mag. STANKA PRESKAR, predstojnica Zavoda RS za šolstvo OE Novo mesto: »Tudi v naših krajih bi bilo potrebno odpreti kakšen nov program, kakšne poklicne sole.« Pogovor, str. 3 TANJA PLEVNIK, učiteljica OŠ Pišece: »Tudi povezovanja se je potrebno učiti.« Zanimivosti, str. 20 UROŠ ŠERBEC, rokometaš, član RK Atom Krško: »Boril se bom za me- | sto v ekipi tako kot vsi I ostali.« I I Sport, str. 10 I NATAŠA PINOZA, študentka iz Sevnice, kandidatka za miss Slo- venije: »Upam, da se mi bodo s tem izborom odprla vrata | za kakšno delo, .<¦ I Mladi,str. 11 01 POSAVS Kl %^W 7* bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, št. 94/95, četrtek, 25.8.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Posledice neurja v Posavju 3 Pogovor: mag. Stanka Preskar 5 Podjet ja s tujimi lastniki v občini Krško 6 Posavski štrikeraj 7 Posavski otroci letovali v Nerezinah 8,9 Praznično v KS Dolenja vas, Raka, Koprivnica, Bukošek 10 Pogovor z Urošem Šerbcem 11 Akcija: ¦amu IŠPDRTNIK PÜSAVJA 11 Pogovor s finalistko Miss Slovenije 13 Iz občine Krško 14 Iz občine Sevnica 20 UčiteljiciOŠ Pišece v Namibiji Kolesarski klub Sevnica vabi v nedeljo, 28. 8. 2005, na Kolesarski SKOK na LISCO SEVNICA - BREG - LISCA Glavni trgob 10.00 uri, približno ob 12.00 uri na Lisci razglasitev rezultatov in družabno srečanje z živo glasbo Prijave: 041 738 357, 07/81 44 185 WMÄii 0801444^ Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol net, www.oknainvrata.com Posavje po nedeljskem neurju v občini Sevnica in Krško Katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši O razsežnostih neurja s pada- vinami s sobote na nedeljo, 21 .avgusta, je v celoti še ne- mogoče govoriti, že sedaj pa je znano, da so posledice res ka- tastrofalne. Na območju občin Krško in Sevnica se je sproži- lo preko dvesto piazov, približ- no toliko hiš v obeh obdnah je poplavljenih in več kot de- set družin so zaradi ogroženosti življenja izselili. Okoli 100 ki- lometrov cest je močno poško- dovanih, nekateri odseki v tej rneri, da sanacija ne bo mogoča, zato jih bo potrebno zgraditi na novo. Po avgustovskem neurju bo skupna škoda v Posavju zna- \ šala več milijard tolarjev. Več na 7. strani Roino Ores je nad Sevnico 750-letnica Čateža ob Savi Cesta in izgnanstvo - največji preizkušnji v zgodovini kraja Na Čatežu ob Savi so v sobotnem praznovanju obeleži- li 750-letnico prve omembe kraja v pisnih virih in 60- letnico vrnitve izgnancev, Cesar se že preko dvajset let spominjajo v svojem krajevnem prazniku. Že v jutranjih urah so z mašo za izgnance v župnijski cerkvi sv. Ju- rija, ki jo je vodil škof Andrej Glavan, pričeli sobotno praznovanje, sledilo pa je srečanje izgnancev, na katerem je govoril poslanec v DZ Franc Znideršič. Popoldne se je nadaljevalo z vaškimi igrami, obiskom preko petsto motoristov, kultumim programom in pred- stävitvijo knjige Jožeta Packa o preteklosti Čateža. V prenovtjeni stavbi nekdanje čateške sole so odprli večnamenski dorn krajanov, na odru pred domom se je zvrstilo več nastopajočih in pozdravnih nagovorov, stavnostni govornik pa je bil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Vizjak je opozoril na dotgo in bogato zgodovino kraja, v kateri po njegovem izstopata dve pomembni preizkušnji cesta in izgnanstvo. Čatež je namreč zaradi naravne lege skozi vso zgodovino spremljala cesta: ob njej je nastal, se razvijal, cesta pa ga je v novejših časih Pred novim domom krajanov na Čateiu_____________ presekala na dvoje: »To je lahko boleče, lahko pa je tudi velika pri- ložnost,« je dejal Vizjak, »cesta ljudi povezuje ali pa jih razdvaja. Verjamem pa, da bo tudi današnji dogodek, ta novi dom krajanov povezoval ljudi z levega in desnega, s spodnjega in zgornjega Čate- ža, da bo kraj enoten in bo postal sinonim za lepe case.« Druga pomembna preizkušnja tega kraja je bilo izgnanstvo, ki je kot huda preizkušnja za mnoge prebivalce občine Brežice naj- bolj zaznamovalo kraje, katerih prebivalci so bill tako kot Čateža- ni praktično v celoti izseljeni. Vizjak je tudi dejal, da je bilo dovolj težkih preizkušenj in da je potrebno temu kraju v prihodnje zagoto- viti razvoj. Bližnje Čateške toplice so po njegovem velika priložnost za to, ker jih je mogoče tesneje kot doslej povezati s krajem in z ljudmi, ki tu živijo in se tudi ukvarjajo s turizmom. »Verjamem, da je v tem prihodnost tako za kraj kot za toplice,« je napovedal mini- ster in zbranim obljubil, da bo poskrbel za urejenost okolice avto- ceste, s tem pa bo kraj dobil lepšo podobo. Več o prireditvi na Ca- težu pišemo na 15. strani. S.M. Izgrodnfa HE na tpodnjl Sovi Mqö energffe infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica ERA Center Samobor Vam ob obietnici podarja bon. več na str. 16 in 17 Kerin Strešna opeka in prevozi Strešna kritina Kerin je primerna za vsak dom. 03E3ES333I Kritina je dobavljiva v 5 barvnih odtenkih. VEUKA NAGRADA AMD KRŠKO IN POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV NASTOPIU BODO . TUDI VOZNIKI IZ r GRAND PRIX SERDE. www.9peedwaykrsko.cotn B AKTUALNO Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Deroča voda odnašala ceste in mostove, plazovi ogrozili hiše in druge objekte Močno neurje s padavi- nami, ki se je nekaj po polnoči 21. avgusta raz- besnelo nad občinama Krško in Sevnica je spro- žilo na desetine plazov, hudourniške vode pa so pop la vile ceste, hiše in gospodarske objekte. De- roča in narasla Sevnična je zalita sevniške ulice, potoku v Stari vas na Vid- mu pa je dajala še več- jo prodorno moč izlita in deroča voda iz višje le- žečega ribnika v Resi. Poleg popolnih in delnih zapor na cestiščih je bil do večernih ur v nede- Ijo zaradi nanosa drev- ja, kamenja in zemlje na Orehovem prekinjen tudi železniški promet na re- laciji Zidani Most - Do- bova. Takšne naravne katastrofe ljudje ne pomnijo. Starovaš- čani na videmskem predelu Krškega pravijo, da se je sta- rovaški potok nazadnje raz- lil leta 1954. V nedeljo se je vanj izlila še voda iz ribnika v Resi, ki je izpodjedla cest- no povezavo Krško - Zdole in deroča proti Stari vasi odnesla s seboj tudi cesto proti spod- aj ležečemu naselju oziroma razkosala v dolžini več sto me- trov asfalt, ki se je med vodo z nanosi blata in zemlje valil med hiše. Rušilna moč je pri tern podirala ograje, odnaša- la vrtove, poplavila okoli 40 his in povzročila gmotno ško- do tudi na cestni infrastruktu- ri. Že vse od druge ure zjutraj so bili na nogah vsi prebival- ci na ogroženih območjih in bolj kot kadarkoli prej je pri- šlo do izraza ne le neumomo delo pripadnikov Civilne zašči- te, prostovoljnih gasilskih dru- štev in Poklicne gasilke enote Krško, raznih služb in podje- tij, temveč tudi medsosedska solidarnost in pomoč. Ponovno se je sprožil plaz v Rorah pod Goro, kjer je od- neslo okoli kilometer ceste in slednjo vdrlo za več kot meter globoko, hudourniška voda pa se je med zadnjimi hišami na valvasorjevem nabrežju izli- vala preko regionalne ceste Krško - Sevnica v Savo ter pri tem odnašala in dolbla korita tudi v brežino reke, v naselju Pod Goro pa je pri tem s ce- ste odplavüo tudi pet avtomo- bilov. Cesto je odneslo med drugim tudi na Bučerci nad Krškim, s pobočja Sremiča so morali evakuirati eno družino, prav tako z Armesa. Plaz, ki se je sprožil v Sotelskem, je na- enkrat ogrožal kar deset his in njihove stanovalce. Med šte- vilnimi popolnimi in delnimi zaporami cestnih odsekov so bili nekateri zaselki tako re- koč odrezani od ostalih, sko- raj vsi dostopi od Velikega Tma in od tarn dalje poveza- ve do Arta, Smečic in Ženjega. Odneslo je dva mostova v Bre- stanici in enega na Senovem, na desetine plazov se je spro- žilo na cesto na relaciji Rožno - Presladol - Bian- ca vse do Sev- nice, prav tako na desnobrežno regionalno po- vezavo do Sev- nice, kjer je ne- urje med drugim na cesto porinilo na tisoče kubič- nih metrov peska iz Gunt. Dva dni po je bila v krški občini še vedno popolna zapora kar 30 km občin- skih cest, mnoge odseke bo zaradi poškodb potreb- no zgraditi pov- sem na novo. Tudi noč in dan po nesreči ni- sta prinesla mirnega spanca ne občanom ne pripadnikom sil reševanja in zaščite. Zara- di razmočenega terena so se sprožili novi plazovi, med več- jimi na območju Reštanj - Se- novo, Nemška vas, Armes in Leskovec pri Kretern, kjer je zaradi plazenja prišlo do pre- mika hiše in zdrsov zemlje na cesto, dodatno so zabeležili še pet stanovanjskih objektov, ki jih ogrožajo plazovi, dodatno so zaradi ogroženosti izseli- li oziroma evakuirali še dru- žini iz Sotelskega in Velikega Tma, dan po nesreči pa je bil še vedno onemogočen dostop do 26 his. Zaradi poškodova- nih komunalnih vodov, vdora zemljin ali skaljenosti je ne- primerna za uživanje voda iz vseh vaških zajetij, poleg tega pa je potrebno prekuhavati vodo tudi na vodovodnih siste- mih Kostanjevica na Krki, Se- novo in Brestanica. V sevniški občini je v celoti uničilo 400 metrov ceste Rad- na - Lukovec, hude zajede na cestišču so zazevale na relaci- ji Žigrski vrh - Čanje Bian- ca, Sevnica - Drožanje, po- polnoma uničenih pa je okoli 20 km asfaltiranih vozišč. Že v samem središču Sevnice je na Kvedrovi ulici voda poškodo- vala bivalne prostore v tolikš- ni meri, da so morali družine izseliti, na številki 89 na Ore- hovem je samo v kletne pros- tore vdrlo preko 100 kubičnih metrov materiala. Na Gore- njem Brezovem je plaz podrl tudi garažo, zraven pa odprl magistralni plinovod, pravza- prav pa je več kot deset mo- stovnih dostopov do stano- vanjskih his podrtih, njihovo sanacijo in dostope pa ovirajo še vedno drseče zemljine in kamnine ter deroči hudourni- ški potoki. V ponedeljek malo po 22. uri je plaz v kraju Rači- ca povzročil nenadno rušenje gospodarskega objekta na lo- kalno cesto Sevnica - Loka pri Zidanem Mostu, obstaja pa tudi nevarnost rušenja stano- vanjske hiše, iz katere so izse- lili tudi stanovalce. Sevniški župan Kristijan Jane pravi, da gre za največjo na- ravno katastrofo v zadnjih sto- tih letih. Samo prva ocena škode na go- spodarski infrastrukturi tako v sevniški kot krški občini zna- ša po več kot milijardo tolar- jev, preko sto milijonov to- larjev škode je na železniški infrastrukturi na relaciji Zida- ni Most - Dobova, višina škode pa bo jasna po ogledu in popi- su, a je že sedaj jasno, da bo vratolomno naraščala. Samo stroški intervencij uslužben- cev Kostaka Krško v dveh dneh znašajo okoli 40 milijonov SIT, še enkrat večjo škodo beležijo na Kostaku na vodovodnih, ka- nalizacijskih sistemih, na ob- jektih in opremi sistema rav- nanja z odpadki. Z vodo so se morali spopa- sti tudi v občini Brežice, ki jo je katastrofa teh razsežnosti v primerjavi z ostalima posav- ski ma občinama na srečo za- obšla, kljub temu pa je de- ževje z neurjem v ponedeljek ponoči sprožilo hudourniške vode. V brežiški občini je ko- misija pred zaključkom redak- cije še vedno popisovala na- stalo škodo, dokončni podatki pa naj bi bili znani do konca meseca. Kot nam je povedal Roman Matjašič, član regij- ske komisije za oceno in popis škode, se je še s ponedeljka na torek, ko se je sicer vre- me že umirilo, v brežiški ob- čini sprožilo več dodatnih pla- zov, predvsem na kmetijskih zemljiščih, največ v vinogra- dih. Ze drugi dan po neurju je poplavila Bregaščica, že prej je poplavljalo v Velikih Malen- cah, na vodi je bil tudi Čateški dvorec. Zaradi udara strele je v Bukošku zgorelo gospodar- sko poslopje. Sicer pa sta si že dan po na- ravni katastrofi najhuje priza- deta območja v obeh občinah ogledala tudi okoljski minister Janez Podobnik in obram- bni minister Karel Erjavec, ki sta obljubila, da bodo ta- kojšnjo pomoč v višini 80 mi- lijonov tolarjev razdelili vsem prizadetim območjem v Slove- niji za stroške interveniranj, to je za pokritje stroškov ga- silcev in reševalcev. V Posav- ju pričakujejo, da bo vlada že na prvi seji bolj globoko se- gla v državno blagajno in vsaj omilila posledice katastrofe, ki jih bo potrebno odpravlja- ti več mesecev, v primeru pla- zov pa tudi več let. Bojana Mavsar Cesta na Goro Sremič Orehovo Povodenj v občini Sevnica Z naravno katastrofo stapovezani tudi dve nesreči. Petind- vajsetletni motorist iz Šmarja pri Jelšah, ki je v nedeljo zjutraj malo pred 6. uro zaradi neprilagojene hitrosti tr- čil v prometni znak, s katehm je bila na Valvasorjevem na- brežju v Krškem označena zapora qlavne ceste, je padel po vozišču, pri tem pa zadel še kombinirano vozilo, ki je zara- di ovir na cesti počasi pripeljalo iz nasprotne smeri. Moto- rist je umrl med prevozom v brežiško bolnišnico. V ponedeljek se je hudo telesno poškodoval tudi 51-let- ni občan iz okolice Sevnice, ki je vozil traktor po kolovoz- ni pot v naselju Trnovec. Ker je plaz zasul kolovozno pot, je občan hotel traktor na travniku obrniti, vendor je med obračanjem zaradi razmočenega terena traktor začel drse- ti in se nato prevmil preko strehe. Voznik traktorjaje med prevračanjem obležal pod varnostno kabino traktorja in so $a prepeljali v celjsko bolnišnico. ŠOLSKI CENTER Krško-Sevnica IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V šolskem letu 2005/06 Vas vabimo k vpisu v izobraževalne programe: • poklicno tehniškega izobraževanja (PTI): I . STROJNITEHNIK, . ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, . ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, • srednjega poklicnega izobraievanja (SPI): , . MIZAR, . FRIZER. I Informativni dan bo v ponedeljek, 5. 9. 2005, ob 16. uri, za PTI na Srednji šoli Krško, CKŽ 131, za SPI na Srednji soli Sevnica, Savska 2, Sevnica. Vpis bo potekal do 12. 9. 2005 na obeh solan. POKLICNITEČAJ elektrotehnik računalništva Poklicni tečaj je namenjen vsem, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije in si želijo pridobiti poklic elektrotehnik računalništva. Vpis bo potekal 5. in 6. 9. 2005 na Srednji šoli Krško, CKŽ 131. Zavelikein malešolarje! 0801750 Informacije z izračuni na www.nkbm.si "Kredit takoj" Nova KBMdd Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 AKTUALNO fl Pogovor z mag. Stanko Preskar, predstojnico novomeške OE Zavoda RS za šolstvo "Vsaka učna ura je življenje in življenje je učna ura" Vseskozi je bila mag. Stanka Preskar v svojem poklicnem življenju povezana s šotstvom. Leta 1983 se je zapo- slila na Srednji šoli Brežice kot laborantka in profesorica biologije in kemije, od leta 1985 pa učila tudi na OŠ Globoko. Leta 1992 je začela ravnateljevati na OS Globoko, v tern času je magisthrala iz managementa, potem pa še iz kemije, 1. januarja letos pa se je preselila v Novo mesto na mesto predstojnice novomeške območne enote Zavoda RS za šolstvo. Razvoj šolstva pozitivno ocenjuje, čeprav se zaveda, da bodo potrebne tudi še šte- vilne spremembe. V Posavju, kjer se po njeno dovolj investira v šolstvo in s tern v znanje, pogreša izobraževal- ne programe, ki bi v povezavi z gospodarstvom omogočali zaposlitev. V brežiški občini pa kot podžupanja izpo- stavlja rešitev problematike OS Bizeljsko in Brežice. Katere novosti se v šolstvu, predvsem v osnovnih šolah, obetajo z novim šolskim le- tom? Obeta se sprememba na po- dročju nacionalnega preizkusa znanja, kar je najpomembnej- ša novost. Rezultat tega naj se ne bi več upošteval pri vpisova- nju v srednje sole, temveč re- zultat uspeha od 6. do 9. raz- reda pri določenih predmetih. Tudi preverjanje znanja ne bo iz vseh predmetov, kot je bilo do sedaj, ampak ostajajo ob- vezni, matematika, slovenski jezik in tuji jezik, učenci pa ne bodo več izbirali, ampak bo minister nekje v marcu, tako je bilo rečeno, izbral en pred- met kot izbirni in bo veljal za vse. V srednjih šolah matura ostaja, tako da ni nekih večjih sprememb. Novost je tudi ta, da uvajamo projekt intenziv- nejšega vključevanja romskih otrok v predšolsko in osnov- nošolsko vzgojo, predvsem zaradi premeščanja jezikov- nih ovir, da bi se romski otro- ci pred vstopom v šolo nauči- li jezika. Na zavodu smo za to ustanovili projektno skupino, ki bo sodelovala s šolami. V srednjih solan pa bomo za- čeli z didaktično prenovo gim- nazij, kar pomeni, da bomo intenzivno sodelovali z gim- nazijami s pomočjo svetoval- cev, ki bodo neposredno delali s kolektivi - od samega načr- tovanja, izpeljave, analiz in nadgradnje. Kako se je devetletka v po- savskih šolah vse od leta 1999, ko se je začela uve- Ijavljati, "prijela"? V Posavju imamo devetlet- ko od 1. do 9. razreda, torej da nimajo več osemletke, šti- ri sole, in sicer OS Krmelj, Ar- tiče, Globoko in Boštanj. Dru- ge imajo še od tretji do četrti, peti razred, odvisno od tega, v katerem krogu so vstopale v devetletko. V lanskem šol- skem letu so vstopile še za- dnje. Prvega in drugega ter osmega razreda osemletke več ni, osmi razredi so bili lani še zadnji. Prehod v devetletko je bil enak kot po celi Sloveniji. Največ težav je bilo zaradi popolnoma nove organizacije, kajti obvezni izbirni predme- ti so prinesli popolnoma dru- gačno organizacijo, saj učen- ci izbirajo, kar pomeni, da so v urniku lahko zelo elegantne rešitve, če se tako izbere, če pa ne, pa mora ravnatelj ozi- roma tisti, ki izdeluje urnik, zelo manevrirati. Razlika je tudi nivojski pouk, kar je za- htevalo tudi več kadra. Gene- ralno imajo sole več kadra kot pred uvajanjem devetletke. Razlogov je več. Poleg izbir- nih predmetov nivojskega po- uka je tu še jutranje varstvo za prvi razred, več je oddel- kov podaljšanega bivanja, kar je tudi posledica potreb star- šev, ne samo devetletke, saj se šolski urnik in urnik dela staršev zelo razlikujeta. Kako pa je s prostorskimi po- goji? Ločevanje na manjše skupine zahteva tudi prostorske raz- mejitve. Sole so to reševale na različne načine. Eni so si pomagali z vrtci, denimo prvi razred so ohranili v vrtcu, kar se je izkazalo za dobro, saj gre za bistveno boljšo poveza- vo med solo in vrtcem. Drugje pa nivojski pouk za- hteva več prostora, kar na vseh šolah ni bilo mogoče tako elegantno rešiti, zato je bilo v zadnjih letih tudi več no- vogradenj. Uporabljajo tudi kabinete, manjše prosto- re, knjižnice za individual- ne ure, računalniške učilnice. Vem pa, da so prostorske te- žave še vedno prisotne, pora- jajo se celo nove zaradi veli- kega vpisa otrok v vrtec. Prav danes sem govorila z ravnate- Iji brežiške, artiške in globo- ške osnovne sole. V Globokem je že absolutno stiska, Artiče tudi drugo leto, ker se nareku- je več oddelkov, Brežice so na meji, imajo oddelke vsak po 28 prvega razreda, kar pome- ni, da bodo imeli zelo stisnje- ne oddelke v prvem razredu, in verjetno je podobna slika tudi v Krškem in Sevnici. V nekaterih šolah beležijo upad vpisa, v nekaterih naj bi jih bilo nekaj več. Kakšne so številke? V prvem razredu novega