oarses sta se oglasila z vztrajnim ploskanjem. Tisoči in tisoči so ju posnemali, roke so tleskale, noge ropotale, "živijo!" in drugi klici so iznova zaorili s podvojeno močjo — in Julij Placid je gibčno stopil v sredino arene in se s svojo običajno uglajenostjo in lahno, prezirno vljudnostjo klanjal množici.
Njegov nastop je bil dobro preračunan. Vzbudil bi naj bil občudovanje pri gledalci^,, ki so bili izkušeni presojevalci telesne moči in lepote, vajeni, jo gledati in kritikovati v njenih najpopolnejših oblikah.
Njegovo vitko telo je bilo golo in brez orožja, le kratka tunika iz belega platna ga je pokrivala do kolen. Ob gležnjih je nosil zlate obročke, sicer pa so bile njegove noge bose, da so mogle neovirane razviti svo potrebno naglico in gibčnost, ki jo je zahteval način njegove borbe. Njegovi dolgi temni kodri so bili za ta dan skrbno pomaziljeni in so mu prosto padali v zatilnik le nad čelom jih je vezal z zlatom pretkan trak.
Na levem ramenu je nosil okusno nagubano svojo, mrežo, obteženo z drobnimi svinčenimi kroglicami in tako zloženo, da jo je v hipu in ne da bi se mu zmešala, mogel vreči na nasprotnika. Njegova desnica je držala trizob, trikoničasto sulico, fcakih sedem čevljev dolgo nevarno orožje, ki je zadjalo pogubne smrtne rane. Z gibčnimi, lahkimi kretnjami jo je sukal krog glave in razkazoval svojo vajeno roko in popolno poznanje tega napadalnega orožja.
Klicem: "Placid! Placid! Živijo tribun! Izvrstno, tribun V* in drugim sličnim pozdravom je odgovarjal s ponovnimi pokloni, posebno na tisto stran amfiteatra, kjer je sedela Valerija.
Vkljub vsej svoji bistroumnosti pa tribun ni slutil, kako ga je v tem trenutku sovražila ženska, ki ga je pravzaprav poslala danes v smrtni boj. — Niti sanjalo se mu ni, kako resno in iskreno je želela njegovo ponižanje in njegov pogin. Rdeče lise so ji gorele na li-
cih in poglobile njihovo barvo — njen obraz je bil nepremičen kakor iz marmorja in nič si ni bolj želela, ko planiti doli v areno, zagrabiti meč in ščit, ki ju je znala prav dobro rabiti,, in se boriti z njim do smrti —.
Ponosno je stopal tribun naokrog po areni in prijazno pokimaval svojim številnim prijateljem, Damasip in Oarses pa in drugi njegovi klienti in znane* so ga burno pozdravljali.
Pred Cezarjevim sedežem se je ustavil in pozdravil Vitelija z izbrano spoštljivostjo. Nato pa je spet stopil v sredo arene in čakal svojega nasprotnika.
In ni mu bilo treba dolgo Čakati.
Tribunove oči so bile uprte v Valerijo in opazil je, kako ji je hipoma rdečica zalila lica in vrat — pa se koj umaknila marmornati bledoti.
Obrnil se je — in zagledal je svojega sovražnika —. Hipija in Hirpin sta ga spremljala v areno.
Klici, ki so pozdravljali novodošleca, niso bili tako dolgotrajni, kakor oni za tribuna. Pa če bi bil kdo bolj po iskrenosti ko po šte-\ilu privržencev meril navdušenje in zanimanje, ki je vladalo za tega ali onega, bi bil o-pazil, da suženj daleč nadkriljuje tribuna.
Vsa duša je Mariamni žarela iz oči, ko je vrnila Eski pozdravni pogled, ki ga je poslal izključno njej. Valerija ju je opazila in ostra bol jo je prešinila do mozga —.
SpoznaJa je svojo nasprotnico —.
Divja čustva so zaplula v njenem srcu celo v tem trenutku strašnega pričakovanja. Užaljeni ponos, zametana ljubezen, dvom, strah, negotovost in kesanje se je podilo v njeni duši —.
Priprosto in pošteno srce Mariamnino je imelo le eden velik smrten strah, — da bi Es-ka podlegel. Valerijo pa je vznemirjalo tisoč hudih slutenj in strahov, tisoč nasprotujočih si želja in zavest jo je morila, da je ne more zadovoljiti, česar si je najbolje želela, oziroma česar se je najbolj bala —.
Stvarni in brez predsodkov računajoči gledalci so bili o izidu borbe le enega upanja. — Ako je katera stvar povečala nevdušenje za Placida, mu ga je povečalo dejstvo, da si je izbral zares nevarnega nasprotnika.
V ponosu svojega silnega mišičastega telesa, v cvetu svoje mladosti in lepote, oborožen s čelado ščitom in mečem, ki ga je nosil s prirojeno in privajeno lahkoto, je Eska v resnici naredil vtis nepremagljivega nasprotnika, kakoršnega ni bilo več mogoče najti v vsem rimskem imperiju.