šol- skega leta bo v Posavju po za- dnjih podatkih, ki jih imam, približno 570 otrok. Lani jih je bilo 573. Tako da je številka nekje ista, vendar nekje gre navzdol, nekje navzgor. Pov- prečje pa je nekje enako. Po statistiki je to ena najslabših generacij po letu 1999, tudi v slovenskem prostoru, potem pa prihajajo močnejše gene- racije, kar bo seveda pogo- jevalo še hujše prostorske te- žave, če bo tako tudi pri nas. Vem, da jih bo v občini Broži- ce in Krško zagotovo več. Zadnje case se je veliko go- vorilo o imenovanjih ravna- teljev, o izpolnjevanju po- gojev. Kakšna je situacija v Posavju? Ravno za enega ravnatelja smo preverjali, ali je dokon- čal z izobraževanjem ali ne, sicer pa, kolikor je meni zna- no, nimamo v Posavju ravna- telja, ki ne bi imel pogojev. Če je ta diplomiral, je zgodba za- ključena. Mislim, da je to ure- jeno in imajo pogoje. Tisti, ki prej niso imeli visoke sole, lahko delajo še naprej glede na ostale pogoje, in jih ni ve- liko. Je pa nekaj sprememb. OS Bizeljsko bo imela z jese- njo novega ravnatelja, v Glo- bokem ga imajo od januarja. Tudi s soglasji nisem slišala, da bi bilo v Posavju kaj težav. Kako komentirate pogoste izjave, da so učenci iz leta v leto bolj obremenjeni? Prihajamo v družbo zelo ambi- cioznih staršev. Vsak si želi, da je otrok dm boljši. Kar je po- gojeno tudi z omejenimi vpisi tako na srednje kot na visoke sole. To vedno vrača udarec v smislu, da se pritiska na otro- ka. Pričakuje se, da bodo vse naredili v šoli. Ne poznam šol- skega sistema, kjer učenci doma ne bi postorili ničesar. Starši pa radi delajo namesto svojih otrok in mislijo, da jim s tern pomagajo, pa kvečje- mu nižajo nivo njihovega zna- nja. Prehitro jim želijo poma- gati. Starši bi morali otroke več prepustiti lastnemu delu, saj se to, kar se naredi doma, redko kdaj spremeni nepo- sredno v oceno. In eno z drugim, starši ima- jo občutek preobremenjeno- sti. Če pogledate, koliko dija- kov ni prišlo v sole ne v prvem, drugem in tretjem izboru, je to na koncu upravičeno. Pri- šli smo v začaran krog, ki ga bomo morda kdaj razrešili. S prav dobrim uspehom se učen- ci niso vpisali v programe, ki so jih želeli. In to je obreme- nitev za otroke in starse. To- rej, na eni strani starši otroke premalo navajajo na samo- stojnost, po drugi strani pa zunanji pritiski, ki jih ne sme- mo pozabiti. Če bodo sprostili število prostih mest, se bo to mogoče malo spremenilo. Kako bi ocenili razvoj šolstva v zadnjih letih? V tern prostoru je šolstvo do- živelo zelo lep napredek, tako v kadrovskem smislu kot v programskem, veliko srednje- šolskih programov, celo viš- je, visoke sole ustanavljajo. Veliko učiteljev ima ie kon- čan magisterij, eni delajo ie doktorate, skratka zelo veli- ko se vlaga tako v izobrazbe- no strukturo kot tudi materi- alni del. Za sole Občine zelo skrbijo. Tudi če sklepam po delu v naši občini, je velik de- lež namenjen ravno šolam in šolstvu, in mislim, da je tudi drugod tako. Nikoli ni proble- mov, kar se tega tiče, s strani drugih kolegov. Mislim, da se je prijelo, da je znanje zelo pomembno za razvoj vsega ostalega. Bi bilo kljub temu potrebno se kaj spremeniti? Gotovo bo potrebno več prak- tičnega dela v poklicnih šolah. Očitek šolstvu je, da po kon- čanem izobraževanju v po- klicnih šolah dijaki premalo Kolumna Zivi zid Čedalje bolj verjamem, da naklju- lij ni, čeprav me je prav to pripe- Ijalo na poklicno solo, kjer ie vrsto let ravnateljujem in poučujem. Spr- va sem mislila, da Ie za kratek čas, nato sta me spoznanje o zapostavljenosti in pogosto tudi dephvilesiranosti velikega dela šolske populacije in mor- da tudi notranja ambicioznost, ki mi pomeni »z$olj« to, da človek vsepovsod, kjer zivi in tieluje, to počne zares in pri tern do konca vkljuä tako srce kot možgane, dobesed- no prikovali na solo. Merjenje vseh otrok in mladostnikov z istim vatlom, selektivno prepoznavanje in priznavanje sposobnosti, socialna segregacija, povzdigovanje splošne- ga v škodo poklknega izobraževanja in še kaj je prispe- valo in še prispeva k nižanju statusa poklicnega izobra- ževanja. Na ialost smo k temu prispevali tudi tisti, ki v sistemu poklicnega izobraževanja delujemo, saj jadiko- vanju nad drugačnostjo populacije (v primerjavi z gim- nazijsko populacijo) v vseh pogledih pogosto ni ne konca ne kraja. Tukaj pogosto izgubljamo energijo in ias, na- mesto da bi se ukvarjali z resničnim otroki, z resničnimi problemi, z avtorefleksijo lastnega dela, z lastno profesi- onalno in osebnostno rastjo, saj menim, da mora biti za- htevno strokovno delo, ki ga opravljamo, prežeto z glo- boko humanostjo, razumevanjem in predanostjo, da prav to predstavlja vzgojno komponento sole. Splošna dekla- racija o človekovih pravicah definira pravico do izobra- ievanja kot temeljno pravico vseh ljudi, pri tern pa naj bi bilo izobraževanje usmerjeno v razvoj človekove oseb- nosti in krepitev spostovanja do človekovih pravic ter te- meljnih svoboščin ob hkratnem zavzemanju za razume- vanje, strpnost in prijateljstvo med pripadniki raztičnih narodov, ras, verskih skupnosti. Delorsovo porocilo je nuj- nost in pomembnost učenja za skupno iivljenje izpostavi- lo kot najvecjo nalogo za izobraževalno sfero v21. stolet- ju. S tern postavlja v središče znanje in veščine, potrebne za medsebojno (so)delovanje tako v zivljenju kot pri de- tovanju skupnosti. Razumevanje drugih, priznavanje med- sebojne človeške povezanosti in odvisnosti, spoštovanje pturalizma, medsebojnega razumevanja in miru so tudi orodja za soočanje z globalnimi trendi neenakosti, polari- zacije in multikulturnosti. Pred nekaj leti se je na našo srednjo šoto vključil Boštjan, romski deček črnih las in zelenih oči. Kot prvi v družini si je hotel pridobiti poklicno izobrazbo, spomnim se, kako ponosen, kot mi ie dolgo ne, je bil na veščini pisanja in branja. Tako v šoli kot v dijaškem domu je postal Ijublje- nec vseh, še posebno deklet. Bil je vzor osebne urejeno- sti vsem v dijaškem domu. V šoli pa so se kmalu pojavile teiave, saj so se pokazale vrzeli v pridobljenem osnovno- šolskem znanju, ki so zelo oteiile njegovo napredovanju kljub prizadevanju nas vseh. Zato se je pojavilo domotoi- je, ielja po vrnitvi domov k zanj bolj enostavnemu zivlje- nju, starši so mu ie izbrali nevesto, s katero naj bi se v kratkem poročil. Fant ni vedel, kaj bi: rod bi ostal in rod bi se izognil neuspehu, ki je grozil. Tako se je skorajda osramočen odloal, da bo odšel domov, se porocil in iivel tako kot vsi njegovi, ceprav smo ga v nasprotno preprice- vali vsi, še posebno dijakinje in dijaki. Dobro se spomnim tistega popoldneva, ki se je prevešal v večer. Boštjan je idel v stranišču v pritličju, da bi čim bolj neopazno od- sei, ko bodo prišli ponj starši z nevesto, kot so se bili po- prej dogovorili. Toda na soli in v dijaškem domu takšna '-skhvanja-' ne ostanejo dolgo prikrita, vrstnice in vrstni- ki so zaslutili, skoraj izvohali, da se nekaj kuha. Boštja- novi starši so končno prišli, na zadnjem sedeiu je sedela nevesta. Takrat pa se je zgodil čudež: dijakinje in dijaki, ki so še bili v šoli pri popoldanskem pouku, in tisti v di- jaškem domu so pred solo sklenili zivi zid; s svojimi te- lesi so zgradili zid ljubezni, prijateljstva, razumevanja, strpnosti, spostovanja, solidarnosti, s katerim so hotel! Boštjanu preprečiti odhod (ali bolje pobeg) in izraziti pri- pravljenost za pomoc, ki bi jo utegnil potrebovati na svo- ji šolski poti. Starši, ki najprej niso mogli verjeti svojim očem, so od ganjenosti zajokali in se takrat odločili, da Boštjan mora po zalrtani poti. Boštjan je ostal in solanje dokončal. Ni šlo brez teiav, brez njegovih in naših, a spre- jetost med vrstniki in uätelji mu je podelila dve pravici: tisto do uspeha in tisto, ki je morda še bolj pomembna, do neuspeha, da lahko pademo in se zopet poberemo. Danes je Boštjan uspešen modni frizer v glavnem mestu. Prepričanje, da sem sooblikovala temelje zivega zidu, ki so ga iz najilahtnejših prvin oblikovali naši dijakinje in dijaki, ceprav si to morda zgolj domišljam, me še vedno navdaja z upanjem v smiselnost svojih prizadevanj, hkrati pa pritrjuje tudi mnenju kanadskega raziskovalca šolske- ga polja Michaela Fullana, daje »sola poslednje upanje za reinvencijo skupnosti«. piše: Alenka Žuraj H AKTUALNO - GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 znajo tudi praktično delati. Na tem področju se priprav- Ijajo spremembe, da bi bilo več praktičnega dela. Oseb- no mislim, da bi bilo potreb- no tudi v naših krajih odpre- ti kakšen nov program, kakšne poklicne sole. Žal smo izgubili oddelek za frizerje v Sevnici. Upam, da je to samo začasno. Predvsem še kakšen program v povezavi z gospodarstvom, kar se išče, ne pa nekaj pav- šalno. Kar pomeni, da bi se moralo šolstvo zelo povezati z zavodom za zaposlovanje, da bi tudi oni usmerjali otroke v poklice. Ne samo, da so ti pri- Ijubljeni, ampak da so iskani, da imaš potem delo. Upam, da bodo gimnazije ostale, kot so, tudi tehnične gimnazije menim, da je v redu, da so, saj vsi dijaki niso enako dov- zetni do vseh predmetov. Osnovna sola mora dati neko osnovnošolsko izobrazbo, ki je zelo splošna. Zelo sem po- zdravljala in sem še vedno istega mnenja, da je prav, da so izbirni predmeti, vprašanje pa je količina predmetov. V tujini je kar nekaj predmetov združenih na tej ravni v pred- metna področja, kar je vse- binsko zelo podobno, učen- ci pa nimajo toliko različnih predmetov. Recimo naravos- lovje, kjer ni posebej fizike, kemije, biologije ... Razmisle- ki so že šli v tej smeri, kako bo to v bodoče, bomo videli. Kako pa uskladiti želje učen- cev v izobraževanju in de- janskimi potrebami po dolo- čenih poklicih, saj ni vedno najljubša smer študija zago- tovilo za zaposlitev? Še več energije vložiti v to, da otrokom pokažemo, kaj določen poklic dejansko po- meni. Veste, pri 13., 14. letih si vsi otroci ne predstavljajo, kaj nek poklic pomeni. In po- tem ugotovijo, da je na pri- mer vodovodar zelo uspešen, nekdo pa mu ta poklic pokaže čisto z drugega vidika. Napa- ka je bila, ko so govorili: »Poj- di v šolo, da ne bo treba dela- ti.« Mislim, da ni profila, kjer se ne dela, samo preveč loči- mo, da umsko delo ni delo. Potem pa otroci ne vedo, kaj bi, pa gredo v gimnazijo, ne glede na svoje sposobnosti. Mi pa nimamo čevljarja v Bre- žicah, pa bi ga še kdo potre- boval. Vsak poklic je lahko tudi donosen. In tu je največ- ji problem, da otroci vse vidi- jo skozi denar. Ker mislijo, da če bodo pravniki, bo pa denar kar sam po sebi. Šolstvo sodi v okvir družbe- nih dejavnosti, za katere ste zadolženi kot brežiška pod- županja, ste tudi predsedni- ca odbora za družbene de- javnosti. Kaj ste si zadali kot prioritetno nalogo na tem področju v občini? Vzdrievati to kondicijo, po- gledati prioritete, da bi res- nično vlagali energijo in denar tja, kjer je to res po- trebno. Da bi vzdržali tre- nutno stanje. Kar so uspe- li narediti, je samo začetek. Manjkajo športni prostori, ni telovadnice ob ekonomski šoli. Zelo veliko energije se vlaga v pridobitev kakšnega visokošolskega programa, do- graditi bi bilo potrebno vrtce pri nekaterih osnovnih šolah, povečati kapacitete, absolut^ no pa najprej rešiti težave OŠ Bizeljsko in Brežice, kar je pereč problem. Ob imenovanju za podžupa- njo ste dejali, da svojih po- gledov ne boste spremenili in da bi radi predvsem ne- kaj naredili. Kakšno pot ste si začrtali in na koga pri tem računate? Še vedno menim, da je na lo- kalni ravni najbolj pomembno delati in živeti za ljudi. Zago- toviti, če se bo le dalo, bolj- še pogoje za podjetništvo. Pri nas imajo posamezniki, ki že- lijo odpreti podjetja, še kar veliko poti, drugje manj. Vsi smo si zadali to nalogo, ne glede na pripadnosti. Nisem pri nobeni stranki in vztra- jam, da tudi ni potrebni biti, če delaš. Nisem samo podžu- panja za Globoko, kar mi ne- kateri odtajo,_ ampak za ob- čino Brežice. Če je potrebno zgraditi solo na Bizeljskem, jo bomo na Bizeljskem. In tu born vztrajala. Treba je po- gledati najprej občino, kje so najbolj nujne stvari, osnov- ne potrebe izpolniti, potem pa nadstandard. Pri tem raču- nam na vse tiste, ki zagovar- jajo razvoj. Kako pa sodelujete s kole- gom Račičem in županom Molanom? Med nami ni nikoli nobenega političnega vprašanja, ker na tej osnovi smo se tudi poveza- li. To nikoli ni bilo vprašanje, ker potem tudi ne bi mogla biti podžupanja. Se posluša- mo, svoja področja poskuša- mo obdelati, sedemo, ana- liziramo, župan potem pove svoja stališča in, če se le da, zadevo izpeljemo v tistih ok- virih, ki so možni. Zaen- krat smo zelo lepo sodelova- li. Predvsem sta oba človeka dogovorov, se jih držita, tako da ni bilo zaenkrat nobenih težav. Kakšna je vaša vizija skupne posavske politike? Osebno menim, da bo Posav- je moralo delovati kot celota, morali pa se bomo dogovori- ti, kaj je tisto, kar je v vsaki občini prioriteta, od izobraže- valnih programov do gospo- darstva, saj vsi vsega tako ne bomo mogli ne izpeljati ne imeti. Naša pozicija je dru- gačna, imamo druge proble- me, kot jih imata Krško ali Sevnica. Tekmovanje je vedno obstajalo in popolnoma ga ne bomo mogli izničiti, pa če bi si to še tako želeli. Želela bi, da se to zmanjša v tej sme- ri, da si raje pomagamo, kot da stojimo eden proti druge- mu. To je moj način dela. Res pa je, da je zame to prekrat- ko obdobje. Eno leto je malo, drugo leto tak čas pa je zgod- ba zaključena. Za konec pa nazaj k začet- ku šolskega leta z napotkom šolarjem. Vsi se moramo zavedati, da je vsaka učna ura življenje in da je tudi življenje učna ura. Vse, kar se kjerkoli nau- ämo, nam lahko nekoč pride prav, brez znanja pa ne mo- remo nikamor, saj so nam poti zaprte. Lidija Petrišič Foto: Robert Sajovec Ne pozabite na vloge za štipendije! Čeprav sta julij in avgust namenjena predvsem oddihu tako zapostenih kot šolajoče se mladine, na Zavodu za zaposlova- nje - Območna enota Sevnica opozarjajo, da se bliža rok za oddajo vloge za uveljavitev republiike štipendije v prihod- njem šolskem letu. Cenzus za pridobitev republiške štipendi- je znaša za nove štipendiste 833.063 SIT bruto na družinske- ga člana, za stare štipendiste pa 916.369 SIT na družinskega člana. Vloge je možno oddati na posavskih uradih za delo v Brežicah, v Krškem in v Sevnici, rok za oddajo pa je za dija- ke do 7. septembra, za študente pa do 5. oktobra. VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. V juliju kar nekaj večjih remontnih del Z rednimi vzdrževalnimi in remontnimi deli zagotavljamo ustrezno obratoval- nost strojnih naprav ter hkrati omejujemo negativne vplive na okolje. Strošek tovrstnih posegov v juliju znašal 740.000 €. Proizvodnja celuloze Remont v obratu za proiz- vodnjo celuloze je bil iz- veden v času od 25. do 27. julija. Dela so obsegala sa- nacijo oz. zamenjavo neka- terih naprav ter tehnološka pranja delovnih procesov, naprav in priprav vezanih na zajetje odpadne lužni- ce po procesu delignifika- cije lesa (kuhanje lesa). Glavni cilj op'ravljenih del je ohranjanje predpisane ravni onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami in emi- sijami snovi v zrak. V obra- tu Uparilnica smo zame- njali dva površinska vodna hladilca, en uparjalnik na 3. stopnji ter sanirali po- škodbe na uparjalniku 6. stopnje. Poleg zamenjav in popravil smo v obratu Uparilnica izvedli komplet- no kemično pranje uparjal- nikov. V obratu Pralnica pa smo pregledali pralne fil- tre ter izvedli pranje zgoš- čevalnega filtra. Prav tako smo pregledali, oprali in posanirali vse hladilce. Re- zultati po remontu kažejo, da so bili posegi upraviče- ni, saj sta se tako delovanje Pralnice kot tudi kapaciteta Uparilnice izboljšala. Pre- gledali smo tudi pralnike iz- pustnih plinov, jih dopolnili s polnili ter zatesnili, kar ima dodaten pozitiven učinek na zmanjšanje vonjav iz obrata za proizvodnjo celuloze. Proizvodnja papirja V papirnici so bila na vseh treh papimih strojih oprav- Ijena redna načrtovana re- montna dela, katerih namen je bil izboljšati obratoval- nost strojev. S kontinuirano in nemoteno proizvodnjo se dodatno zmanjšujejo nega- tivni vplivi na okolje - pred- vsem obremenitve industrij- skih kanalov. Energetika Remontna dela na kotlu 4, ki so bila opravljena v času od 25. do 29. julija, so bila potrebna zaradi nujnih ob- novitvenih del: zamenja- va poškodovanih delov do- delilca premoga, mlina za premog ter raznih trans- portnih naprav, obzidava kanalov ter saniranje ar- mature. Izvedba teh del bo pripomogla k nadaljnje- mu varnemu in zanesljive- mu obratovanju nosilnega energetskega kotla. Veli- ko pozornosti smo namenili tudi sanaciji elektrofiltra in popravilu glušnikov, kar bo omogočilo optimalno obra- tovanje kotla iz okoljevar- stvenega vidika. P.D. JiPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Integral bogatejši za tri nove avtobuse Brežiško avtobusno podjetje Integral je bogatejše za tri nove moderne avtobuse, s katerimi želijo potnikom ponuditi udo- bnejša potovanja in vsakdanje prevoze. Po 55 letih, ko so ------------------------------------------------ Brežice dobile prvi avtobus, so se v Bre- žiškem podjetju Inte- gral Brežice veselili treh novih avtobu- sov Neoplan Trendli- ne, ki predstavlja- jo novo generacijo avtobusov, nasta- li pa so v sodelova- nju nemških podjetij Neoplan in MAN. Na- menjeni so linijskem prometu, bogata oprema pa omogoča tudi daljša potovanja. Za nove avtobuse so v Integralu odšteli 155 milijonov tolarjev in s tem za skoraj desetino povečali svojo avtobusno floto, ki sedaj šteje 35 avtobusov, s katerimi vozijo na 95 registriranih linijah, posebnost pa je tudi redna mednarodna linija Slovenija - Nem- äja. Pomembni potniki pa so po Baškovičevih besedah tudi šo- larji, tako osnovnih kot tudi srednjih šol. Na slavnostni predaji avtobusov je bilo prisotnih veliko znanih Brežičanov in Posav- cev, med katerimi so bili tudi minister za gospodarstvo magi- ster Andrej Vizjak, brežiški župan Ivan Molan, predaje pa se je udeležil tudi direktor podjetja Neoplan. R.S. Direktor Jože Baškovič (na desni) z Integralovimi vozniki Za HE pri Sotelskem in vključitev mostu Vlada se je na seji 28. julija seznanila z variantnimi rešitva- mi lokacije hidroelektrarne Krško in odloäla, da je ustreznej- ša variantna rešitev jezovne zgradbe lokacija 2, kjer je loka- cija hidroelektrarne Krško načrtovana pri Sotelskem. Vlada je naložila ministrstvoma za promet in gospodarstvo, da podata pobudo za vključitev mostu pri jezovni zgradbi in celotne ob- voznice Krškega v državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško. Načrtovanje obvoznice Krškega ne sme ogroziti obstoje- čega terminskega plana za pripravo državnega lokacijskega na- črta za hidroelektrarno Krško. Ministrstvi za promet in gospodarstvo morata pobudi priloži- ti predlog delitve finančnih obveznosti med Občino Krško, Hol- dingom Slovenske elektrame d.o.o., ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za gospodarstvo za izgradnjo mostu in tistega dela obvoznice, ki se bo uporabljal kot gradbiščna ce- sta za gradnjo hidroelektrarne Krško. O izboru variantne rešit- ve odloči vlada na predlog ministra za prostor in ministra, ki je pobudnik za pripravo državnega lokacijskega načrta. Variantne rešitve lokacije hidroelektrarne Krško sta določila in presojala Savaprojekt d.d., Krško in Acer Novo mesto d.o.o., v gradivu "Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško, Pri- merjalna študija variant". L.P. Po toči poltretja milijarda tolarjev škode Svet brežiške območne enote KGZ Slovenije se je seznanil s škodo po letošnji toä v Posav- ju. Po do sedaj zbranih prijavah škode po neurjih s točo od 5. maja do 21. julija bo Skoda na več kot 3000 ha poškodovanih površin (1500 ha v občini Kr- ško, 1300 ha v občini Brežice in 300 ha v občini Sevnica) prese- gla 2,5 milijarde tolarjev. Samo v sadjarstvu je 1,8 milijar- de tolarjev škode. Odstotki po- škodovanosti po kulturah so sicer zelo različni, odvisni od intenzi- tete toče, jakosti in smeri vetra in obdobja v vegetaciji, končno oceno škode pa bo možno podati ob koncu vegetacije. Največ ško- de je nastalo v intenzivnih sadov- njakih in vinogradih, od poljščin pa na krmnem grahu, žitih in olj- ni ogrščici, sicer pa tako rekoč ni kulture, ki ne bi utrpela ško- de. Ker obänske komisije nima- jo pristojnosti za izračunavanje škode, je izračun škode zgolj ok- viren, saj temelji na povprečnem hektarskem donosu in povpre- čnih cenah. Svetniki območne kmetijske zbomice menijo, da je potrebno uvesti določene ukrepe, ki bodo v prihodnje škodo ob takšnih ne- urjih vsaj omilili, če že ne pre- prečili. Pri kmetijskih panogah, ki prenesejo investicije v pro- titočne mreže, npr. sadjarstvo in zelenjadarstvo, je potrebno vse nove investicije načrtovati in izvesti vključno s protitočnimi mrežami in možnostjo namaka- nja. Poleg tega je nujno potreb- na tudi ustanovitev vzajemne zavarovalnice za kmetijstvo, zni- žanje limita za izplačilo odškod- nine posameznim upravičencem, pa tudi poenostavitev in poso- dobitev postopkov uveljavljanja odškodnin. Pri slednjem bi lah- ko uporabili že zbrane podatke iz zbirnih vlog za subvencije ter tako prihranili stroške in zmanj- šali število napak, predvsem pa kmetom nastalo škodo hitreje iz- plačali. P. Pavlovič IHFORMACUSKO SREDliCE POKRAJIHE POSAVJE inio Brez GERK-a ne bo subvencij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že izvaja vzpostavljanje grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč oziroma t.i. GERK-ov. Na ministrstvu zato vse nosilce kmetijskih gospo- darstev pozivajo, da se odzovejo vabilom, ki jih pošiljajo Kme- tijska svetovalna služba, Upravna enota, Geodetska uprava RS, Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč RS in Zavod za gozdo- ve Slovenije. Brez urejenih GERK-ov že naslednje leto namreč ne bo možno uveljavljati subvencij, zato je sodelovanje nujno, poudarjajo na ministrstvu. Glinšek na čelu Podjetniškega centra Občinski svet Občine Krško je na sedmi korespondenčnr seji v tem mandatu 26. julija za vršilca dolžnosti Podjetniške- ga centra Krško za eno leto imenoval Franca Glinška, si- cer direktorja občinske uprave. Imenovanje vršilca dolžno- sti so zaradi nujnosti opravili korespondenčno (telefonsko), pri tem pa je glasovalo 25 občinskih svetnikov in svetnic, ki so vsi podprli imenovanje Glinška. Vpisala se je prva generacija V prihajajočem šolskem letu bo svoja vrata v dislocirani enoti v Krškem na Hočevarjevem trgu odprla tudi Fakulteta za logi- stiko Celje - Krško. Prav generacija rednih in izrednih študen- tov se je na univerzitetni študijski program Logistika sistemov in visokošolski strokovni študijski program Gospodarska in teh- niška logistika vpisala že 20. in 22. avgusta. Na univerzitetni program se je vpisalo 40 študentov, na visokošolski strokovni program pa okoli 60 rednih študentov in še približno toliko iz- rednih. Oba programa trajata tri leta oziroma šest semestrov. Pri univerzitetnem programu Logistika sitemov se v tretjem letniku študij razdeli na pet smeri: tehniška logostika, gospo- darska logistika, zavarovalniška logistika, vojaška logistika in logistika javne uprave. Pri visokošolskem strokovnem progra- mu pa je študij enoten. Kot pravi izr. prof. ddr. Janez Usenik, prodekan za izobra- ževalno dejavnost na Fakulteti za logistiko, so morali že v pr- vem letu omejiti vpis, kar kaže na kar velik interes. "Zaposlit- vene možnosti pa so, kot kaže interes delodajalcev, velike," pravi Usenik. Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 GOSPODARSTVO H Podjetja s tujimi lastniki v občini Krško Iskali po vsej Evropi, izbrali Krško V pogovorih o tujih investicijah pri nas največkrat ugotavljamo, da je teh premalo in da Slovenija ni do- volj poskrbela za pogoje, ki bi omogočali tujim inve- stitorjem ustanavljanje ali nakup naših podjetij. Na prvi pogled ne bi moglo biti drugače v razmeroma ne- razviti regiji, kot je Posavje, vendar temu ni tako. Vsaj kar se tiče občine Krško, delež podjetij v pre- težno oziroma vsaj polovično tuji lasti po marsikate- rem kriteriju dosega že polovico in se še povečuje. Taka ocena je možna, če se- veda upoštevamo polovič- no hrvaško lastništvo nukle- arke, ki sicer izhaja iz bivše države, vendar jo tudi po se- daj veljavni zakonodaji pov- sem upravičeno štejemo med podjetja z mešano lastnino. Naslednja velika družba s tu- jim lastništvom je tovarna Vi- pap Videm, ki so jo kupili in jo še upravljajo češki lastni- ki. V podobno, papirno bran- žo spada tudi podjetje Te- spack, ki je last avstrijskega koncema Duropack. V popol- ni tuji, predvsem nemški lasti so podjetja s področja elek- tronike Holzschuh, Resistec in Filotec, enako pa je pore- klo lastnikov pri firmah kovin- ske stroke Willy Stadler in kot enega novejših investitorjev v obrtni coni Dmovo - Gries- haber Logistika. Nemške so- ustanovitelje imajo tudi ne- katera druga podjetja znanih krških podjetnikov lesarske in kovinske stroke. Natančnejši pregled podjetij oz. družb s tujim lastništvom pokaže nenavadno pestrost, saj poleg že zgoraj naštetih v Krškem poslujejo tudi pod- jetja, katerih ustanovitelji oziroma ustanovitveni kapital prihaja tudi iz Bosne in Her- cegovine, Jugoslavije (sedaj Srbije in Črne Gore), manj znano pa je, da imajo tu se- deže tudi podjetja z (so)last- niki iz Italije (npr. Moda In- tima, Transport), Madžarske (npr. Massive) in celo Grčije (npr. Eurotrade). Predvsem v povezavi z vzdrževanjem nu- klearke in drugimi inženirski- mi deli so nastala in se raz- vijala podjetja s hrvaškim (so)lastništvom (npr. Nukel, Numip, Elmont, Euromonta- žaitd.). Po podatkih Gospodarske zbornice so podjetja v pre- težno tuji lasti že leta 2003 ustvarila preko polovice skup- nih prihodkov in zaposlova- la okoli polovico vseh zapo- slenih v občini Krško. Seveda bi bili nekateri kazalci precej drugačni, če ne bi upošteva- li Nuklearne elektrarne Kr- ško. V omenjeni analizi GZS Območne zbornice Posavje je ugotovljeno, da je dobič- konosnost kapitala v podjet- jih v pretežno tuji lasti višja od tiste v ostälih gospodar- skih družbah, povprečne let- ne place na zaposlenega pa so bile vsaj deset odstotkov višje. Ne glede na to, da niti rezul- tati poslovanja niti place za- poslenih v podjetjih s tujimi lastniki največkrat ne odsto- pajo veliko od povprečja, pa so tuji investitorji pomem- ben faktor nadaljnjega raz- voja našega okolja, še zlasti, če prihajajo z novimi progra- mi in zagotavljajo nova de- lovna mesta ter s tem vsaj nekoliko ublažijo nezaposle- nost. Seveda pri tem ne gre pozabiti na domača podjetja, saj tudi med tujci ni vse naj- boljše; še zlasti velja upošte- vati mnenje tistih, ki pravijo, da so v začetku pripravljeni na vse, ko pa enkrat dosežejo svoj cilj, jim ni veliko mar za okolje, ki jih je sprejelo. Ka- korkoli, pridobivanje tujih in- vestitorjev naj bi bila stalna skrb vseh, ki lahko pripomo- rejo, da bodo zainteresiranim zagotovljeni sprejemljivi, a razumni pogoji v obliki in- frastrukture, hitrejših admi- nistrativnih postopkov, mo- rebitnih dodatnih finančnih spodbud in čim prijaznejšega okolja za tuje strokovnjake. Tisti, ki bodo prišli v Krško, se že učijo slovensko Kot je videti po zadnjih pri- merih, se tega v precejšnji meri že zavedajo na Občini Krško, ki razpolaga z enim največjih kom- pleksov za po- trebe poslovnih con v Sloveniji. Kljub nekaterim neuspelim posku- som, kot je bila možnost gradit- ve tovarne iz ve- rige Rockwool, ki je dokončno od- ločena graditi v hrvaški Istri, ne- kateri drugi pri- meri kažejo v pozitivno smer. Eden takih je go- ________ tovo projekt lo- gističnega centra podjetja Grieshaber na Drnovem, do katerega je prišlo tudi zara- di pozitivnih izkušenj nem- škega podjetja Willy Stadler. Tako ob vhodu na avtocesto že raste hala, ki naj bi bila gotova do konca leta in v ka- teri bodo pakirali in priprav- Ijali za dostavo na milijo- ne izdelkov svetovno znanih znamk, predvsem nemške fir- me Bosch. Predstavniki Boscha so bili pred dnevi v Krškem, da bi se prepričali, kako potekajo pri- prave na zagon logističnega centra. Kot nam je povedal vodja Boschevega projekta v Krškem gospod Karl-Heinz Renz iz Ravensburga, so se za lokacijo v Krškem odločili iz več razlogov. Prvi je bil geo- grafski, saj mora biti logistič- ni center čim bolj enakomer- no blizu svojim kupcem, in sicer ga postavljajo po tako imenovanem satelitskem principu. Naslednja je bližina pristanišča v Kopru, od koder bo z novo avtocesto le dve uri vožnje, blago iz tovarn na Ki- tajskem in ZDA pa pride kar pet dni prej kot v nemško pri- stanišče Bremen, kar je seve- da zelo pomemben prihranek v času, torej tudi v denarju. Gospod Renz nam je potrdil, da je pomembna tudi nižja cena delovne sile, kot je na zahodu, vendar pa po dru- gi strani ni toliko odločujo- ča, da bi šli bolj na jugovz- hod. Iz novega centra naj bi Boschevi izdelki dosegli vso Evropo in tudi vzhod, zato so iskali partnerja med naj- manj desetimi podjetji in lo- kacijami v Španiji, Italiji, na Madžarskem, pa tudi pri nas v Kopru, Škofji Loki itd. Po na- tančni proučitvi so za part- nerja izbrali firmo Griesbac- her, s katero sicer že delajo, za lokacijo pa je bilo izbrano Krško. Iz Krškega naj bi letno dostavili na razne kraje v Ev- ropi in dlje proti vzhodu kar po 120 milijonov kosov njiho- vega orodja, kot so znani vr- talni stroji, brusilni, rezalni in drugi stroji. Kot je že znano, bo podjetje Grieshaber, tudi ob odobreni pomoči naše države, preza- poslilo večje število delavk senovske Lisce, vseh zaposle- nih naj bi bilo v prvi fazi oko- li osemdeset, kasneje pa še petdeset. Bosch pa bo v tem projektu sodeloval s trinajsti- mi svojimi ljudmi, od tega jih bo pet iz Nemäje in osem do- mačinov, ki jih iščejo prav te dni. To naj bi bili mladi, teh- nično in komercialno izobra- ženi moški ali ženske, ki bodo organizirali delo in komunici- rali z njihovimi tovarnami po vsem svetu, zato naj bi ime- li po možnosti že nekaj izku- šenj na področju logistike. Nemci ničesar ne prepušča- jo slučaju. Pet strokovnjakov, ki bodo prišli v Krško, se že uči slovenskega jezika, med- tem ko jim vodilna ekipa sku- ša zagotoviti čim boljše bival- ne pogoje. »Lahko že rečem, da smo zadovoljni, ker priha- jamo v Krško, saj čutimo, da si tako krški župan kot njego- vi sodelavci zelo prizadevajo, da bi nam dim bolj pomaga- li,« je zaključil gospod Renz. S. Mavsar Župan Bogovič s predstavniki Boscha med ogledom stanovanj na Kovinarski ulici._____________________________ Varnost na prvem mestu Podjetje Savaprojekt Krško je po pogodbi z Adriaplinom pooblaščeni upravljalec plinovodov v Posavju. Skrbijo za sistema Krško in Brestanica-Senovo v krški (279 odjemal- cev) in sistem Brežice v brežiški občini (88 odjemalcev). O njhovem delu in prednostih, ki jih imajo uporabniki pli- na, smo se pogovarjali z direktorjem Savaprojekta Pet- rom Žigantejem. Kakšne so pravzaprav naloge vašega podjetja pri vzdrže- vanju posavskih plinovodov? Naše deto je zelo zahtevno, saj upravljamo z omrežjem in s hišnimi priključki, smo pa tudi intervencijski servis za nape- Ijavo znotraj objektov posameznih odjemalcev plina, tako da prihajamo v stik z vsakim individualnim uporabnikom. Si- cer pogodba zAdiaplinom vsebuje kar 17 točk, ki našteva- jo naše naloge, npr. neprekinjeno dežurno službo, kontrolo tesnitev in uhajanja plina, pregled dokazil o vgrajeni opre- mi v objektih, priklop in preizkus tesnosti, montažo plino- merov, izvedbo novih priključkov, odklop plina, informira- nje za uporabnike... Naj povem, da imamo največ dela z izdajanjem soglasij na projekte za nove priključke, pri tem pa je naše vodilo, da je varnost na prvem mestu. Kako ocenjujete stanje plinovodov v Posavju in zadovolj- stvo odjemalcev plina? Plinovodi so zelo dobro položeni, na naše delo pa ni res- nih pripomb in menim, da so uporabniki zadovoljni z nami. V začetku je bilo nekaj težav in zadržkov, zdaj pa se čeda- Ije več ljudi odloča za plin, saj imajo več informacij. Od- ločajo se za kvalitetno opremo, racionalne peči in spozna- vajo, da je sistem ogrevanja na plin varčnejši od ogrevanja npr. na kurilno olje. Tudi sami ste uporabnik plina, kakšne so vaše izkušnje? Moje osebne izkušnje s plinom so zelo dobre. Investicija v najdražje peči se povme že v treh do petih letih, izpadi so zaradi hitrih intervenes zelo kratki, zato priporočam pri- ključitev na plin. Novim uporabnikom pa svetujem, da na- peljavo znotraj objektov uredijo dovolj kvalitetno, da ne prihaja do nepotrebnih težav. Kdor želi postati uporabnik plina, ... ... se v Savaprojektu lahko obrne na Manico Kuselj (tel. 07 49 14 240 ali 041 983 313) in bo pri njej dobil vse potrebne informacije. Vzdrževalec na terenu pa je Josip Rukljič (tel. 031 363 223). Sicer zelo težko zadovoljimo nove uporabni- ke, če se vsi priključujejo na plin tik pred kurilno sezono, zato svetujem, da to storijo čim prej. Se enkrat poudarjam, da z zamenjavo katere koli peči s plinsko pečjo pridobimo racionalnejšo porabo, pa tudi prostor in denar, saj kuriva ni potrebno imeti na zalogi. Zidovi logističnega centra na Drnovem hitro rastejo Mriiplin. LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http-J/www,adriaplin.si. E-mail: adriaplirMSKinl npt VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA TERMOEUBCTltARNA BRESTAN IC Aiu hse tmnt smuts* »m*m tut* OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - JULIJ 2005 w,p PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ITEVILO ZAOONOV Vl" (*wh> fur«) (MiMIe) Plinski bloki PB1PB3.PB4lnPB5 3^^ ter parna bloka TA1 in TA2 MERITVE EMISUSKIH KOMCENTRACIJ - JULIJ 2005 Proi2v SOx NO„ CO Dimno število pn«ta" Gorivo mq/rn3 ma/m3 mq/m3 Bacharach------- izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 ZP 0 35 206 450 12 100 0 2 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 PB4 ZP 0 35 77.9 100 4,2 100 0 2 PB5 ZP 0 35 71,3 100 3,8 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin Po sanaciji TB| hladilne enote^^ NEKvomrežju Potem ko so v nod na 20. avgust z namenom sanaci- je hladilne enote ventila- cijskega sistema v zadrže- valnem hramu Nuklearno elektrarno Krško zaustavi- li, so jo v ponedeljek, 22. avgusta ponovno sinhro- nizirali z omrežjem. Med popravilom hladilne eno- te ventilacijskega siste- ma v zadrievalnem hra- mu so uspešno opravili zamenjavo ležaja hla- dilne enote, sanacija pa je bila potrebna za- radi zagotovitve pol- ne zmogljivosti venti- lacijskega sistema. Pri zadnjih pripravah pred ponovnim zagonom NEK je prišlo do napake na regulacijskem ventilu turbine, zato elektrar- ne niso mogli priključi- ti na omrežje v nedeljo, kot je bilo sprva načrto- vano. POSAVSKI REGIONALNI PROGRAAA H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Posavski štrikeraj piše: Amalija , Molan VRNITEV (ODPISANIH) Dragi moji! Marsikaj se je zgodilo v času, ko sem bila v Ljubljani. Goto- vo je le to, da smo vsi skupaj še nekoliko bolj zreli. Sem pa kar obveščena, kaj se je go- dilo tačas tu dot pri vas, saj so mi domaä ves čas pošilja- li Posavski obzornik, pa še Do- lenjca sem tu in tarn kupila. Politično je v Krškem in Sev- nici kar dolgočasno, še največ se je do$ajato v Brežicah. O tern mi je tudi Preskarjeva iz Brezine nekaj pisala in menda se tudi zdaj najbolj ne zasto- pijo med sabo. Ja, z novim brežiškim župa- nom se pa enako piševa. Ne- kaj sem slišala, da sva celo malo v ilahti. Ne bi bilo cud- no, saj je v teh vrbinskih kra- jih vse do Dobove veliko Mo- lanov. Ampak če je soditi po z$ovornosti, je to malo ver- jetno. Sem ie v Ljubljani sli- šala, da novinarji, ki sprem- Ijajo njegove nastope, med sabo stavijo, ali bo povedal več kot tri stavke... Uboge naše šivilje. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu sodi- le le še na sejme starih obrti in poklicev, njihovi stroji pa v Posavski muzej. Kako naj ien- ske pri štiridesetih, petdese- tih najdejo drugo delo, ne ve nihče. Med jezo nad državo in politiko, ki sta poles Kitajcev večinoma krivi za njihovo uso- do, jim je morda lahko neko- liko v tolažbo, da tudi neka- teri nekdanji oblastniki te dni iščejo delo. Med njimi trije bivši posavski poslanci - dva Brankota in en Jožko. To so ästo flni fantje in kar razveselila sem se, ko sem jih včasih tudi v Ljubljani vide- la, ko sem z otroki okoli Maxi- marketa hodila. A kakor sem slišala prejšnji teden, ko sem bita po dol$em času na kavi- ci v Krškem v bifeju »Pri vi- sečem lulčku«, je njim zdaj skupna kar trojna bol: kako se odvaditi lepe poslanske place, kako in ali sploh lotiti se iu- panskih volitev, ker bi bil mo- rebitni (ne)uspeh lahko njiho- va dokončna politična smrt, in tretja zagata: kako in kje se lotiti konkretnesa dela. Ampak jaz mislim, da zanje ni tako hudo, saj med čakanjem prejemajo kar lepo mesečno »tolažbo«, ki je večja od ce- loletne šiviljske place. Naj- bri so to tudi nagrade za pre- strukturiranje našega, tudi I posavskega gospodarstva. Za omenjene gospode se bi po moje lahko našla rešitev. Jančev Branko bi lahko šel na- zaj k svojim senovskim »lisič- kam«, ki jim je direktoroval pred politično kariero. Ker jih bo precej ie septembra vzel v službo Nemec Grieshaber J na Drnovem in ker je ta javno j povedal, da ga nekoliko zre- j lejša leta ne motijo, tudi za \ Braneta ne bi smel bid pro- blem. Pa še blizu bi imel. Kaj pa Avšičev Jožek? Po moje \ tudi zanj ne bo problema, ! saj, kolikor ga slišijo in vidi- j jo na raznih proslavah, oblet- \ nicah in tudi v občinskih klo- I peh, zna še vedno dovolj lepo j »saditi roiice«, zato bi ga I morda vzeli nazaj na Agrari- \ jo - oziroma Cvetje Čatež, kot \ se zdaj pravi, kar bi bilo tudi njemu blizu doma. In na koncu, glede na to, da je sevniški župan Jane naj- j avil, da bo Sevnica največ- j je gradbišče ne samo v Po- savju, ampak v celi driavi, in glede na to, da ima Ke- leminatov Branko dolgolet- ne gradbeniške izkušnje in da mu bodo gradbišča na Bland in okolici takorekoč pred no- som, ni vrag, da se ne bi kaj S našlo tudi zanj. Navsezadnje bo treba tudi upoštevati, da so »njegovi« zdaj na oblasti. Pa kaj bi jih jaz podučevala, saj so bili dovolj dolgo v po- litiki, da vedo, kako se temu streže. Mene bolj skrbi, kako bo z odškodninami za nas iz Vrbine. Eni pravijo, da ne bo nič, drug/ da se bomo morali preseliti, tretji pa, da zdaj ne bo problema, ko je tisti Vo- dopivčev, no ja, Culkov pre- hod narejen in bo Občini vsa- j ko leto tolk ostalo, da nas ne bo problem izplačat. Ker pa ie itak predolgo nala- gam, bi vam samo še to pove- dala, da se ie veselim sobote, j ko se bom lahko spet srečala \ z mnogimi vrstnicami in vrst- I niki. Pri Štefaniču se namreč \ dobimo upokojenci iz Posav- ', ja. Ja, upokojenci so napred- • ni, lepo regionalno sodeluje- \ jo in so lahko tamladim za j zgled. Da o posavskih politi- I kih ne govorim. Zdaj pa mo- \ ram res nehat, da jih ne bom j slišala od urednika. Ga ie sli- \ sim, ko pravi: Mala, driite se ] dogovorjenega obsega! Saj \ res, dragi moji, saj sta še vsa j jesen in zima pred nami, kaj- \ ne? Pa lepo pozdravljeni za \ štirinajst dni! \ Vaša Amalija - Mala. ¦ i _________________________________________s Na vrhu Artiče Občinska turistična zveza Brežice je tudi letos pod vodstvom Milene Vrane- tič območni koordinator projekta Turistične zve- ze Slovenije "Moja deže- la - lepa in gostoljubna" za regijo Posavje. Tričlan- ska komisija je 11. avgu- sta v okviru regijskega ocenjevanja za najbolj urejen in ekološko osveš- čen kraj in osnovno šolo v občinah Brežice, Krško in Sevnica ocenila, da so najbolj urejen kraj Ar- tiče, med osnovnimi šo- lami pa artiška osnovna sola. Na državno ocenje- vanje pa so se uvrstili še Srednja ekonomska in tr- govska sola Brežice, Le- skovec nad Šentjanžem, Sevnica, Senovo in Kosta- njevica na Krki. Tričlanska ocenjevalna ko- misija v sestavi Cvetka Jazbec, Mirko Avsenak in Jože Lovenjak je med najbolj urejenimi in ekolo- ško osveščenimi kraji v ob- čini Brežice izbrala Artiče in Sromlje, v občini Krško Dolenjo vas in Podbočje, v občini Sevnica pa Raz- bor in Leskovec nad Šent- janžem. Po točkovniku Tu- ristične zveze Slovenije so največ točk dosegle Arti- če, na drugo mesto se je uvrstil Razbor, na tretje pa Dolenja vas, Podboč- je in Sromlje z istim šte- vilom točk. Leskovec nad Šentjanžem je prejel pri- znanje v kategoriji hribov- ski kraji. Med osnovnimi šolami Ve- liki Podlog, Podbočje, Arti- če, Pišece, Bianca in Šent- janž je komisija med prve tri izbrala Osnovno šolo Ar- tiče, na drugo mesto se je uvrstila Osnovna sola Veliki Podlog in na tretje Osnov- na sola Pišece. Tako komisija predlaga, da na državnem ocenje- vanju sodelujejo v kate- goriji osnovnih šol OŠ Ar- tiče, v kategoriji srednjih šol Srednja ekonomska in trgovska sola Brežice, v kategoriji kraji Artiče, v kategoriji hribovski kraji Leskovec nad Šentjanžem, v kategoriji srednjih mest Sevnica, v kategoriji manj- ših mest Senovo in v kate- goriji izletniških krajev Ko- stanjevica na Krki. L.P. 8. državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko Dekleta spet raztegnila meh Turistična agencija Boom Krško in Turistično društvo Brestanica sta na brestani- škem gradu 13. avgusta organizirala osmo državno prvenstvo harmonikark z diato- nično harmoniko, edino tovrstno na svetu. 22 harmonikark iz celotne Slovenije se je predstavilo s po dvema skladbama, žirijo je prepričala Teja Ljubič z Obrovega, poslušalce pa Senovčanka Janja Kožar. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo 22 harmonikark iz cele Slovenije, med nji- mi tudi Janja Kožar in Tanja Županc s Senovega ter Joži- ca Hočevar s Studenca. Vsa- ka tekmovalka se je predsta- vila z dvema skladbama, od katerih mora biti ena po pra- vilniku tekmovanja obvezno ljudskega izvora. Strokovna žirija, ki so jo letos sestavtja- li Matevž Zaveršnik, Marija Ahačič Pollak in Slavko Ra- uch, ocenjuje izbor skladbe, točnost interpretacije, teh- nično izvedbo skladbe, dina- miko in nastop tekmovalke. Državna prvakinja je postala Teja Ljubič, druga je bila Kri- stina Pahor iz Kranja, tretja pa Tadeja Kušar iz Šmartne- ga v Rožni dolini. Po mnenju obiskovalcev, ki se jih je letos v atriju rajhen- burškega gradu zbralo več kot petsto, pa je bila že tret- je leto zapored najprikupnej- ša harmonikarka Janja Kožar s Senovega. Podelili so šest bronastih, devet srebmih in štiri zlate medalje. Kot pravi direktor turistične agencije Boom Milan Bred, bodo do jubilejne desete pri- reditve še vztrajali v sedanji obliki, že na deseti priredit- vi pa bodo tekmovalke razde- lili v vsaj tri tekmovalne sku- pine in na tekmovalke izven Slovenije. Naslednje leto pa bo državno prvenstvo 12. av- gusta. L.P. Najprikupnejsa je bila po mnenju občinstva Janja Koiar s Senovega. Harmonikarkam je prisluhnilo wee kot petsto obiskovalcev. Padla prva klapa "Plana B" Na brežiških ulicah v teh dneh poteka snemanje celovečernega filma Plan B, ki ga snema nacionalna televizija pod vodstvom mlade režiserke Urške Kos. Urškin pr- venec bo na matih ekranih predvidoma okoli novega leta. Družba mladih se, potem ko jim ugrabijo prijatelja, odlo- či za plan B, kako ugrabite- Ijem ugrabiti ugrabljenega. Tu se zgodba zaplete, ko ugo- tovijo, da so z ugrabitelji celo v sorodu ... Na snemanju filma kot stati- sti sodelujejo tudi Brežičani, ki so že vajeni tega dela, saj se je v Brežicah snemalo že mnogo znanih in manj znanih filmov. Tako so Brežice posta- le "filmsko" mesto in bi ve- Ijalo razmisliti tudi o kakš- nem filmskem festivalu. A.Pinterič Urška Kos v akciji Snemalna ekipa na delu v ulici Stare pravde ] brežiški Fejst Avgust | 2&. m 27. august räkend piva, gtasfee In zabawe • pod šotorom pred RESTAVRACIJO ŠTEFANIČ Pfetek, 26. 8. V BREŽICAH • ansambel MAJOLKA Sobota, 27. 8. • od 9.00 ure divjačinski golaž • ob 16.00 uri peka volji na roštilju • ansambel JfERNEJA KOLARJA • • gosti večera LJUDSKE PEVKE in LJUDSKI GODCI iz Žužemberka ...ne pozabite zadnji vikend pred šolo!!! S.septembraobiS. uri pa bo potekalo finale strife li§e do 800 k{ tekmovanje v pitju piva za velike nagrade, družabne igre, odlična hrana z roštilja, pivo v potokih,... za otrokey mtaditio ln odrasle Plcsni vrtcc Orientalski pies Družabni pies Hip Hop Standardni in latinsko Brcakdancc ameriški plesi Jan step INFORMACIJE IN VPIS: 07/49 05 065,041/935 342 Zaplešite z osvajalci medalj z državnih in svetovnih prvenstev!!! Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 POSAVSKA PANORAMA H Šesta dirka starodobnikov na Malkovec Motoristični praznik v Tržišču V Tržišču, ki je znano po številnih uspešno izvedenih množičnih prireditvah, je bilo živahno tudi zadnjo julijsko soboto. Že šestič zapored so se namreč pomeri- li lastniki starodobnih vozil v tekmi za Pokal Malkovca, ki pa je štela tudi za držav- no prvenstvo. Prvi lastniki jeklenih konjič- kov so prišli v Tržišče že zgo- daj in takoj poiskali senco, saj se je obetal vroč dan. Iz- kušeni organizatorji domače- ga društva Hrast, ki so jim pomagali tudi tamkajšnji ga- silci, so bili tudi že na svo- jih mestih, tekmovalci pa so z večjo ali manjšo vne- mo pripravljali motorje naj- prej na poskusno vožnjo. Društvo, ki ga vodi znani pod- jetnik Janez Valant, oče pro- slavljenega avtomobilistične- ga dirkača Sama Valanta, je nastalo v želji po ohranja- nju tehnične kulture, po dru- ženju in v športnih užitkih. Z motorizmom se v Sloveniji ukvarja precej znanih ljudi, tako je tudi z ljubiteljstvom do starih vozil. V Tržišču smo srečali tudi samega promet- nega ministra Janeza Božiča in izvedeli, da je zelo zagri- zen ljubitelj muzejskih pri- merkov, s katerimi tudi po- gosto nastopa. Tokrat je nastope začel s 500 kubičnim BMW-jem iz leta 1938. Steza na Malkovec velja za eno najbolj atraktivnih v Slo- veniji, saj ima dovolj ovinkov, strmino že od samega starta, v cilj pa je mogoče pripeljati s precejšnjo hitrostjo. Zares- na dirka je sledila popoldne, ko se je zvrstilo 84 nastopov v 13 kategorijah, kljub ude- ležbi iz drugih klubov in celo sosednjih držav, pa so največ prvih mest osvojili člani do- mačega društva. S.M. ¦ ¦ ¦ ______i—i--------__i___i___z^^^^^ Minister na startu Zadnje priprave veteranov ... | ... in tehničnega osebja v Se violinski seminar V Kozjanskem parku so v sobo- to pričeli s seminarjem za violi- no, zadnjim od štirih glasbenih seminarjev v okviru letošnjega Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Seminar vodi Gorjan Košuta, ki je od leta 1978 pro- fesor za violino na Hochschule für Musik v Kölnu. Seminar za- jema individualno delo s prof. Košuto, pouk komorne glasbe in osnove violinske tehnike. Namenjen je mladim violini- stom srednje in visoke stopnje, nadarjenim violinistom nižjih glasbenih šol in učiteljem vio- line na glasbenih šolah, ki lah- ko sodelujejo tudi kot pasivni udeleženci. Korepetitor na se- minarju je Primož Bratina. Peterburški dečki navdušili V nekdanji samostan- ski cerkvi v Kostanjevici na Krki je bil 13. avgusta koncert deškega pevskega zbora zborovske šole M. I. Glinka in ruskega St. Pet- ersburga. Člani znamenite zborovske sole, tako ime- novani »peterburški deč- ki«, so pod dirigentsko taktirko Vladimirja Begle- cova v prvem delu peli ru- ske cerkvene, v drugem delu pa narodne pesmi, presenetili pa so tudi z izvedbo slovenske »Pa se sliš'« ter navdušili števil- no občinstvo. Koncert je bil sicer del njihove dvo- tedenske turneje po Slo- veniji. P.P. IHFORMACUSKO KEDftE POKR/UINE POSAVJE info Anini glasbeni večeri Leskovško Kulturno društvo je pripravi- lo že dva od letošnjih štirih Aninih glasbenih večerov. Z že tradici- onalno serijo poletno- jesenskih prireditev so leskovški kulturniki za- čeli 26. julija, ko je bila cerkev svete Ane v Leskovcu premajhna za vse, ki so želeli jirisluhniti petju sester Mateje in Jemeje Zarn ob klavirski sprem- Ijavi Nike Tkalec. Na drugem Aninem glas- benem večeru 12. avgusta pa je nastopila mlada flavtistka Nija Androjna iz Sevnice ob klavirski spremljavi Ane Semič Bursač. Leskovčani bodo letos pripravili še dva je- senska Anina glasbena večera, ki bosta na sporedu 10. septembra in 2. oktobra. P.P. Delavnica dokumentarnega filma Luksuz produkcije Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, Luksuz produk- cija je konec julija in v začetku avgusta že petič organizira- lo mednarodne delavnice'dokumentarnega filma, ki vsako leto poteka na Trški gori, vodi pa jo znani srbski režiser Želimir Žil- nik. Na delavnicah, ki so letos potekale v dveh skupinah, je v prvi sodelovalo štirideset mladih iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, ki so naredili petnajst kratkih filmov, ki jih bodo predstavili tudi širši publiki na različnih festivalih. V drugi sku- pini so sodelovali mladi iz različnih držav, ki so se veščin kame- re in dokumentarnega filma učili prvič. Na prvem Aninem glasbenem večeru sta peli sestri Žarn ob klavirski spremljavi Nike Tkalec ... ...na drugem je flavto igrata Nija Androjna._________ ZPM Krško - letovanje otrok in mladostnikov v Nerezinah "Kaj bomo danes jedli?" Zajtrk: kruh, namazi, bela kava in čaj Malica: pecivo Kosilo: juha, pečenka, restan krompir, solata Malica: sadje (pomaranče, banane, breskve, jabolka...) Večerja: mesna riiota, solata in sladoledna lučka "Dober tek ieli osebje kuhinje in kuhar Zdenko" ... je pisalo na razglasni deski jedilnice v otroškem nasetju Zveze phjateljev mla- dine Krško v Bučanjah pri Nerezinah na otoku Lošinju, ki se nahaja in posluje v sestavi Počitniške skupnosti Krško. Tega dne, ko smo jih obiskali tudi mi, je de- setdnevno letovanje s pestrim zaključim večernim programom zaokrožila prva iz- mena okoli 80 otrok in mladostnikov iz Posavja. Po bese- dah Vide Ban, vod- je progra- rria leto- vanj ZPM Krško v otroškem naselju, ki odpre vrata v začetku meseca junija in obra- tuje vse do zadnjih dni v mese- cu septembru, bo letos v nase- lju letovalo okoli 300 otrok iz posavskih občin. Poleg organi- zacije počitniških poletnih le- tovanj se v otroškem naselju v času obratovanja zvrsti tudi večje število organiziranih šol v naravi iz različnih slovenskih krajev, kakor tudi programi srednješolskih izbirnih vsebin. Več kot polovica otrok, ki letu- jejo preko ZPM Krško v sklopu počitniškega programa, je so- financiranih iz naslova zdrav- stvenega programa Zavoda za zdravstveno zavarovanja, z na- slova socialnih transferjev ob- čin in akcije Pomežik soncu. Kot že vrsto let je tudi letos nad zdravjem otrok v naselju bedel zdravnik dr. Franc Poga- čar, specialist medicine dela: "Dela nikoli ne zmanjka, če- prav otroci nimajo posebnih ali nevarnih zdravstvenih obolenj, ki se jih ne bi dalo ublažiti. De- nimo kak- šen pri- m e r gastriti- sa, febril- nastanja, r az I i č - ne obli- ke aler- gije, tudi na son- «¦¦——^^— ce, seveda pa otroci stopijo tudi na morskega ježa in je po- trebno izvleči bodice ali pa si kdo poreže podplate na skalah. Pri tern pa moram tudi poveda- ti, da takšne skupine otrok, kot je ta prva, do sedaj pravzaprav ne pomnim. Še jokati nisem sli- šal nikogar, otroci so lepo vzgo- jeni, radi se pogovarjajo in zelo redki so s problemi socia- lizacije, čeprav je veliko takš- nih, ki letos letujejo prvič in so tako rekoč tudi prvič ločeni od staršev." In kaj so nam povedali majhni, malo večji in še večji, pa tudi njihovi vzgojitelji: Urška iz Boštanja, 6 let: "Prvič sem v koloniji. Tako je luštno in škoda, da je že konec! Naj- bolj mi je všeč, ko gremo p I a v a t in veliko prijate- Ijic sem spoznala. Veliko se tudi igra- mo, nau- čila sem se novih pesmic in ri- šemo." Anja iz Boštanja, 9 let: "Devet nas je v hiški in za pospravlje- nje smo dobili same ocene se- dem in šest. To je zelo do- bro! Jaz n a j r a j e plavam in plešem in tudi jaz sem spo- znala ve- ------------------------' liko prija- teljic in prijateljev. Vzgojitelji so zabavni, veliko se hecamo. Naju s sestrico prideta iskat mamica in očka in bomo spet na morju." Lea s Studenca, 7 let: "Jaz sem najraje plesala. Včeraj smo imeli izbor miss in mistra in jaz sem bila dru- ga. Zve- čer nam prebere- jo tudi pravlji- ce, po- tem pa ugasne- mo luč in zaspimo. V koloniji sem prvič. Saj je luštno, ampak jaz vsee- no pogrešam mamico in očka in tudi sestrico Nino." Nejc iz Šapol pri Kostanjku, 14 let: "Najprej sem bil malo skeptičen do tega, ker sem šel prvič v koloni - jo, no, nato sem se odlo- čil, da vendarle grem, in ni mi žal. Zelo rad plešem in tudi tukaj sem veliko ptesal in preplesal. Sicer pa se veliko ukvarjamo s športom, nadgra- jujemo tehniko plavanja. Spo- znal sem več prijateljev iz sta- rejših skupin in sedaj, ko vidim, kako prijetno je tu, nameravam iti tudi naslednje leto, letos pa grem na morje še s starši." Sandi z Bizeljskega, 16 let: "Najbolj všeč mi je bilo pla- vanje pa odbojka in telovadba nasploh. Tudi jaz sem pr- vič tu v koloniji v Nerezi- nah in če primer- jam s Sa- vudrijo in prejšnji- mi leti, ko sem hodil v Savudri- jo preko zdravstvenega progra- ma kar 8 let, mi je tu bolj všeč. Z nekaterimi se poznam že od prej, spoznal pa sem tudi veli- ko novih prijateljev. Hrana je tudi dobra, zadosti jo je, lahko rečem, da celo preveč. Tomaž Škafar iz Krškega, vzgojitelj, 18 let: "Sem vod- ja enajstčlanske skupine, od tega sed- . ,, mih fan- tov, pre- ostalo pa so dekle- ta in se imenuje- jo "Pira- ti".To pa tudi po- meni, da i— ..» «...