Celo Hirpin, mož, ki je iz izkušnje vedel kako negotov je izid takih borb, in ki je bil previden, če že ne v izražanju, pa vsaj v dokazovanju svojega mnenja, celo on je šepnil Hipiji, da izgleda patricij ob strani njunega učenca kakor otrok, in je koj ponudil vrč najboljšega falerničana za stavo, "da ga bodo nesli z nogami naprej iz arene, ko prvič nesrečno vrže svojo mrežo —
Zvest svoji redkobesednosti in gospodo-valnosti v občevanju z učenci mu je Hipija odgovoril le s prezirljivim nasmehom —.
Z izredno previdnostjo sta si nasprotnika izbrala vsak svoje mesto. — Niti najmanjša prednost ni bila dovoljena, ne glede solnca, ne glede vetra. V razdalji 10 metrov ju je postavil Hipija v sredino arene in za nekaj trenutkov se ni nobeden genil, nepremično sta stala in se pazljivo gledala. Na Eski-nenr odkritem obrazu je bila brati mirna, odločna pozornost, na tribunovem licu pa je i-gral hudoben, zloben smehljaj. — Eden se je zdel da predstavlja utelešen pogum in moč, drugi pa sovraštvo in, spretnost.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-- nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampil je in druge potrebščine naročite pri
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550,
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom sa naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st Flace
CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Progres Linoleum & Carpet Store
9x12 kongoleunt v enem kosu, $6.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
.VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505
CHICAGO. ILL.
$10 do $15
to svoto vam mi prihranimo na moških in dečjih OBLEKAH Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI
Na stotine oblek sedaj na izbero po
22.50; 24.50; 29.00; 33.00; 37.50
Svetle, temnejši in prav temene barve. Navadne velikosti, kakor tudi za prav debele in suhe.
.xXXUHV/y
(M. H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
Established 1857
Pošiljate Vi
D enar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te banke rnais $13,000,000100

KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem po* hištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, IU.
Phone CANAL 7130
opisano polje j %
J. M. Trunk*


..........................
-_-fl	T ■	■ — * r	.....................
G.„žarkometar je hud na ri- storili za omiko, delavstvo, tu-movce, ki se širokoustijo o ti^- di Judje niso brez zaslug, rad kovni svobodi, a jo sami tako pripoznam celo o Marxu, da hudo omejujejo, da prepove- ima nekaj zdravih idej, a neke dujejo čitati gotove vrste knjig vrste nemško-čifutskih prisate-
ljev prodaja samo duševno smetje, in to smetje, žal, napredni listi s slastjo požirajo ter dnevno servirajo Slovencem.
Posebno g. Moleku, ki ima prav čudne pojme o Bogu, priporočam, kar je zapisal drugače zelo nemirni Jud Henrik Heine. "Ko leži človek," pravi, "na smrtni postelji, postane čuteč in rahločuten in bi se rad spravil z Bogom in s svetom...'7 Da, kakor s stvarjo, tako sem naredil mir tudi s stvarnikom, v največje pohujšanje mojih razsvitlenih prijateljev, ki so mi predbacivali, da sem se povrnil v proznoverje, kakor so imenovali moj povratek k Bogu. . . Da, povrnil sem se k Bogu kakor izgubljeni sin, ko sem dolgo časa pasel svinje pri pri-1' vržencih Hegela. Ali je bila mizerija, ki me je gnala nazaj? Morda kak manj mizeren razlog. Obšlo me je domotožje po nebesih in me je gnalo skozi gozdove in prepade, gnalo čez omotične prepade dijalek-tike. Na svojem potu šem naletel. na Boga panteistov, a ni
ali Časnikov in pretijo celo z grehom. Ne vem, če v Ameriki, a v Evropi so bili včasih, menda so zdaj tudi to "nago*' svobodo malo omejili, v izložbah ne gola, temveč "naga" fakta, Pa vzemite pred tako izložbo vašega 12-letnega fantička, ali punčko, ako take stvari niso pod kontrolo in ne bo nista. . . in jim prav naširoko razkladajte: stavim, da vsak socialist ali komunist vas priporoča kaki norišnici, ker bi bili izgubili ne samo pamet, katere baje ni, temveč tudi možgane. Ali bote dali britev otroku v roke ? ? Cerkev je mati in najbolj ve, kaj otrokom hasne. Jaz sem i-mel slučaje, ko so ljudje preklinjali socialiste, ker so jim silili v roke časopise, kateri so jim prinesli duševni pogin. Pribito na kopito, pravite, pa ne gre vse na eno kopito, ca-pito.
Oni, ki daje zapoved, da je lahko tudi dovoljenje. Tako je splošna pavada med ljudmi, cerkev se mora pa braniti. Med čredo se uvrsti samo tisti, ki se
,	rr*i j » letel, na isoga panteistov, a ni
samega smatra za kozla. That s-,	^ - -	.
bil zame. To siromasno, sanja-
vo bitje je s svetom zvezano in spojeno, nekokako v svetu zaklenjeno; zija vte brez volje in brez mo/L-i. Kdor hoče imeti voljo, mora biti oseba, in . da jo kaže, mora si oprostiti komolce. Ako človek hoče Boga, ki mu naj pomaga — in to glav-
all.