---------—— so mato bolj živahni, hja, no (smeh), znajo pa biti tudi prid- ni. Zelo enotno delujemo in si medsebojno pomagamo. Naj- bolj so jim všeč večerne pri- reditve v naselju, kot so zmen- karije, izbor miss in podobno. V glavnem se zabavamo, če pa nam vreme ponagaja, si naj- demo drugo zaposlitev. V vlo- gi vzgojitelja sem drugič pre- ko ZPM Krško v Nerezinah, pred tern pa sem bil tu kar devet- krat na letovanju v otroškem naselju." Jože Pavlovič iz Kostanjevice na Krki, vzgojitelj: "Že šestič sem v koloniji, trikrat kot uči- telj pla- v a n j a , sočasno tudi kot reševalec iz vode, sicer pa kot vzgo- jftelj. Rad de- lam z -------------------------- otroki, še sploh z mladostniki te starosti in v moji skupini. Neka- ko je potrebno združiti trdo in mehko roko, najti način, da se imajo prijetno, obenem pa da upoštevajo red, da vedo, kje so meje, in se tudi zavedajo, da nekdo bdi nad njimi. Tudi sami si namreč tega želijo, če tudi tega ravno ne pokažejo. S takš- no skupino, kot je ta, z ostali- mi skupinami in tudi z ostalimi vzgojiteljicami in vzgojitelji, ki vodijo druge skupine, je vseka- kor prijetno delati, še sploh z Vido kot vodjo programa." Bo j ana Mavsar POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Novi duhovniki v Posavju Lepo sprejeti v novem okolju Dopustniški poletni čas je za nekatere duhovnike čas pospravljanja in selitev, saj je začetek avgusta že tradicionalno namenjen njihovim premestitvam. Slednje niso prelomen dogodek le za duhovnike, pač pa tudi za župnije, iz katerih odhaja- jo oziroma v katere prihajajo. Tako so nove duhovnike pred tedni dobili tudi v ne- katerih župnijah v Posavju, natančneje v Kostanjevici na Krki in Leskovcu pri Kr- škem v ljubljanski nadškofiji ter na Vidmu in v Sevnici v mariborski škofiji. Kostanje- vico na Krki je po kar 21 le- tih služ- bovanja zapustil žu p ni k Jože Mr- var, ki je odšel za župnika v Polico pri Grosupljem, novi župnik 2400 župljanov pa je postal Jože Prijatelj, doma iz žup- nije Videm-Dobrepolje. Prija- telj je služboval že v Želez- nikih, v Semiču, na Otočcu, nazadnje pa je bil župnik v Škocjanu pri Turjaku in v Tur- jaku. S "slovenskimi Benetka- mi" se je seznanil že kot so- lar, saj sta dobrepoljska in kostanjeviška sola pobrateni in je v Kostanjevico hodil na razna tekmovanja. "Župlja- ni so me lepo sprejeli, celo z dvema "mlajčkoma" in na- pisom "dobrodošli". Kraj in ljudi šele dobro spoznavam, kaj je najnujneje narediti, pa se bo pokazalo šele čez čas", pravi. Iz videm- ske žup- nije je v Slovenske Kon jice odšel iup- nik Jože Vogrin, ravno iz te župni- je pa je na Videm za župnika prišel Mitja Markovič, ki je bil tarn štiri leta kaplan. Markovič je doma iz Benedikta v Sloven- skih Goricah, njegovi prvi vti- si pa so z izjemo vonja po celulozi in žveplu - lepi. Pra- vi, da je srečal že veliko lju- di in da ima o župniji dober občutek: "Veliko energije na- meravam vložiti v celostno rast župnije, ob kratkoročnih pripravah na novo veroučno leto pa želim dati primerno težo praznovanju 850-letnice videmske župnije, ki jo bomo praznovali v naslednjem pa- storalnem letu. V tem vidim priložnost tudi za promocijo kraja, k sodelovanju pa želim privabiti čim več Ijudi." Ker bo videm- ski žup- nik po- leg 4700 s v o j i h župlja- nov po n o v e m skrbel tudi za 700 žup- Ijanov župnije na Zdolah (župnik Stanko Zadravec se je zaradi bolezni in starosti odpovedal župniji), je do- bil v pomoč kaplana Marti- Joie Prijatelj Mitja Markovič Martin Dolamič Konrad na Dolamiča Konrada. Ta pri- haja iz Gornje Radgone in je novomašnik, zato je Videm po enoletnem stažu diakona v dvojezični župniji Lendava njegova prva duhovniška po- staja: "Prihajam iz čisto dru- gačnega okolja, a mi je tu všeč. Ljudje so zelo odprti, z župnikom so naju lepo spre- jeli, prijetno sem presene- čen, koliko mladih se zbira v župnišču." Novega kaplana ima tudi 6 0 0 0 župlja- nov žup- nije Le- skovec pri Kr- š k e m , saj je Uroš Svarc odšel za župnika v Ambrusu v Suhi krajini, na- domestil pa ga bo novomašnik Jože Kohek, doma iz župni- je Križe pri Tržiču, pred tem eno leto diakon v Selcah nad Škofjo Loko. "Pričakoval sem, da se bom kot Gorenjec težko navadil na te ravnice, vendar mi je tukaj zelo všeč. Ljud- je so "fajn", lepo so me spre- jeli, zelo se jepotrudil tudi župnik (Ludvik Žagar, op. p.). Pričakujem, da bom imel naj- več dela s šolskim in mladin- skim veroukom", je prve vti- se strnil Kohek. Iz župni- je Sevni- ca sta odšla ta- ko žup- nik Ciril Slapšak, ki bo župniko- val v Ce- Iju, kot kaplan Jaka Trček, ki si je Jože Kohek Franc Brečko vzel študijski dopust. Župnijo sedaj vodi Franc Brečko, ki je bil v Sevnici minulo leto kaplan, sicer pa je v Sevnici kaplanoval že v letih 1989- 91. Sicer je služboval že v Ra- dencih, v Škocjanu in na Buč- ki, v Ljubljani je delal z mladimi na ulici. Kot povrat- nik v Sevnico že pozna tu- kajšnje ljudi. "Ljudje so zelo odprti za sodelovanje, zelo je razvito delo z mladino, imamo veliko animatorjev in veliko dejavnosti in to želim ohraniti", pravi Brečko, sicer doma nedaleč stran iz Šen- truperta nad Laškim. Kot za- nimivost omenimo njegov hobi - letenje z jadralnim pa- dalom, Cesar se loti, kadar le ima čas. S k o - raj do- mači n, doma iz Bre- žic, je tudi novi sevniški kaplan J a n k o Ivančič. Tudi on je pred časom že bil dve leti kaplan v Sevnici, med drugim pa je bil eno leto tudi kaplan pri Francu Brečku v Škocjanu in na Bučki, tako da se že dobro poznata: "Po- membno je, da se z župni- kom dobro ujameva in se do- polnjujeva vsak na svojem področju. Najbrž bom sam skrbel bolj za ekonomski vi- dik župnije, on pa za pasto- ralno delo, dela pa bo dovolj za oba, saj je župnija kar ve- lika, saj je župljanov preko 6000, imamo pa kar 14 pod- ružnic". Peter Pavlovič Janko Ivančič SeCOM* p.p. 265, 8270, Krško nmm 080 14 44 Tel.: 07 488 01 70, Fax:... 73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com AVTOHIŠA 3%PI? 17% V Avtohiši ADRIA Krško vam nudimo kvaliteten servis ter nakup novih in rabljenih vozil. Cesta krških žrtev 137, tel.: 07/ 490 57 90, 041 317 170 Praznik KS Dolenja vas Dočakali podhod Čulk Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Dolenja vas so 15. avgusta obeležili kra- jevni praznik, ki ga posvečajo vrnitvi beguncev in pregnancev leta 1945. Praznik v Dolenji vasi je bil še posebej slovesen, saj so uradno odprli podhod Čulk pod že- leznico in regionalno cesto v Spodnjem Starem Gradu, za gradnjo katerega je kr- ška občina investirala okoti 110 milijonov tolarjev. Od ostalih projektov v krajev- ni skupnosti, je v programu in pripravi projekt za grad- njo, širitev in posodobitev va- ške ulice - ceste skozi Spodnji Stari Grad. Kot pravi pred- sednik KS Branimir Vodopivc, pričakujejo, da se bo gradnja pričela in bo dokončana do naslednjega praznika. Prav tako je v postopku iz- gradnja kanalizacije, za tako razvito kulturno dejavnost, kakršna je v Dolenji vasi, pa potrebujejo tudi nove prosto- re. Te naj bi društvom nudil nov večnamenski dom, mla- di pa ob tem pričakujejo tudi športno igrišče. V sklopu praznika je že v do- poldanskih urah v cerkvi sv. Marije v Dolenji vasi poteka- lo tudi slovesno bogoslužje, pred spomenik žrtvam druge svetovne vojne pa so položili venec. V prostorih železniške postaje Libna je bila na ogled razstava ročnih del društva Libna, že dan prej pa je pote- kal nočni balinarski turnir ter nogometna tekma med poro- čenimi in samskimi krajani. R.S., L.P. Podhod v Spodnjem Starem Gradu sta odprla predsednik Sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc in župan Občine Krško Franc Bogovič. Varno skozi podhod Po slovesnem bogosluiju v dolenjevaški cerkvi sv. Marije_________________ Praznik KS Koprivnica Složno ob prazniku Krajanke in krajani krajevne skupnosti Koprivni- ca syoj praznik obeležujejo 15. avgusta, na ve- liki Šmaren, saj je posvečen zavetnici fame cer- kve, v kateri vsako leto v dopoldanskem času najprej opravijo bogoslužje, praznično popol- dne pa nadaljujejo z družabnimi igrami, ki jih je domače turistično društvo na izletniški kmetiji Vrtovšek letos organiziralo že osmič. Ob letošnjem prazniku se je v različnih zabavno družabnih igrah pomerilo osem petčlan- skih ekip, in sicer ekipe Kul- turnega društva Anton Aškerc Koprivnice, Mrčnih sei, Lovske družine Veliki Kamen, Male- ga Kamna, ekipa Mladinska toč- ka Veliki Kamen, gasilci Velike- ga Kamna, ekipa Kladja, pridruži- la pa se je tudi ekipa Senovega. Kljub temu da vreme ni bilo na- klonjeno praz- ničnemu dnevu, pa tako tekmo- valcem kot tudi navijačem ni po- kvarilo dobrega razpoloženja. L.P. Perilo je bilo treba s skupnimi močmi obesiti. Druienje med stojnicami po dopoldanski maši____________ Tekmovalci osmih ekip pred lacetkom tekmovanja Krajevni praznik KS Bukošek Prostovoljno gasilsko društvo Bukošek, Krajevna skupnost Zakot - Bukošek in Turi- stično društvo Bukošek so v soboto, 19. avgusta, že tradicionalno proslavili svoj kra- jevni praznik z gasilskimi igrami, ki so stele kot 6. memorial za pokal Jerneja Mola- na, in z družabnim srečanjem ob glasbi skupine Krila. V gasilskih spretnostih so se pomerile ekipe iz Gabrja, Obrežja, Zabukovja, Veli- kega Obreža in Krške vasi. Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 IZ NAŠIH KRAJEV Q Praznik KS Raka Bog ata društvena dejavnost in krajevni grb Med 16 krajevnimi skupnostmi v občini Krško si je krajevna skupnost Raka med za- dnjimi jzbrala krajevni praznik. Račani so na zboru krajanov in v okviru drustev za svoj praznik izbrali 10. avgust, godovni dan zavetnika župnijske cerkve svetega Lovrenca, posvetili pa so ga spominu na svojega rojaka, velikega sadjarskega stro- kovnjaka Martina Humeka, ter na ustavitev kolone JLA v krakovskem gozdu med osamosvojitveno vojno. Pranovali so od 12. do 14. avgusta. Osrednja prireditev raške- ga praznika je bila svečana seja sveta KS v prostorih tam- kajšnjega gasilskega doma, ki so se je ob domadh svetni- kih udeležili tudi predsedni- ki drugih KS v občini Krško, župan Franc Bogovič ter po- slanca Stane Pajk in Tone An- derlič. Kot je poudaril pred- sednik sveta KS Raka Alojz Kerin, letos zaključujejo in- vesticije v vodooskrbo 1900 prebivalcev v 28 vaseh krajev- ne skupnosti, za kar so v za- dnjih letih porabili največ de- narja. Veliko skrbi namenjajo tudi krajevnim cestam in rav- no v okviru praznika so se veselili odprt- ja preplaste- ne ceste Dolga Raka Miko- te. Sicer osta- ja na raškem koncu še 10 km neasfaltiranih cest, nekatere pa bodo asfal- tirali še letos. Na Raki si želi- ------------------ jo tudi nove kultume dvorane in ureditev obrtne cone, skrbi jih tudi usoda raškega gradu. Raška krajevna skupnost se po novem ponaša tudi s kra- jevnim grbom, ki ga je obli- koval Alojz Kerin, ček v vred- nosti 100 tisoč tolarjev za zmago na razpisu za oblikova- nje grba pa podaril raškemu župniku Francu Levičarju za nove orgle v župnijski cerkvi. Prva priznanja KS Raka pa so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Raka in Smednik ter podjetja Kremen Novo mesto, Kostak Krško in ITEO Raka. Kulturni program na seji so pripravili MPZ Raka, vokalna skupina Srake z Rake, inštru- mentalni kvartet Mlade Stra- . žanke in recitatorka. Sicer je v okviru tridnevnega praznovanja potekala še vr- sta prireditev. Po okrogli mizi o cvičkariji sta Društvo vino- gradnikov Raka in RRA Posav- je pripravila cvičkov večer na raškem trgu, svojo dejavnost so predstavili raško športno društvo in gasilsko društvo ter lovska družina, s spomin- sko slovesnostjo so se spomni- li Martina Humeka, smedniški gasilci pa so pripravili veseli- co. Po žegnanjski maši v farni cerkvi so se srečali člani Dru- štva izgnancev Raka in razvili svoj prapor. Peter Pavlovič Predsednik sveta KS Raka Alojz Kerin in župan Občine Krško Franc Bogovič sta odprla preplasteno cesto Do/go Raka - Mikote_______ Obnovili podružnično cerkev na Okiču Vaščani Okiča so s podpo- ro širše javnosti, Občine Sevnica, KS Boštanj, bo- štanjske župnije in števil- nih donatorjev temeljito obnovili podružnično cer- kev sv. Ane. Cerkev, ki je bila zgrajena v 17. stolet- ju, je bila po udaru strele leta 2002 še bolj potreb- na obnove. V letih 2004 in 2005 so stekla obsež- na dela. Prenovljeno cer- kev je 24. julija v priso- tnosti številnih gostov in okoliških prebivalce, bla- goslovil škof Andrej Gla- van. Svečanemu dogodku, ki je sovpadal s tradicio- nalnim žegnanjem na Oki- ču, je sledil tradicionalni 12. gasilski memorial To- neta Simončiča in vrtna veselica. Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih obänah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvešcajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Nov raški gnb, delo Alojza Kerina Staro in novo brez strehe V Brežicah pospešeno gradijo novo upravno zgradbo, hkrati pa obnavljajo zgradbo stare trgovske sole. Slednjo bodo odslej preuredili za župnijski urad, ki se trenutno nahaja na ulici pr- vih borcev. Obe zgradbi sta v teh deževnih dneh brez strehe. Upamo, da ne bo preveč škode na stari zgradbi, ki je pod spo- meniškim varstvom. A.P. Brez strehe ^ISOWCEKlsALON ZAVES I - OGLED IN SVETOVANJE, I - IZMERA IN MONTAŽA KARNIS, I - IZDELAVA ZAVES... Del. čas: pon.- pet: 09.00 -12.00; 15.00 -19.00, sobota: 09.00 -13.00 FrančiškaLevičars.p. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za žiuljenje ORGANIZIRA BREZPLAČNA PREDAVANJA »UŽITKI IN SREČA STARŠEVSTVA V SODOBNEM VSAKDANU« Financira: Mihistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, direktorat za družino RAZPORED brezplačnih PREDAVANJ in lokacija: Sevnica: LEKOS Galerija Ana, Glavni trg 27 Krško: Dvorana Območne obrtne zbornice, CKŽ 67 Brežice: Dvorana Območne obrtne zbornice, CPB 3 Skrivnost komunikacije Mateja Ponedeljek 5.9.2005 v Sevnici med starši in otroki Petric Torek 6.9.2005 v Krškem Četrtek 8.9.2005 v Brežicah Temelji zdravih Mateja Ponedeljek 12.9.2005 v Sevnici medsebojnih odnosov v Petric Torek 13.9.2005 vKrškem družini Četrtek 15.9.2005 v Breiicah Kdaj začnemo otroka Mateja Ponedeljek 19.9.2005 v Sevnici vzgajati - razvojne Petric Torek 20.9.2005 v Krškem potrebe otrok Četrtek 22.9.2005 v Brežicah Vzgoja votje, vztrajnosti Dr. Zdenka Ponedeljek 26.9.2005 v Sevnici in prenašanje porazov Zalokar Sreda 28.9.2005 v Krškem Divjak Petek 30.9.2005 v Breiicah Kako za starše in družine Irena Suša, Ponedeljek 3.10.2005 v Sevnici skrbi driava-materialna Zdenka Torek 4.10.2005 vKrškem in institucionalna pomoč Junkar Četrtek 6.10.2005 v Brežicah družini Žveglič Vzgoja mladih za Dr. Karel Ponedeljek 10.10.2005 v Sevnici üvtjenje brez drog Gerian, Torek 11.10.2005 vKrškem pater Četrtek 13.10.2005 vBrežicah VSTOP PROST- VABLJENI Pridružujemo si pravico do sprememb! Ljudska univerza Krško Dalmatinova 8, Krško 07 488 11 70, info@lukrsko.si www.lukrsko.si/portal R A D I O K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, lzposojrvaUšče VI f JEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70. lzposojevališče KOST ANJLVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 I alvasorjeva Iknjižnica Krško. V SPOMJN OLAFU LOVRENČIČU (1922-2005) Ko smo se sodelavke iz Valvasor- jeve knjižnice Krško odpravljale v vežico slovesa, da bi zadnjič po- zdravile phjatelja in učitelja g. Olafa, je iz od dežja prepojene zemlje prodirala megla. Megle- na koprena se je čudežno razliva- la po dolih Krškega hribovja in na- kazovala skrivne poti podzemnih in poglobljene struge nadzemnih voda. Od izvira do izliva. S srči- ko globoko v zemtji. Kot življenje. Rojstvo - izvir, otroštvo in mladost - zbiranje kapljic, cur- kov in livov v potoček, zreta doba - potok, ki ga v strugi bogatijo novi in novi tokovi, le včasih površinski, globoko dolbenje pa ostane prekhto, prerašča v reko, doba miru ko polno vodovje phpravlja srečanje z novo reko. - Olaf Lovrenčič je bil potomec stare videmske rodbine (po materi) in hrvaško-slavonsko plemiške (po očetu). Osnovno šolo je obiskoval na Vidmu, meščansko v Krškem (1934-1937), šolanje je nadaljeval na trgovski akademi- ji v Zagrebu, bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko, dezertiral in bil v francoskem ujetništvu. Po vojni se je zaposlil pri Žagi Petrič v Leskovcu ph Krškem, nato pri Gozdnem gospodarstvu Brežice (do 1952), krajši čas na DOZ-u in od 1953 do upokojitve (1984) v Tovarni celuloze in papirja na Vidmu. Njegova življenjska strast, ki ji je naklonil prvo Ijubezen ob arheoloških izkopavanjih ilirskih grobišč na Libni, je bila zgodovina domačega Vidma in Spodnje Štajerske. Po- svetil se ji je s prevodi starih listin (iz gotice), z zgodo- vinskimi, kulturnozgodovinskimi in etnološkimi zapisi, z zbiranjem dokumentarnega gradiva (dokumenti, knjige, sehjske publikacije, slikovno gradivo), rodoslovjem in so- tografiranjem spomenikov preteklosti. Ob tern se je trdno držal biblijskega načela: »Ogiblji se hudega in dela) do- bro, išči miru in stopaj za njim!<>, kar ga je zbliialo tudi z zgodovino Cerkve v občini Krško (župnije Videm, Bresta- nica, Koprivnica, Idole, Krško, Podbočje). Dejavno je so- deloval z Valvasorjevo knjiinico Krško, Valvasorjevim raz- iskovalnim centrom, Zgodovinskim krožkom Osnovne sole Jurija Dalmatina, Rodoslovnim društvom Slovenije in dru- gimi, tudi nemškimi ustanovami. Bogastvo domače prete- klosti pa je zajemal zlasti iz arhiva in fame kronike lup- nije sv. Ruperta na Vidmu. Drugi del široko razgledane osebnosti Olafa Lovrenčiča je »pripadal« kulturni dejavnosti v kraju in obiini Videm ob Savi, kasneje Krško. Kalil se je pri predvojnem Prosvet- nem društvu Videm, pozneje pri Ljudski prosveti in Delav- sko prosvetnem društvu Svoboda, Videm in Krško (od 1954 je bil tajnik društva, kronist in aktivni sodelavec pri obno- vi kulturnega doma, kjer so se krški dogodki vrstili do leta 1977). Zanimala pa sta go zlasti »svetlobna« medija: film in fotografija. Pri DKD Svoboda Krško je uvedel kinoteko, več kot dvajset let je pisal filmske komentarje in pri film- skem klubu urejal filmski program. 0 krškem kinuje napi- sal brošuro (1967), pri republiškem odboru Zveze kultur- nih organizacij v Ljubljani pa v filmski sekciji s sodelavci skrbel za dvig kvalitete filmskega programa. Z Albino in Milenkom Roš je ustahovil Foto klub Videm-Krško (1949), ki je bil v šestdesetih letih med »najmočnejšimi fotoorga- nizacijami v državi«. Člani kluba, ki jih je vrsto let tudi poučeval na tečajih, so razstavljali v Sloveniji, Jugoslavi- ji, Franciji, na Finskem in celo v Avstraliji. Od zaietka prijateljske povezave občine Krško z nemško občino Obrigheim je bil (do pozne starosti) uradni tolmaC na srečanjih v eni ali drugi drzavi, tesno povezan zlasti z dr. Eckhardom Hoffmannom pri delu na kulturnem podro- čju. Bil je tudi zaprisezeni prevajalec za nemščino pri so- dišču v Krškem. Ves ta velik intelektualni nabojje sproščal z mladimi -zla- sti taborniki - bil je ustanovitelj taborniške družine na Vidmu - in s sprehodi v naravo (zlasti zdolsko), ki jo je ob- čudoval in častil, tudi s fotografiranjem. Zemeljski tok našega rojaka, »velikega lokalpatriota«, se je končal. Marsikatero njegovo delo je osvetlit žarek za- pisa, predstavitve (tudi radijske), v javnosti je bilo spre- jeto z navdušenjem in pohvalo. Prejel je Red dela s sre- brnim vencem (1973), strokovna priznanja in Priznanje krajevne skupnosti Krško (2003). Bežni pogled sodelav- cev pod megleno kopreno, ki javnosti prekriva clovekovo osebnost, je pa v polno odstrta njegovim bližnjim, je ujet prijaznega, vedrega, globokega in iskrenega človeka. Llo- veka, ki ga je brusilo, tudi spodjedalo, a je trdno nada- ljeval smer, ki si jo je zastavil. Takšnega se ga bomo spo- minjali! Sodelavci iz Valvasorjeve knjižnice Krsko ObzorniK Časopis za pokrajino Posavje Naslednja številka bo izšla 8. septembra 2005 E šport Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Pogovor z Urošem Šerbcem "Generacijska razlika se na treningih ne pozna" Že v času junijskega praznovanja 50-letnice rokometa v Krškem je precejšnjo pozornost zbudila novica, da se v Rokometni kiub Atom Krško, ki bo letos igral v 1.B slovenski rokometni ligi, vrača legendarni rokometaš Uroš Šerbec. Poputarni "Šerbo" je tudi ob vrnitvi v matični klub še vedno preprost in dostopen, skratka, profesio- nalec od glave do pet. Prijazno je pristal na pogovor o njegovi vrnitvi v klub, v katerem je začel svojo bogato rokometno pot. Mnogi športniki že na vr- huncu kariere govorijo o tem, da bodo kariero kon- čali tarn, kjer so jo začeli. Ste tudi vi imeli tak namen ali je do tega prišlo slučaj- no? Mogoče nisem imel ravno tega namena, saj sem bolj računal na to, da born karie- ro končal v kakšnem večjem klubu, morda tudi v tujini. Poškodba mi je preprečila ta načrt, zdaj pa je povsem slučajno naneslo, da konču- jem tu, kjer sem začel. Kaj je bilo odlodlno pri od- ločitvi za prihod v Krško? Odloälno je bilo, ko sta prišla do mene moj prvi in kot kaže zadnji trener Oki (Oskar Kovač, op. p.) in Dule Siško. V klubu so potrebova- li enega bolj izkušenega ig- ralca, tudi levičarja seveda, jaz pa si še vedno želim ig- ranja. Počutim se dobro, po- škodbe sem saniral do te mere, da na tem nivoju lah- ko uspešno igram in se mi je ideja o vrnitvi v Krško zdela odlična. Kar na hitro smo se dogovorili, da se po tolikih letih vmem "domov". Z izjemo Dušana Urban- ča so v krškem klubu sami mladi rokometaši. Kako so vas sprejeli in kako se uja- mete z njimi? V bistvu gre tu kar za gene- racijsko razliko, vendar se to na treningih in na odno- su niti ne pozna. Športniki se ne glede na razliko v letih hitro ujamemo, saj vsi stre- mimo k istemu cilju, k čim boljšim igram in uspehom. Leta so pomembna le v tem, da z njimi pridobivaš izkuš- nje, ki znajo na igrišču zelo pomagati. Sam bom s svoji- mi izkušnjami poskušal fan- te s kakšnimi napotki in na- sveti usmerjati v njihovem razvoju, da bodo svojo igro dvignili na še višjo raven. Kaj menite o ekipi, kaj lah- ko doseže v 1.B tigi, ki jo zdaj dobro poznate? Liga bo zelo izenačena, mo- goče bosta dve ekipi malce izstopali, ostale pa so pri- bližno na isti ravni in bodo odločale malenkosti. Kar se tiče naše ekipe, opažam, da so fantje zelo zagnani in perspektivni. Doslej jih nisem poznal, a vidim, da imajo določene kvalitete, pa tudi veliko prostora, da te kvalitete še izboljšajo. Z dobrim delom, s pravim pri- stopom in pridnostjo se da s to ekipo veliko narediti. Ne bom napovedoval rezulta- ta, a mislim, da lahko ob- stanemo v ligi, mogoče se celo uvrstimo v prvo polovi- co. Predvsem žeiimo zmaga- ti dm več tekem, pomemb- no pa je tudi, da ti mladi fantje dobijo nove izkušnje in se pripravijo na težjo kon- kurenco. Gotovo imate "dobro oko" za talente, kdo od mladih Krčanov lahko uspe na več- ji sceni? Po prvem vtisu mislim, da so trije ali štirje zelo kvalitet- ni igralci. Predvsem zunanja linija je kvalitetna, saj ima- jo višino, moč in hitrost. Z nadgradnjo teh elementov bi nekaj od njih vsekakor lahko igralo v prvi ligi. To pa je odvisno od njihove vo- Ije, želje, tudi od usklajeva- nja študijskih in športnih ob- veznosti, pomembne so tudi njihove ambidje. Zagotovo boste v novi se- zoni z vašim renomejem na tribune privabili več gle- dalcev. Kaj si lahko obetajo Ijubitelji rokometa? Upam, da bodo prišli v čim večjem številu, to bi nam zelo prav prišlo. Seveda jih bomo morali obdržati z do- brimi igrami in predvsem s pravim odnosom in borbe- nostjo. Jaz bom enakovre- den član ekipe in ne bi rad nobenih privilegijev. Treni- räm tako kot ostali, mogo- če zaradi let izpustim kak- šen tek, to priznam, saj moram- paziti na poškodbe. Boril se bom za mesto v eki- pi tako kot vsi ostali, gle- de na izkušnje imam mogo- če kakšno prednost, vendar to ne pomeni, da lahko "za- bušavam" na treningu. Vsi si želimo dm boljše igre in re- zultate, pri tem pa ni po- membno, če igraš pet ali pa 55 minut. Peter Pavlovič Brestaničan Uroš Šerbec (letnik 1968) je leta 1989 odšel iz Krškega v Vetenje, kjer je igral dve leti, nato je bil do leta 2002 član ekipe Celja. V celj- skem dresu je bil po desetkrat drzayni in pokalni prvak Slovenije, petkrat zaporedje igral v polfina- lu evropske hge prvakov. S slovensko reprezentan- coje leta 1993 na sredozemskih igrah osvojil bron, leta 2000 je bil na evropskem prvenstvu na Hrva- škem peti (še pomnite tisti skok na rnizo pred one- melim občinstvom?!), isto leto na olimpijadi v Sid- neyu osrpi, igral je tudi na svetovnem prvenstvu na Islandiji ter na evropskih pryenstvih na Portugal- skem in v Španiji. Zaradi poškodbe se je moral od- povedati rokometu na najvišjem nivoju ter po od- hodu iz Celja igral v Slovanu in v Ribnici, zaradi poskodbe nekaj časa pavzirat, lansko sezono pa je odigral v 1.B ligi za Dol pri Hrastniku. V krski klub se je vrnil po 16 letih. Oskar Kovač: Šerbo je zelo izku- šen igralec, kar nam je do sedaj manjkalo, saj smo imeli le enega starejšega igralcOj Dusana Urban- ča. Uros bo za nase mlade igralce ogromno pomenil, kar smo opazili ze na prijateljskih tekmah vjuni- ju. Mislim, da je njegova vrnitey za naš klub fenomenalna okrepi- tev in da nam bo v tej sezoni po- magal do uspehov. Ker ima svoj krog navijačev, bo zagotovo pritegnil tudi gledalce, zato v novi sezo- ni pricakujemo polno dvorano. Tadej Bajda: Da se nam je pridru- I zil Uros, se mi zdi super. Je zelo izkušen igralec, ki nas lahko veli- ko nauči. Upam, da bo rad igral z nami in da nam bo veliko poma- gal. 1 njim se dobro ujamemo, saj je super osebnost. Hqj^q 2onč: Zelo sem vesel, da je ------------------- z nami taka legenda slovenskega rokometa. V cast mi je, da lah- ko eno leto ali več igram z njim. Zaenkrat smo se bolj malo igrali skupaj, a smo bili s tem zelo za- dpvoljni, skozi sezono bomo pa videh, kako se bomo ujeli. studio DOO posuvje INFORMAdMO SRE01ŠČE POKR/UINE POSAVJE inio Dober začetčk Krškega Nogometaši Krškega so z zma- go in remijem začeli novo se- zono v drugi slovenski nogo- metni ligi. Najprej so pred domačo publiko s 3:2 pre- magali Factorja iz Ljubljane (dvakrat je zadel Marko Lu- kačič, enkrat pa mojstrsko s prostega strela Iztok Zofič), v drugem krogu pa so ponovno doma remizirali z novincem v ligi Tinex Šenčurjem z 1:1 (strelec Miro Pilipovič). S šti- rimi točkami NK Krško na le- stvici desetčlanek druge lige zaostaja le za Aluminijem. Trener krške ekipe Stane Bevc ima v novi sezoni sicer na razpolago kar precej spre- menjeno ekipo. Po odhodu Iz- toka Kapušina in bratov Bojo- vič sta se v ekipo vrnila Sašo Rabič in Iztok Zofič, novin- ci pa so še Marko Lukačič iz hrvaškega Pomorca, Simon Prudič iz Livarja iz Ivančne Gorice, Levin Oparenovič in Boštjan Hemavs iz Šmarja pri Jelšah, Jože Barkovič iz CMC Publikuma, Luka Lazanski iz Olimpije ter kopica mladin- cev, med katerimi največ pri- ložnosti za igro dobi Miha Dr- novšek. POŠKODOVANA NAPADALCA - Na nogometnih tekmah v Krškem sta dokaj redna gosta tudi nekdanja na- padalca krške ekipe Dejan Rusič, sedaj član celjske- ga Publikuma, in Slaviša Dvorandč, član Domžal. Trenutno sta oba na "bol- niški", kar se nenazadnje vidi tudi na fotografiji, saj je Dejan na prisilnem po- dtku kar malce "ojačal", Slaviša pa je celo na ber- giah. Obema seveda že- limo, da bi bila dmprej spet strah in trepet prvo- ligaških vratarjev. Martinjak dvakrat po 37 metrov V okviru praznika KS Gora je tamkajšnje Športno društvo 14. avgusta pripravilo že tradicionalno tekmo v smučarskih skokih na plastični skakalnici v Spodnjih Dulah. Tokrat se je pomerilo 36 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. Med domačini so se v različnih kategorijah izkazaliAlen Zorič, Tim Sevšek, Matej Martinjak, Samo Kolar, Gašper Čižmek in Vesna Alegro in Valter Alegro, še posebej pa Aleš Martinjak, ki je z dvema skokoma po 37 metrov zmagal v absolutni konkurenci. Aleš je tudi zmago- valec letošnjega pokala KS Gora. Tekmo si je v lepem vremenu ogledalo približno 600 gledalcev. Akvatlon v znamenju domačinov Multisport klub iz Krškega je 14. avgusta na bazenu Brestanica organiziral drugi akvatlon v Posavju. Tekmovalci, od najmlaj- ših do pravih veteranov, so merili moči v različnih kategorijah in razdaljah. Domačini so se tudi tokrat odlično odrezali, pred- • vsem Nina Mandl, Tjaša Sušin, Jaka Kramaršič, Blaž Žmavdč, Jernej Glas, Anže Kužnik, Natalija Zbiljski, Tamara Bogovič in Samanta Zbiljski. V sklopu akvatlona je bilo tudi področno pr- venstvo za osnovne sole, kjer so prvaki postali Jaka Kramaršič, Jernej Glas, Nina Mandl in Natalija Zbiljski. Žičkarjeva triatlonska podprvakinja Na odprtem državnem prvenstvu v sprint triatlonu na Rudni- škem jezeru v Kočevju 20. avgusta so se med 240 tekmovalci in tekmovalkami iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške in Itali- je odlično odrezali tudi tekmovalci Multisport kluba iz Krške- ga. Dolores Žičkar je postala državna podprvakinja v sprint tri- atlonu med mladinkami, Jaro Kovačič pa je med člani v močni mednarodni konkurenci pristal na 28. mestu. V super sprint tri- atlonu je Nina Mandl zmagala med kadetinjami, Nina Andrija- ševič pa med mlajšimi mladinkami. Rovan 19. na svetu Edini posavski udeleženec svetovnega prvenstva v atletiki v Helsinkih na Finskem, brežiški skakalec s palico Jure Rovan, je izpadel v kvalifikacijah in osvojil 19. mesto. Jure je presko- Na akvatlonu so nastopili tekmovalci vseh generacij Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 MLADin čil 530 cm za 30 cm zaostal za kvalifikacijsko normo 560 cm, za uvrstitev v finale pa je bilo dovolj že 545 cm. Njegov lani doseženi osebni in državni rekord sicer znaša 561 cm. Kot je povedal po tekmovanju, so ga letos precej pestile poškodbe, zato ni imel dobre sezone in je še največ pokazal prav na sve- tovnem prvenstvu. Omerzel dvakrat srebrn, Zakšek bronast Na članskem in mladinskem državnem prvenstvu v plavanju v Radovljici je sodelovala tudi osemčlanska zasedba PK Ce- lulozar Krško. Jernej Omerzel je med mladinci kar dvakrat osvojil srebro, na 100 in 200 m hrbtno, odličen peti je bil še na 100 m prosto, sedmi pa na 50 m delfin. Absolutno je naj- višje segel s četrtim mestom na 100 m hrbtno. Nina Mandl se je kar trikrat uvrstila v mladinsko finale, enkrat pa je to med kadeti uspelo tudi Mateju Fuerstu. Pohvale si zaslužijo tudi preostali plavalci. Krčan na začasnem delu v Kopru Rok Kerin je bil tretji na 100 m prosto. Krški plavalci so nastopali tudi v Mariboru na državnem pr- venstvu za mlajše dečke in deklice. Najvišje je posegel Nejc Zakšek, ki je osvojil tretje mesto na 200 m prsno, odličen peti pa je bil tudi na 100 m prsno. Peti je bil tudi Matija Omerzel na 100 m prosto, šesti pa na 100 in 200 m hrbtno, na 200 m prsno pa je bil osmi. Svoje osebne rekorde so krep- ko popravili tudi ostali Celulozarji, še posebej pa velja po- hvaliti Tima Cargo - Žagarja in Gašperja Gorenca, ki sta od- ločilno prispevala k 14. in 18. mestu štafet 4 x 50 m prosto in mešano. Teraževa zmaguje Sevniški atleti so bili uspešni na poletnih tekaških tekmova- njih. Na maratonu kralja Matjaža v Črni na Koroškem 13. av- gusta je bila Maja Teraž najhitrejša v absolutni konkurenci na 10 km, Lucijan Sinkovič pa pri starejših pionirjih na 3 km. V članski konkurenci na 10 km je bil Tadej Mirt tretji, Miha Pov- šič četrti in Vid Zevnik šesti. Na "teku skozi pet vasi" v Matkah pri Preboldu 20. avgusta je Teraževa ponovno zmagala, tokrat na 4,4 km dolgi progi, pri moških pa je bil na enako dolgi progi najhitrejši Vid Zevnik. V konkurenci starejših pionirjev sta mu sledila kolega Lucijan Sinkovič in Miha Povšič, v mladinski kon- kurenci pa je bil uspešen Tadej Mirt. Končani poletni športni vikendi Z zaključnim turnirjem Zvezda v Brestanici se je končala seri- ja letošnjih poletnih športnih vikendov, ki jih je v sodelovanju s še nekaterimi mladinskimi organizacijami pripravila Mladin- ska športna zveza Posavja. Poletni športni vikendi so pote- ------------------------------'.------------------------- kali v Sevnici, v Brestanici, v Kr- škem in v Kosta- njevici na Krki, turnir v Brežicah pa je zaradi sla- bega vremena od- padel. Organiza- torji so s celotno serijo zadovolj- ni, saj se je tur- nirjev udeležilo 1100 športnikov iz cele Slovenije in celo Hrvaške. Na zaključku se je pomerilo po osem najboljših ekip v posa- mezni disciplini. V malem nogometu je zmagala ekipa Bar M iz Dobove, ki je v finalu premagala ITEO z Rake. V ulični ko- šarki je zmagalo Športno društvo Podbočje pred DŠB Levaki iz Artič. V ženski odbojki na mivki sta bili najboljši sestri Fab- jan iz Žužemberka oziroma ekipa TLtM, tretja je bila domača ekipa Super E. V odbojki na mivki pri moški je zmagala bre- staniška ekipa Sikla. V ekshibicijski tekmi v malem nogome- tu je ekipa občinskega sveta Krško premagala selekcijo po- savskih medijev. Vsi vsaj na pettisočaku Člani alpinistične odprave Posavskega alpinističnega kluba Peru - Cordillera Bianca so se vrnili domov. Cilj odprave, nabe- rejo izkušenj mlajših članov, so v celoti uresničili. Kar sedem članov odprave je osvojilo svoj prvi pettisočak, in sicer Cvetka Ogorevc, Rok Umek, Romana Salamon, Igor Suvajčevič, Darja Prezelj ter Janez in Maruša Novak, pet pa tudi svoj prvi šest- tisočak, in sicer Boris Sagernik, Andrej Sotelšek, Cvetka Ogo- revc, Rok Umek in Romana Šalamon. V odpravi so bili še Ma- tej Zorko, Nejc in Gorazd Pozvek ter Danica Pozvek Vidmar. Vsi člani odprave so se tako povzpeli vsaj na en vrh nad pet tisoč metri. Izkušenejši alpinisti so osvojili še nekaj vrhov, za dva za- htevna vzpona pa jim je zmanjkalo časa in so jih prihranili za naslednje odprave. Svetniško-medijski pozdrav pred tekmo Posavski alpinisti na enem od osvojenih vrhov v Andih Nataša Pinoza iz Sevnice za Miss Slovenije Letos bomo na izboru za Miss Slovenije zopet lahko navijali za domačinko. 180 cm visoka 21-letna Nataša Pinoza iz Sevnice se je prebila med dvanajst finalistk, ki bodo gledalce in komisijo poskusile očarati 17. sep- tembra 2005 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Polfinale za Miss Slovenije je potekalo na Ptuju 5. avgusta 2005, kjer si se uvrstila v fi- nale. Kakšni so občutki? Odlični. Na Ptuju sem se imela zelo dobro, organizacija je bila res na pravem nivoju, z dekleti smo se kljub temu, da se je tu in tarn čutila konkurenca, do- bro razumele. Je bilo to tvoje prvo lepotno tekmovanje? Ne. S tern se ukvarjam že od 15. leta, začela sem na sred- nji šoli kot »šolska maneken- ka«, bila sem Miss sole, na Su- per modelu 2002 sem osvojila drugo mesto, na predlanskem izboru za Slovensko Bondovo dekle pa sem bila tretja. Sicer pa so bile moje fotografije ob- javljene že v revijah Smrklja, Glos, Lepota, bila sem na na- slovnici Jane in One ter v kata- logu Jutranjke. Kaj pričakuješ od izbora za Miss Slovenije? Upam, da se mi bodo s tern iz- borom odprla vrata za kakšno delo, ki bi ga opravljala z ve- seljem, morda kakšne zanimi- ve ponudbe v svetu mode... Se pustim presenetiti. Kaj ti pomeni lepota oz. le- potna tekmovanja? Lepota je relativna. Vsak ima svoj okus in težko je izbra- ti najlepšo, saj je potrebna skladnost zunanjosti s človeko- vo notranjostjo. Imaš med dekleti, ki se pote- gujejo za laskavi naslov, svo- jo favoritko? Ja, kar dve. Sanjo Grohar in Manco Zver. Katera pa ti je po svojih vred- notah najbolj blizu od bivših Miss Slovenije? Predvsem Živa Vadnov, pa tudi Tina Zajc in Miša Novak. Te domači podpirajo pri ten tvojih ambicijah? Me, čeprav moram priznati, da gre za moj hobi, starši pa daje- jo prednost bolj izobrazbi. Si- cer me podpira sestra in seve- da prijatelji. Kaj si po izobrazbi? Šolska pot me je najprej vodi- la v Srednjo solo Sevnica, kjer sem se izobraževala za frizer- ko, nato sem šolanje nadalje- vala na Zavodu za tehnično izobraževanje v Ljubljani, pro- gram kozmetičarka, sedaj pa Studiram na Visoki soli za turi- zem v Portorožu. Kateri so še tvoji hobiji? Risanje, fitnes, izleti, spozna- vanje novih ljudi in seveda vse, kar je povezano z modo, predvsem modna fotografija. Rada delam kot fotomodel, to mi je bolj všeč kot maneken- stvo, saj morajo biti maneken- ke pretirano suhe, jaz pa ni- sem takšne konstrukcije. Tudi make-up je moj hobi, večkrat tudi sama naličim in sfriziram dekleta, ki potem pozirajo fo- tografom. Kako skrbiš zasvojo postavo? Veliko hodim v fitnes, rada ro- lam, tečem, rešuje pa me tudi to, da nisem preveč sladkosne- da, čeprav se kakšnim dobrim keksom težko odpovem. Kako bi se na kratko opisala? Sem komunikativna, prijaz- na, skromna in samozavestna, kadar je to potrebno. Po ho- roskopu sem tehtnica in last- nosti, ki jih pripisujejo temu znamenju, veljajo tudi zame. Kakšni so tvoji cilji in načrti za prihodnost? Čim prej najti službo, torej redno zaposlitev. Upam, da bom lahko delala z ljudmi, saj me to veseli, zelo so mi všeč mediji, predvsem televizija. Želim si, da bi nekoč lahko vodila kaksno televizijsko od- dajo, mogoče popotniško, saj rada potujem, hodim na izlete in odkrivam lepe kotičke naše dežele. Za konec pa me zanima, ali si že bila na dopustu ali te to še čaka? Nekaj izletov je za mano, rav- no ta vikend sem bila v Kropi, sicer pa na pravem dopustu še nisem bila. Če se bo vreme kaj izboljšalo, si bom mogo- če privoščila nekaj dni v Pira- nu, kamor se rada znova vra- čam. Sicer sem počitniške dni izkoristila za počitniško delo v Domu oskrbovancev na Impolj- ci, kjer sem delala kot frizerka in v ustvarjalnih delavnicah z oskrbovanci. Tanja Grabrijan Največja rock'n'roll fešta v Posavju Mladinski svet Občine Sevnica je minuli vikend organiziral dvodnevni glasbeni do- godek Gra(n)d rock. V sevniški grajski idili, ki lahko v svoj objem spravi veliko večjo publiko kot le nekaj sto obiskovalcev, so svojo glasbo, poleg domačih za- sedb, predstavile tudi skupine iz drugih držav. V petkovem večeru so se na odru zvrstile siovenske zased- be La Chupacabra, Levitan, Res nullius, Zaklonišče prepe- va in Demolition group, iz Itali- je so prišli Multiball, s Švedske pa Rio grande. V soboto pa so nastopile skupi- ne Blasted mind, Hie et nunc, Carina, avstrijska Entropy in hrvaška Elektro Buda. Dobro vzdušje pred sicer sobotno ma- loštevilno publiko je okrog pol- noči zmotil dež, ki je kljub pri- pravi blatne kopeli za nekatere obiskovalce z močnim nalivom prekinil koncert. Tako smo bili prikrajšani za nastop skupin Ego malfunction in Tabu. Finančni vir so poleg proda- nih kart ponovno predstavlja- li sponzorji (glavna sponzorja sta bila Obdna Sevnica in HSE Skupni podvig), tako da prire- ditev po prvih izračunih ni pri- nesla izgube. Kljub temu, da je organizator pričakoval več ob- iskovalcev in manj deija, je z glasbenim dogodkom, ki se je tokrat zgodil že tretje leto za- pored, zadovoljen, saj je pre- dramii zaspano Sevnico in pole- tno mrtvilo v občini. Tanja Grabrijan Posavska kultna skupina Demolition group med svojim drugim koncertom po novem zagonu in v prenovljeni postavi_______ Posavska zasedba Blasted mind je na Grandrocku nastopila ze lansko leto. Janu, Nikiju in Viliju se je na odru pridruiil še Enej, ki se je predstavil tudi s svojo skupino La Chupacabra. "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovnicami bomo vsakič izžrebali pet dobit- nikov nagrad. Tokrat bomo raz- delili naslednje nagrade: 1. Knjiga »Fanfare 2. Knjiga »Krško in Krčani« 3. Knjiga »Zarjavela od vsak- danjosti« 4. Majica z znakom Posavske- ga obzornika 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika Vabljeni k sodelovanju! Nagra- jence bomo objavili v nasled- nji številki. ObzffiniiK NEVIODVNVM GLASOVNICA St. 3 Glasujem za: športnika _ športnico _ ekipo v posamičnih športih ! ekipo v kolektivnih športih I----------------------------------------------------------------------- I I Ime in priimek i i Naslov Izpolnjeno glasovnico pošljite do 22. avgusta 2005 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) SD05J ŠPDRTNIK