* * *
Zopet nekaj. Pripoznanje od sovražnika je dva groša vredno ,kvoder bi bil preveč. "Bolj smešnega lista ni na vsetu. . ." kakor je frančiškanski list, \V.
Seward pravi, da je smeh zelo
a	u .«/w . . mu naJ pomaga — in to glav-
zdrava roba. . . "Citajte ta list „„	,	•
t , ,	, ... 3 7 . Ino — potem mora pripoznati
če kdo večkrat cita smesmee, fllj; An •	,
„	v tudi, da je oseba, da je izven
se pošteno smeje. . . No ven,. gvet da jma svete Iastnosti da
dar v?aj nekaj zdravje je je nesko„eno dobel. vseveden>
veliko vredno. V zahva o za 1MfskflI,£no pravi£en. Govoril
priznanje b. vam svetoval. da!sem „ Bogu panteistov; a „e
pazite, da vsa zarkometar.ja; morem, da ne bi pi.ipomnil da
pn tem zdravju katerega ah- ,oh ni nobe„ g1	;
ko razsir, najbolj smesn, list.'spIoh ^ zakf nkanj
ne zboli, saj zdravi ljudje ima- w „ >,,--„- _ .	,
jo tudi zdrave možgane, in kar £ **	' „
ie še večje vrednosti, zdravo. f^ ^Tn n	^
bistro pamet, morda spregleda-	Sten°' Pred
jo, kako smešna je vsa žarko-
metarija.
* * . *
Truden sem baje, meni žar-komet, in danes ne vem, kaj sem včeraj zapisal. Pa se mi zdi, damora biti on zaspan, kar jaz o Francozih nisem rekel ne
Smetje in plevel v ogenj, dobro zrnje pa v skladišča.
Napad na ameriškega podkon-zula v Mehiki.
J«- v Pxauv-v^«	reKei ne Washington. — Semkaj je
eno, ne drugo. Če hoče, lahko' došla vest» da je bil ameriški
Ji J. - _ •__i	i	„. . .	nn^L-Ariinl Tlnunl J P T>___i.1.____
vidi, da je imela stvar čisto drugi pomen. Mefisto v Faustu i-ma: "Im Auslegen seid friseh und munter, legt ihr niches aus, so legt ihr was drunter." Honestly. . . počitnice bi pa ne bile slabe, samo ne vem, kaj bi biio s fajmoštrijo in žarkome-tovo slavo. Bi ne bilo več zanimanja in slava bi šla fuč. Na se je tudi treba malo gledati in
dati "ukancem" slovo. « * *
Gosh, sem dregnil v sršenovo
podkonzul Harold G. Brether-ton v Aguascallentes, Mehika napaden in lahko ranjen. Vzrok napada ni znan, naša vlada je pozvala nfehiško zunanje ministrstvo, naj" nemudoma u-vede preiskavo in kaznuje napadalca.
-o-
Dva dečka zgorela, stari oče rešil deklico.
Gonvick, Minn. —- Ogenj je izbruhnil na Granley farmi. I- -------- Dva dečka 10 in 12 let stara
nain 3 Z 3™omenU> *r- sta ostala v plamenih, dočim se pajo rdeckarji m* svobodomi- je posrečilo staremu očetu reši-selci svojo modrost iz nemško- ti 3-letno deklico. Oče otfok je
n Pro^v	KG,aS SVOb°de Zad0M1 hude	kisi je
in Piosveta kar besnita. Zani- prizadeval rešiti dečka
!Tma£0 »	dekan In" V hlGVU k° je čul klice" na
ge malo posegetal njujorške moč, a bilo je že prepozno pla-
Jude je vzrojil za njih čast A. men mu je zabranil vhod v M-Bnsbane, m prišel prav z isti-	—o—
mi "protidokazi." Mozes je Lisbon, Portugalija	V
krščanstvo^0 Z^ 77^ ' ^^ P" "^nila
Krščanstvo je nastalo iz Židov- vojaška revolucija, katera ie
dnvVraV	slovensk* iu- Pa bila takoj zadušena in vod^
dovska garda. Besnenje je do- telji aretirani. Nobenegl strela
kaz, da sem zadel v živo. Brisbane in Prosveta in Glas Svobode pa mahajo po zraku, ako navajajo take dokaze. Z ognjem se lahko kuha, a se lahko posmode tudi cela mesta. Otro-« se z ognjem včasih do smrti ozgo. Ako kdo svari: varujte se ognja, je nevaren, potem bo le bedak svarilo pobij'al z dokazom, da se is ognjem, kuha in je dobra roba.
Nemški viri so lahko dobri tudi judovski. Nemci so mnogo
ni padlo, izvršilo se je vse brez boja, toraj ne tako kakor je bilo meseca aprila. Meseca aprila ko je izbruhnila revolucija je bilo veliko upornikov usmr-tenih, a pri zadnjem uporu se je vse naglo in mirno izvršilo kraljeve čete so bile takoj na mestu in z naglico napravile mir.
Najbolj se moti tisti, ki misli, da zna sam vse; tak prav gotovo malo/ali nič ne zna.