PDSAVJA E OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Posledice neurja v občini Krško Nočno neurje z močnimi padavinami, ki je v nede- Ijo, 21. avgusta, zelo prizadelo Posavje, predvsem občini Krško in Sevnica, nas je prignalo v večja in- terventna dela. kostak Leskovška cesta 2/a, 8270 Krško, tel.:07 48 17 200, fax^ 07 48 17 250, spletno mesto: www.kostak.si, elektronski naslov: kostak@kostak.si Na vso moč tudi zaposleni v Kostaku skušamo pomagati prizadetim občanom sanira- ti posledice plazov in poplav. S stroji, ki jih imamo na raz- polago, ter s pomočjo delav- cev sodelujemo s štabom civit- ne zaščite, tehničnimi ekipami za odpravo naplavin in gasil- ci. Navezani so stiki z Ministr- stvom za okolje in prostor ter Upravo RS za zaščito in reše- vanje. Za pomoč so poklicani tudi pripadniki Slovenske voj- ske, ki naj bi postavili nekaj pontonskih mostov. Trudimo se z javnih površin očistiti na- plavine. Hudourniki so popla- vili objekte, nanosili zemljo in kamenje na cestišča ter pov- zročili zdrse zemlje. Ogromno cest je še vedno posutih z gra- mozom, neprehodnih in z ne- vamostjo dodatnega plazenja zemlje, ki ogroža ne samo ce- stišče, temveč tudi stanovanj- ske objekte. Lokalni vodotoki so poplavili, bregove je pre- stopila reka Krka. V Posavju je sicer še vedno nekaj cest zapr- tih zaradi plazov, ponoči, 22. avgusta, pa je zaradi močne- ga deževja prišlo še do dodat- nih nanosov zemlje na cestiš- ča. Tekom prvega in drugega dne smo skušali vzpostaviti cestne povezave do odreza- nih stanovanjskih objektov ter nemoteno oskrbo s pitno vodo, pri reševanju in črpanju vode iz kleti, sanacija ostalih kata- strofalnih posledic pa še ved- no poteka in bo trajala pre- cej dlje. Oddana so poročila Občini Kr- ško o posledicah neurja z obi- Inimi padavinami in neposred- nem ogledu dela y dnevih 21. in 22. avgust. Škoda zaen- krat še ni ocenjena. Minister za okolje in prostor Janez Po- dobnik, ki je bil 22. avgusta tudi na obisku na prizadetih območjih občin Krško, Sevni- ca in Laško, je povedal, da bo za oceno povračila škode fizič- nim osebam glede na zakon- sko normo potrebno počaka- ti še nekaj dni, da bodo vidne vse posledice te velike narav- ne nesreče. Poročila posameznih krajevnih skupnosti v občini Krško oce- njujejo in predlagajo, da bo potrebno po sanaciji odprav- tjenih posledic neurja, se pra- vi v času stabilnejših razmer, sistematično in kvalitetno pri- stopiti k ureditvi cestne, vod- ne in druge infrastrukture, ki bo zmanjšala posledice in ma- terialno škodo naslednjih neu- rij. Te so ureditev vodotokov, ureditev že znanih in potenci- alnih plazov, izvedba muld in naklonov cest, pregled in čiš- čenje cestnih jaškov za mete- orno vodo, izvedba in čiščenje odprtih vodnih kanalov ob ce- stah, večja prepustnost pod mostički vodotokov ter očiš- čenje naravnih kanalov do iz- liva... Zaradi povečane količine me- teorne vode je neoporečnost pitne vode vprašljiva, pred- vsem v posameznih vaških vo- dovodih, ki niso v'lasti Obdne in niso v upravljanju družbe Kostak d.d. Poudarjamo, da komisija za pitno vodo, ki jo je imenoval minister za zdravje, po ujmah, ki so v soboto in nedeljo priza- dele širše območje Celja, Ma- ribora in Posavje, prebivalcem priporoča prekuhavanje pitne vode. Komisija v navodilih za prekuhavanje vode poudarja, da je dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem varna metoda. Prekuhavanje vode pred upo- rabo priporočamo predvsem na območju Kostanjevice na Krki, Brestanice in Senovega, kjer je prišlo do vdora me- teornih vod. Vodo bo potreb- no prekuhavati, dokler bodo v njej opazni sledovi kalnosti oziroma vse do preklica. Nad- zor nad kvaliteto izvaja Zavod za zdravstveno varstvo. Obča- ne redno obveščamo o kakovo- sti vode s pomočjo medijev, skladno s predpisi. Zaradi neurja je prišlo do po- škodb tudi na vodovodnih si- stemih, ki so v upravljanju družbe Kostak d.d.: zasutje in zalitje zajetij, poškodba glav- nih in sekundamih cevovodov na sistemih, predvsem na si- stemu Senovo-Brestanica, iz- pad električne energije na ultrafiltrirni napravi Dobrova in zajetju Senovo, zalitje vr- tin ter poškodbe avtomatike, erozija na črpališču in vrti- nah (Rore), zalitje hidroforne postaje Kalce (zamenjava čr- palke), poškodbe vodovodnih priključkov zaradi plazenja, poškodbe vodovodnih hišnih priključkov in še mnoga zasut- ja, erozije in zalitja. Sistemi bodo v roku tega tedna že sa- nirani, aktivirani in bodo delo- vali normalno. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI KRŠKO ZBIRALI BOMO: odpadna olja, zdravila, škropiva, barve, lake, razredčila, embalažo barv, lakov in topil, spreje, baterije, akumulatorje, neonske žarnice, elektronske aparate,... PREVZEMNO MESTO datum ura KSGORA pred gasilskim domom čet 22.09. 1500-1530 KS VELIKI TRN pred sedežem KS čet 22.09. 1545-1630 KSSENUŠE pred gasilskim domom čet 22.09. 1645-1730 KSRAKA pri osnovni šoli čet 22.09. 1745-1830 KSLESKOVEC pri osnovni šoli čet 22.09. 1900-2000 KS VELIKI PODLOG pred novim gasilskim domom * pet 23.09. 1500-1545 KSPODBOČJE pri osnovni soli pet 23.09. 1600-1645 KS KOSTANJEVICA pri osnovni šoli pet 23.09. 1700-1745 KSKRŠKOPOUE pri igrišču na Drnovem pet 23.09. 1815-1845 KSKRŠKOPOLJE pri igrišču v Veliki vasi pet 23.09. 1855-1925 KSKOPRIVNICA pri osnovni soli sob 24.09. 800-830 KSKOPRIVNICA na Velikem Kamnu pri trgovini sob 24.09. 835-905 KS SENOVO pred domom XIV. divizije sob 24.09. 915-1000 KSBRESTANICA parkirišče med TUŠ-em in Elektr. sob 24.09. 1010-1055 KSROŽNO PRESLADOL pred sedežem KS sob 24.09. 1110-1140 KSKRŠKO trinica sob 24.09. 1200-1330 KSKRŠKO za občinsko zgradbo sob 24.09. 1340-1510 KSZDOLE nasproti pokopališča sob 24.09. 1530-1615 KSDOLENJAVAS pri trgovini Gregor sob 24.09. 1630-1715 DROBNI NASVETI: • nevarne odpadke na Kostaku zbiramo v posebej organizira- nih akcijah, enkrat letno v mesecu septembru, kosovne od- padke pa dvakrat letno, in sicer v mesecu aprilu ter oktobru po določenem urniku; • nevarne, kosovne in ločeno zbrane odpadke je možno sko- zi vse leto redno oddajati na Zbirnem centru Spodnji Stari Grad; • stroški zbiranja nevamih in kosovnih odpadkov so vključeni v ceno smetarine. Veliko povedo že njihova imena Stari Latinci so ustvarili rek "Nomen est omen" - "v imenu je pomen". Ta pre- govor še kako velja za imena kemijskih elementov, ki so jih njihovi odkritelji pogosto poimenovali po njihovih značil- nostih. Zelo "zgovorna" so tudi imena tistih kemijskih elementov, ki imajo (bolj ali manj znane) radioaktivne izotppe. agendja 5araol Poimenovani po nebesnih telesih... Ob besedi "radioaktivnost" povprečen poznavalec kemi- je najprej pomisli na uran in plutonij. Uran, ki so ga nekaj časa izkopavali v rudniku v Žirovskem vrhu pri Idriji (ra- dioaktivni izotop uran 239, ima razpolovni čas le 23,5 minut) je leta 1789 (franco- ska revolucija!) odkril Mar- tin Heinrich Klaproth in ga poimenoval po planetu na- šega osončja, ki so ga od- krili le nekaj let pred tern. Po planetu je dobil ime tudi drugi znani radioaktivni ele- ment plutonij (izotop pluto- nij 243 ima razpolovno dobo nekaj manj kot pet ur), ki ga je leta 1941 odkril G. T. Sea- borg. Jöns Jacob Berzelius je odkril selen (izotop selen 75, razpolovna doba 120 dni) in ga zaradi podobnosti s takrat že znanim elementom telur- jem (latinsko tellus, zemlja) imenoval po Luni (grško sele- ne, Luna). ... zemljepisnih pojmih... Latinsko ime bakra (izotop baker 64, razpolovni čas 12,8 ure) je cuprum, izvira pa iz imena za Ciper (latinsko Cy- prium), kjer so bila v anti- čnih časih velika nahajališ- ča bakrove rude. Po Evropi je dobil ime evropij (izotop evropij 152 ima razpolovni čas 5,3 leta, evropij 154 pa 5,4 leta), ki ga je leta 1901 odkril Eugene Anatole De- marcay. Ze omenjeni G. T. ¦Seaborg je leta 1945 odkril element, ki je v cast Ame- rike dobil ime americij (izo- top americij 241 se razpolo- vi v 460 letih). Po škotskem kraju Strontian pa je dobil ime stroncij (izotop stroncij 90, razpolovna doba 28 let), ki ga je leta 1790 odkril A. Crawford. ... mineralih... Ime cink (izotop cink 65 se razpolovi v 250 dneh) je prvi uporabil slavni kemik Para- celsus, k temu pa ga je nave- del videz minerala galmeija (nemško Zinken ali Zanken, roglji). Element "grozljive- ga" imena arzen (izotop ar- zen 76 se razpolavlja 26,8 ure) je dobil ime iz grške be- sede arsenikon, ki označuje že v antiki znan mineral. ... celo po bogovih... Kovinski kobalt (izotop ko- balt 60 se razpolavlja 5,3 leta) je leta 1730 prvi izo- liral švedski kemik Georg Brand, ime pa je dobil po podzemnem zlem duhu iz germanske mitologije, ki so ga v srednjem veku rudar- ji obdolžili, da je pokvaril rude. Kot stranski produkt pri različnih metalurških po- stopkih so namreč pričako- vali baker ali kakšno dru- go žlahtno kovino, nastal pa je kobalt. Slovensko ime ,za živo srebro (izotop živo srebro 197 ima razpolov- ni čas 23 ur, živo srebro 203 pa 46,5 dneva) je posrečen prevod latinskega imena hy- drargyrium, ki pomeni vodno (tekoče) srebro, izvira pa iz grških besed za vodo (hydor) in srebro (argyros). Za ta element pa je v rabi tudi iz- raz mercurium, po rimskem bogu trgovine Merkurju, ki je bil najbolj "gibljiv" med vsemi bogovi. ... največ po barvah, žarčenju in vonju... Indij (izotop indij 111 se raz- polovi v 2,8 dnevih), ki sta ga leta 1863 odkrila Ferdi- nand Reich in Theodor Rich- ter, nima imena po Indiji, pač pa po intenzivni modri črti v spektru, ki je podo- bne barve kot indigo barvi- lo. Značilna vijolična barva (grško iodes, barva vijolic) je dala ime tudi jodu, ki ga je leta 1812 odkril Ber- nard Courtois (izotop jod 125 ima razpolovni čas 56 dni, jod 128 pa 25 minut). Bar- ve so za poimenovanje ele- mentov navdihnile tudi Lou- isa Nicolasa Vauquelina, ki je leta 1797 odkril krom (izotop krom 51, razpolovni čas 27,5 dni), cigar spojine so različ- no obarvane (grško hroma, barva). Cezij (izotop cezij 137 se razpolovi v 30 letih), ki sta ga odkrila Robert Wil- helm Bunsen in Gustav Kirch- hofs, dolguje ime barvi zna- čilnih črt v spektru (latinsko caesius, nebesno moder). Po raznobarvnih spojinah (grško iris, mavrica) je dobil ime iridij (izotop iridij 192 z raz- polovno dobo 74 dni), ki ga je leta 1804 odkril Smithson Tennant. Fosfor (izotop fosfor 32, razpolovni čas 14,3 dneva) je leta 1674 odkril alkimist Henni Brand in mu dal ime po njegovem svetlikanju v temi (grško fosforos, nosi- lec svetlobe). Zakonca Ma- rie in Pierre Curie sta leta 1898 odkrila radioaktivni ra- dij (izotop radij 226 ima raz- polovni čas kar 1620 let) in ga poimenovala po žarčenju, ki ga je oddajal (tatinsko ra- dius, svetlobni žarek). Fran- coski kemik Antoine Jerome Balard je leta 1826 v soleh iz morske vode odkril brom (iz- otop brom 82 ima razpolovni čas 36 ur) in ga poimenoval po neprijetnem vonju (grško bromos, smrad). ... pa tudi po pomoti. Molibden (izotop molibden 99 se razpolavlja 68,3 ure), ki ga je leta 1778 odkril Carl Wilhelm Scheele, so po po- moti poimenovali po grškem terminu za svinec (molyb- dos). Z obsevanjem molibde- na z devteroni je Carlo Perri- er leta 1937 umetno izdelal tehnecij (izotop tehnecij 99m, razpolovni čas šest ur), ki so ga kasneje imenovali po grški besedi za umetno (teh- netos). Z destilacijo uteko- činjenega zraka je William Ramsay leta 1898 odkril kse- non (izotop ksenon 133, raz- polovna doba 5,3 dneva), ki je dobil ime po grški besedi xenos, tuj, redek. Vir~: Branko Čeh: O imenih ele- mentov. Raopis 4, december 1996, Raopis 5, marec 1997. Vir: www.drustvo-js.si A Radioaktivni uran so nekaj let pridobivali tudi iz rudnika urana na Žirovskem vrhu. Raziskave rudišča so potekale ze od leta 1960, poskusno odkopavanje se je pricelo leta 1982, redna proizvodnja je potekala dojunija 1990. Rudnik so nato zaprli in leta 1995 zaceli z nje%ovo sanacijo. Sanacija zajema tudi jalovišči Jazbec in Boršt. Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 IZ NASIH OBČIN - KRŠKO ffl Poročilo o kvaliteti pitnih voda iz lokalnih-vaških vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti oz. skupin občanov v občini Krško v prvi polovici leta 2005 4 Po pogodbi, ki je sta jo sklenila Občina Krško in Zavod za zdrav- stveno varstvo Novo mesto, je Zavod za zdravstveno varstvo opravil analize vode vaških vo- dovodov in izvirov, ki so v uprav- ljanju krajevnih skupnosti oz. skupin občanov. Povzetek poro- čila o kvatiteti pitne vode vodo- vodov in izvirov nad katerimi ni rednega nadzora v skladu s Pra- vilnikom o pitni vodi (Ur. List RS St. 19/04, 35/04), podajamo v nadaljevanju. Celotno poroči- lo s podatki o analizah pa je na razpolago na Oddelku za ureja- nje prostora in varstvo okolja Občine Krško. Zavod je pri pregledu odvzel 75 vzorcev za osnovno mikrobiolo- ško in 63 vzorcev za osnovno ke- mično preiskavo. Mikrobiološke analize so pokazale, da od 75 vzorcev 57 (76%) ni bilo primer- nih zaradi povečane prisotnosti bakterij v vodi, katere so lah- ko povzročitelj črevesnih nalez- Ijivih bolezni. Eden vzorec pa ni bi primeren na podlagi fizikal- no kemične preiskave zaradi ne- sprejemljivega vonja in okusa. Poudariti je potrebno, da so rezultati opravljene preiskave odraz trenutnega stanja, saj je iz primerjave v preteklih letih opravljenih analiz, mogoče ugo- toviti, da se kakovost vode na ten vodovodih in izvirih tekom leta bistveno spreminja. Odvis- na je predvsem od vremenskih razmer in letnega časa ob od- vzemu vzorca. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opozarja, da pitna voda na teh vodovodih oz. vod- nih virih ni zdravstveno ustrez- na in vodooskrba ni varna. Stal- no je namreč prisotna možnost hidričnih epidemij. Vodo na vodnih virih, ki jih upo- rablja približno 4200 oz. 15% prebivalcev občine Krško je pred uporabo potrebno obvez- no prekuhati. Za prekuhavanje pitne vode se priporoča nasled- nji način: • ko voda zavre, običajno za- dostuje, da burno vre še eno minuto, priporoča pa se, da zaradi večje varnosti voda vre vsaj tri minute, kar za- gotavlja tako široko varnost, da takšno vodo lahko uživa- jo tudi osebe z oslabljenfm imunskim sistemom; • zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode se priporoča, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali; • vodo hranimo v hladilniku v čisti in pokriti posodi; • tako pripravljeno vodo za pitje lahko uporabljamo do 24 ur, izjemoma do 48 ur; • če je voda motna, je potreb- no pred prekuhavanjem od- straniti večino delcev z use- danjem in nato filtriranjem skozi več plasti äste, najbo- Ije prelikane tkanine ali sko- zi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo); • ker je lahko prekuhana voda manj prijetnega okusa, se za pitje priporoča pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa se zaužije tudi v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Dolgoročno se priporoča, da se uporabniki priklopijo na večje vodovodne sisteme, katerih viri se varujejo z vodovarstvenimi pasovi in katere upravlja stro- kovno usposobljen upravljalec, v našem primeru Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško. Potrebna pa bo tudi sanacija obstoječih sistemov z uvedbo filtracije in kloriranja vode. Zbirni pregled rezultatov preiskav pitne vode iz vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti ali vodovodnih odborov Krško za leto 2005 ,, , . Štev. Zdrav. Vodovod „ , Porab ocena 1. Ardro pri Raki - omr. 70 NU 2. Armeško - izvir Armeško U 3. Anže - omrežje 50 U 4. Brezje pri Senušah - mrežje 200 U 5. Bohor - planinski dom-- omr. U 6. Bučerica - izvir NU 7. Črešnjice - omrežje " 63 NU 8. Dobrava omr. Vovčko Anton NU 9. Dol pri Podbočju - omrežje 35 U 10. Dolenja vas - omrežje 50 NU 11. Dol. Leskovec omr. 40 NU 12. D. Leskovec Prižni dol - omrežje 40 NU 13. Golek - omr.Golek ., NU 14. Golek omr. Sp. Dule ' NU 15. G.Leskovec Ložice VH NU 16. G.Leskovec Stranje - Ložice omr. NU 17. Gorenja vas pri Leskovcu - omrežje 30 U 18. Gornje Pijavško omr. 90 NU 19. Jevša - Šedem - omrežje Šedem 11 NU 20. Jevša Šedem omr. Šedem 21 NU 21. Kališovec Brezje omrežje Brezje ^r NU 22. Kališovec Brezje omrežje Kališovec NU 23. Lomno - omrežje 64 NU 24. Loke - omrežje - Anovec 29 NU 25. Mali Kamen - Reštanj - omrežje U 26. Mali Kamen - Reštanj - VH NU 27. Mali Kamen Okrog omrežje I ., NU 28. Mali Kamen - Okrog - omrežje II '*" NU 29. Mali Kamen - Belo - Ajdonik - omr. 20 NU 30. Mali Kamen - Belo - Boh 9 NU 31. Mali Kamen - Slatno - omr. 8 NU 32. Mladje - omr. 28 NU 33. Mrčna sela - Smole 12 NU 34. Mrčna sela - Gorjup Franc 40 U 35. Mrčna sela - Bohorč 13 NU 36. Nova gora -VH NU 37. Nova gora - omrežje '""" NU 38. Plešivica - Vovčko Franc omr. 6 NU 39. Plešivica - Jeler - omr 6 U 40. Plešivica - Kozole - omrežje 30 U 41. Plešivica - Vovčko Srečko - omr. 9 NU 42. Presladol - omr. 68 NU 43. Presladol - Kozmus omr. 50 NU 44. Puste Ložice - Škoberne 7 NU 45. Puste Ložice - Županc 9 NU 46. Ravni -omrežje i 150 NU 47. Izvir Rozalija NU 48. Rožno - Hruševje - VH NU 49. Rožno -Hruševje - omrežje '""" NU 50. Rožno - omrežje - pekarna Sluga 60 NU 51. Rožno - Stopar F. 10 NU 52. Rožno - Stopar Sl. 14 NU 53. Rožno - Kocjan 70 NU 54. Senožete - omr. 27 NU 55. Senuše - omrežje Senuše 7 NU 56. Senuše - omrežje bife 'iu NU 57. Slinovce 50 NU 58. Slivje 74 NU 59. Slom - llovec - omr. Stolovnik 51 ^r U 60. Slom llovec-omr. Stolovnik 18 U 61. Srednje Pijavško - omr. 13 U 62. Spodnje Pijavško - omr. 20 U 63. Smečice - omr. 40 NU 64. Stranje - omr. U 65. Šapola - omr. 60 U 66. Izvir Turn - Leskovec NU 67. V. Kamen - zajetje ~Q U 68. V. Kamen - omrežje *""' NU 69. Vetrnik - omr. 1 NU 70. Vetrnik - omr. II. NU 71. Vrbje - omr.Vrbje 14 NU 72. Vrtača - omr. - Vrtača 1 NU 73. Zalog - Prelogar 18 U 74. Zalog - Žveglič 11 NU 75. Izvir - Žahovec - Sremič NU Legenda: U=ustrezen, NIMneustrezen, Javna razgrnitev predloga zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici Občina Krško obvešča vse občane ter krajane Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, da je organizirana javna razgrnitev predloga zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici. Dokumentacija je v času uradnih ur javno razgrnjena v prostorih Občine Krško ter v prostorih Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni, In sicer od 6. avgusta 2005 dalje. V času javne razgrnitve se lahko k dokumentu podajo pisne pripombe in predlogi ter se posredujejo Občini Krško, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja. Javna obravnava predloga zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici bo v četrtek, 25. avgusta 2005, ob 19.00 uri v večnamenskem prostoru OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki. Vljudno vabljeni IjgÄMgMgmmm^ Javni razpis za sofinanciranje obnove mestnih jeder v občini Krško za leto 2005 Občina Krško je objavila javni razpis za sofinanciranje projektne dokumentacije za funkcionalno obnovo stavb v mestnih jedrih Kr- ško in Kostanjevica na Krki ter za sofinanciranje izvedbe obnov zunanjih delov stavb s ciljem funkcionalne izrabe in izgleda. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe ali humanitarne orga- nizacije: • so lastniki zgradb v predelu starega mesta Krško od vhoda iz Pijavške strani do mostu čez reko Savo oziroma so lastniki zgradb na otoku v mestu Kostanjevica na Krki, • so ali bodo do konca razpisa pripravili dokumentacijo za obno- vo ali so dela tudi izvedli, • so dela izvedli na osnovi veljavnega dovoljenja, • lahko predložijo ustrezne račune za izvedbo del v letu 2005 (do konca razpisnega roka) z dokazilom o plačilu, • niso prejeli sredstev iz drugih razpisov. Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje projek- tne dokumentacije je 5.000.000 SIT, za sofinanciranje obnove pa 8.000.000 SIT. Sredstva se delijo na podlagi meril, ki so sestavni razpisa. Najvišji odobreni znesek po posameznem upravičencu je lahko do 20% vrednosti skupnega razpisanega zneska, neporablje- na sredstva iz ene postavke pa se lahko v okviru razpisa prenese- jo na drugo postavko, če so na osnovi kriterijev tega razpisa raz- deljiva. Občina Krško bo uvrstila prosilce tako, da bo sofinancirala izvedbe najmanj 20% in največ do 40 % celotne vrednosti projek- ta na osnovi izkazanih dokazil o izvedenih delih. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Rok za črpanje odo- brenih sredstev je 31.12.2005. Vloge s predpisano dokumentacijo po tem razpisu morajo prispe- ti najkasneje do ponedeljka, 24.10.2005 na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani, od dneva te objave do izteka prijavnega roka, dvignejo v času uradnih ur na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, Krško. Dodatne infprmacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Miloš Kukovičič, tel. 07/49-81-309, e-mail: milos.kukovicic@krsko.si, vsak dan v času uradnih ur, celotna vsebina javnega razpisa pa je objavljena na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Smisel pokrajine je gospodarski razvoj! V svetniški skupini Posavske unije mladih Krško trd- no vztrajamo na stališču, da mora biti temeljni cilj ustanavljanja Pokrajine Posavje hitrejši gospodar- ski razvoj. Ob zadnjih aktualnih dogodkih v zvezi z ustanavljanjem Pokrajine Posavje in medobčinskimi boji za regionalno središče in institucije opažamo, da je temeljni namen regionalizacije, gospodarski razvoj, zasenčila bitka za politično obvladovanje našega regionalnega prostora. V EU so se regije vzpostavite z namenom za- gotavljanja pogojev za hitrejši gospodarski razvoj, regionalna središča pa so se vzpostavila v mestih, ki so bila gospodarsko najmočnejša in so bila nosilec gospodarskega razvoja celotne regije. Zato LO PUM vztraja na stališču, da se mora regionalno središče in z njim povezane institucije vzpostaviti v mestu, ki je nosilec gospodarske moči v regiji. Smisel pokrajine pa niso institucije, ampak regionalni projekti s katerimi se zagotavlja pogoje za hitrejši gospodarski razvoj. Eden takih projektov je ne- dvomno izgradnja regionalnega optičnega omrežja za raziskovalne in izobraže- valne potrebe, za katerega bosta država in EU namenila 3,8 milijarde SIT, Po- savju pa je od tega namenjenih 159 milijonov SIT. Ker bo država na razpisu, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, za izgradnjo omrežja v Posavju izbrala enega izvajalca, pozivamo vse tri posavske Občine, da čim prej začnejo pogovore, ki bodo omogočili izgradnjo optičnega omrežja v Posavju. Vodja svetniike skupine PUM Krško Silvo Kroielj pum posavska unija Stališče svetniške skupine Nove Slovenije k poročilu o opravljenem nadzoru v občinski upravi občine Krško Na 30. seji Občin- skega sveta smo svetniki obravna- vali tudi poročilo Nadzornega odbora. Čeprav je bilo poročilo pripravljeno že v mesecu marcu in je nastajalo več kot eno leto, smo ga svetniki prejeli šele v juliju. O poroči- lu se v javnosti ni skoraj nič govorilo in tudi ne pisalo. Na kratko je o tem pisal le tednik Mag (st.25/2005) in SavaGlas (št. 136 in 137). Preden pojasnimo stališče svetnikov Nove Slovenije, še nekaj o vsebini ugoto- vitev Nadzornega odbora. Čeprav so nadzorniki pregledali le slab odstotek poslovnih dogodkov v občinski upravi, so ugotovili presenetljivo vetiko nepra- vilnosti in nezakonite porabe denarja. Med drugimi je Nadzorni odbor v poro- čilu ugotovil oziroma zapisal: - Župan ni spoštoval sklepa Računskega Sodišča in Občinskega sveta in ni iz- terjal dolga političnih strank, s katerim bi moral vrniti v občinsko blagajno ne- kaj manj kot 7 mio SIT. - Zupan je v času svojega županovanja nezakonito izplačal nekaterim politic - nim strankam skoraj 6 mio SIT, tako da znaša skupna prekoračitev 12 milijo- nov in 800 tisoč SIT. AAed strankami, ki so prejete največ nezakonitih dotacij, je Ljudska stranka, ki ji v Krškem predseduje župan g. Franc Bogovič. - Nadalje je Nadzorni odbor ugotovil, da je bilo določenernu proračunskemu porabniku nakazano za preko 300 tisoč SIT manj sredstev, kot to izkazujejo li- stine. Preseneča dejstvo, da župan in občinska uprava nista niti poskušata po- jasniti, kam se je zgubil ta denar. - V stavbi, katere lastnik je Občina Krško, gostujejo kot najemniki tudi politič- ne stranke. Med njimi je župan največ popusta ponovno dodelil Slovenski Ijud- ski stranki, ki je plačevala najnižjo najemnino za najet kvadratni meter, odpi- sal pa ji je tudi obveznost plačila ogrevanja, komunalnih storitev, elektridne energije in celo prispevka za mestno zemljišče. - Več nepravilnosti in neupravičenih izdatkov proračunskega denarja je Nad- zorni odbor ugotovil tudi pri javnem naročilu in izboru najugodnejšega po- nudnika. - Nadzorniki so zapisali, da za ustvarjanje velikih razlik med posameznimi pro- računskimi porabniki (v tem primeru političnih strank) župan ni imel osnove v nobenem pravnem aktu. Svetniki Nove Slovenije ne vidimo posebnega razloga, da ne bi verjeli Nadzor- nemu Odboru Občine, čeprav pa dopušcamo možnost, da je katera od ugoto- vitev nadzornikov netočna v škodo ene ali druge strani. Odločno pa smo pro- ti poskusu jiupana, ki je na seji poskušal za razsodnika postaviti kar Občinski svet, kar je v nasprotju s Statutom, ki določa, da je Nadzorni odbor najviš- ji organ nadzora proračunske porabe in je njegova ugotovitev dokondna tako za župana kot za Občinski svet. V Novi Sloveniji smo pričakovali predvsem od- govor župana, katere od ugotovljenih nepravilnosti so že odpravljene in kdaj bodo preostale. Svetniška skupina Nove Slovenije se je pri sleherni razpravi o proračunu zav- zemala za gospodarno in pregledno ravnanje z občinskim proračunom in opo- zarjala na nerealno visoke odhodke in primanjkljaje ter zadolževanja. Nad- zorniki pa so sedaj odkrili že na zelo ozkem delu proračuna milijonske zneske nezakonite porabe proračuna Občine. Da bi odstranili kakršen koli dvom o pravilnosti ugotovitev Nadzornega odbo- ra in nepotrebno zavlačevanje pri odpravljanju nepravilnosti, smo svetniki NSi na seji predlagali, da se poročilo skupaj z zagovorom župana, ki smo ga preje- li svetniki, pošlje Računs!;emu sodišču Republike Slovenije. Žal naš predlog ni bil podprt z zadostno večino, demur se ni čuditi, saj je večina svetnikov iz žu- panove koalicije tudi do sedaj vedno podpirala župana. Ker pa menimo, da se zadeve morajo razčistiti in vzpostaviti zakonito stanje v občinski blagajni, bo svetniška skupina NSi, v svojem imenu, posredovala poročilo Računskemu so- dišču in po potrebi tudi drugim pristojnim državnim organom. Svetniika skupina NSi NSi Nova Slovenija Kritanska lludska stranka S sredstvi naj razpolaga KS mesta Krško Posavje je v pričakovanju izhoda razpisa za končne lokacije odlagališča radioaktivnih odpad- kov. Po pričakovanju bodo izbrane po ena KS v vsa- ki občini in vsaj v Krškem ne more biti dileme, da bo lokacija v bližini ali znotraj ograje NEK, to pa po- meni v Krajevni skupnosti mesta Krško. Ob tem je potrebno ugotoviti, da so sedanja sredstva odškodnine zaradi radioaktivnih odpadkov razdeljena med vse Posav- ce enako, česar sosednji občini po mojem in ne samo mojem prepričanju, ne bi dovolili. Zato bomo Krčani zahtevali, da vsaj napovedanih 50 milijonov za fazo raziskav dobi in z njimi razpolaga KS mesta Krško. Medtem ko je bilo v občini Krško že nekaj primerov, da so KS same razpolaga- le s precejšnjim denarjem iz odškodnin, mora KS mesta Krško sredstva iz NE Krško deliti z vsemi ostalimi kraji. Kaj in kako je bilo doslej narejeno z vsemi temi milijardami, je že drugo vprašanje, a tokrat ne bo rnogoce mimo zahte- ve, da KS mesta Krško sama razpolaga s temi sredstvi, ne pa da ga deli od Gor- jancev do Koprivnice. Denar sicer formalno lahko dobi Občina, nato pa naj ga takoj nakaže KS. Nobena lokalna koalicija, nobeno bodoče sodelovanje ne bo mogoče, če ne bo zagotovljen vsaj ta minimalni pogoj. Nenazadnje, tudi Vrbina je del KS mesta Krško in upravičene so zahteve njenih prebivalcev, ki pa jih bo morala Občina reševati sorazmerno deležu sredstev, ki jih pridobi zaradi delujoče elektrarne in pripadajočega negativnega vpliva na okolje. Ali bo šlo za individualno reševanje zahtev ali pa bomo poskrbeli, da bo šel denar v skupno korist, je stvar prihodnjih dogovorov. Vsekakor pa bi se morali o tem dogovoriti, preden bodo ta vprašanja postala predmet predvolilne kampanje za naslednje lokalne volitve. Dušan Šiško, svetnik Stovenske nacionalne stranke naročena objava n IZ NASIH OBČIN ¦ SEVNICA Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Pregled najpomembnejših investicij na področju družbenih dejavnosti v občini Sevnica UREDITEV 2. NADSTROPJA PRIZIDKA ZDRAVSTVENEGA DOMA SEVNICA V ORDINACIJE Občina Sevnica je v avgustu 2004 na razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdrav- stvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2005 in 2006 pri- javila ureditev 2. nadstropja prizidka Zdravstvenega doma Sevnica v ordinacije. Zdravstveni dom Sevnica pa je pričel s pripravami za izvedbo te investicije že v letu 2000. Obstoječe prostorske zmogljivosti za potrebe predšolskega in šolskega dispanzerja, diagnostičnega laboratorija in spiošne medicine so nefunkcionalne in tudi neracionalno rešene, ker ni možna ločitev zdravih in bolnih otrok. V obstoječem dia- gnostičnem laboratoriju je zaradi neustrezno adaptiranih pros- torov še zlasti otežkočen odvzem materiala, prav tako pa ni prostora za čakalnico pacientov. Ordinacijski prostori so pre- majhni, zato ni možno izvajati različnih zdravstvenih posegov, prav tako pa tudi ni ustreznih čakalnic. Za izvajanje zdravstve- no preventivno-vzgojnega dela ZD Sevnica sploh nima prostor- skih kapacitet, zato uporablja najete poslovne prostore izven objekta ZD Sevnica ali pa program izvaja v čakalnicah ali na hodniku. Investicija zajema ureditev ambulantnih prostorov v II. nad- stropju prizidka ZD Sevnica za potrebe sptošne medicine, po- večanje predšolskega in šolskega dispanzerja, diagnostičnega laboratorija, dežurne službe, prostorov za izvajanje zdrav- stveno vzgojne preventivne dejavnosti, skupnih prostorov, prostorov za potrebe uprave, pri čemer se obstoječi prosto- ri uprave, ki so last Lekarne Sevnica, vrnejo lastniku. Skupna neto površina ncvourejenih in preurejenih prostorov bi tako znašala 762,98 m2. Vrednost investicije je ocenjena na skupno 212,72 mio SIT, pri čemer naj bi v skladu s sprejetim sklepom Ministrstva za zdrav- je (prejet dne 19. 07. 2005) le-to prispevalo v treh letih polovi- co sredstev (dobrih 106 mio SIT), Občina Sevnica 66,4 mio SIT ter ZD Sevnica 40 mio SIT. Za investicijo je bilo dne 16. 08. 2005 pridobljeno soglasje s strani Ministrstva za finance, tako da smo istega dne pričeli tudi postopek javnega razpisa. Izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del naj bi se pričela konec septembra 2005 in bila zaključena septembra 2006. Tedaj pa naj bi se začelo tudi nameščanje nove opreme, tako da bi bila investicija lahko za- ključena konec leta 2006. Posledice neurja- v sevniški občini Nedelja, 21. 8. 2005 - Clavna ulica Sevnice pod vodo Ponedeljek, 22. 8. 2005 - Župan Kristijan Jane si je z ministroma Podobnikom in Erjavcem ogledal posledice neurja._________________________________________ IZGRADNJA ŠPORTNEGA DOMA TVD PARTIZAN V proračunu Občine Sevnica za leto 2005 so zagotovljena tudi sredstva za izgradnjo nadomestnega športnega doma TVD Par- tizan na lokaciji športno - rekreacijskega kompleksa ob baze- nu. Po prvotni rešitvi naj bi se nadomestni športni dom TVD Par- tizan zgradil na isti lokaciji, kjer je stal prvotni dom. Zato so bila v oktobru 2002 izvedena rušitvena dela starega objekta doma, Občina Sevnica pa je na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) pridobita sredstva za rušenje in izgradnjo nove- ga doma v višini 8 mio SIT. Izgradnja novega športnega objek- ta naj bi se po terminskem planu nadaljevala v letu 2003, tudi s pomočjo sredstev iz naslova regionalnih razvojnih vzpodbud (v letih 2003 in 2004 naj bi pridobili teh sredstev skupno 88 mio SIT). Zaradi sprememb Pravilnika o dodeljevanju regionalnih dr- žavnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samouprav- nim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam so bile ukinjene državne spodbude za športno infrastrukturo. Tako investicije zaradi nepredvidenega izpada prihodkov v pro- računu Občine Sevnica ni bilo mogoče nadaljevati. Vse nayedeno in predlog odbora za varstvo in urejanje okolja o gradnji atletskega stadiona na lokaciji športno - rekreacijske- ga centra ob bazenu v Sevnici je pogojevalo nastanek ideje, da je glede na dolgoročno vizijo mesta Sevnica smiselno nov športni dom zgraditi na isti lokaciji kot atletski stadion. Tako bi v Sevnici nastal športno - rekreacijski kompleks kot zaokro- žena celota, ki bi na enem mestu lahko ponudil kar največ raz- ličnih možnosti športnega udejstvovanja. Predvidena nova lo- kacija izgradnje športno - rekreacijskega kompleksa zaokroža zemljišča, ki so že v lasti Občine Sevnica, kar omogoča lažje in hitrejše pridobivanje potrebnih dovoljenj. Prav tako je na- vedena lokacija glede prometne varnosti prijaznejša vsem po- tencialnim uporabnikom športno rekreacijskega kompleksa, medtem ko se lokacija, na kateri je stal nekdanji športni dom TVD Partizan, nahaja tik ob glavni cesti (regionalna cesta R3). Prednost lokacije novega športno rekreacijskega kompleksa je tudi veliko in urejeno parkirišče, ki se nahaja ob bazenu. Glede na zgoraj navedena dejstva je Občinski svet Občine Sev- nica na seji dne 19.09.2003 sprejel sklep, da se nadomestni športni objekt nekdanjega športnega doma TVD Partizan locira v okviru športno - rekreacijskega centra pri bazenu, kjer se bo gradil tudi atletski stadion. Občina Sevnica je tako lansko leto pridobila več novih idejnih zasnov objekta ter se prijavila na razpis MŠŠ za sofinanciranje športne infrastrukture, na katerem so nam bila odobrena sred- stva v višini 47,5 mio SIT (v letih 2005 do 2007). Prijavili smo se tudi na neposredne regionalne spodbude preko Regionalne razvojne agencije Posavje, od koder smo pridobili sklep o so- financiranju v višini 75,7 mio SIT (letos 49,7 mio SIT in v letu 2006 25,9 mio SIT). Sicer pa je celotna investicija v novi sport - ni dom ocenjena na dobrih 382 mio SIT, od tega je samo vred- nost opreme ocenjena na 101,6 mio SIT. V februarju 2005 je bila izdelana vsa projektna dokumentaci- ja za pridobitev gradbenega dovoljenja, le-tega pa je Upravna enota Sevnica izdala marca 2005. Po pridobitvi soglasja Ministrstva za finance smo pričeli s po- stopkom javnega razpisa. V razpisanem roku smo prejeli šest ponudb, izbor najugodnejšega ponudnika pa naj bi bil zaklju- čen do začetka septembra 2005. Novi športni dom bo tlorisnih dim. 23,96 m x 33,54 m + 18,20 m x 26,09 m + nadstrešek 24,0 m x 2,43 m. Etažnost objekta je pritličje na delu športne dvorane in pritličje + nadstropje na delu pomožnih prostorov. Objekt bo bruto tlorisne površine 1.954,52 m2. Na severnem delu objekta je predvidena športna dvorana z igriščem za ko- šarko in odbojko, na vzhodni strani objekta pa so v pritličju še mala telovadnica ter dvorana za seje in šah. V pritličju so tudi prostor za rekvizite, garderobe, umivalnice in sanitarije. V nadstropju so nad delom dvorane tribune, v ostalih prostorih pa so urejene pisarne, sanitarije in prostör za fitnes s savno in pomožnimi prostori. V okviru zunanje ureditve se bpdo uredile manipulativne površine in igrišče za rokomet. Z izgradnjo doma, ki naj bi bil dokončan do jeseni leta 2006, se bodo dolgoročno zagotovili optimalni prostorski pogoji za izvajanje športno - rekreativnih dejavnosti. Občina Sevnica bo z izgradnjo tega športnega objekta pridobila športni objekt za izvajanje športne vzgoje Srednje sole Sevnica in Vrtca Ciciban ter nasploh dela z otroki in mladino, ustvarila pogoje za raz- voj rekreativnega in vrhunskega športa ter reaiizirala izgrad- njo športnega kompleksa (s kasnejšo izgradnjo atletskega sta- diona) na eni lokaciji. KNJIŽNICA SEVNICA Knjižnica deluje v Sevnici na lokaciji Trga svobode 10, v njeno sestavo pa sodita tudi izposojevališči v Loki pri Zidanem Mo- stu in v Krmelju. V sedanje prostore v Sevnici se je Knjižni- ca Sevnica preselila februarja leta 1992. Ob vselitvi je imela 15.000 knjig, članov pa 674. Po zadnjih podatkih ima 3.972 članov, kar pomeni poveča- nje članstva za skoraj šest- krat, število knjižnih enot pa se je povečalo na preko 44.000 (trikratno povečanje). Poveču- je se tudi število izposojenih del iz prvotnih 8.773 na več kot 153.000 na leto. Ker se širi tudi obseg dejavnosti knjižnice, je potrebno med drugim zagotoviti ustrezne prostore za izvaja- nje le-teh (npr. dostop uporabnikom do interneta, izvedba kul- turnih prireditev). V skladu z minimalnimi pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti naj bi knjižnica razpolagala s cca. 800 - 900 m2 prostora. V letu 2003 je bila narejena statična preverba obstoječega ob- jekta. Z njo je bilo ugotovljeno, da plošča nad obstoječo knjiž- nico ne zagotavlja ustrezne nosilnosti in bo potrebno s kon- strukcijskimi posegi doseči ustrezno nosilnost plošče. V letu 2004 smo pristopili k izdelavi idejnih zasnov preureditve prostorov v mansardi. Izdelovalec projektov AR Projekt d.o.o. iz Sevnice je v juniju 2004 predložil več variant preureditve, med katerimi smo se odločili za nadaljnjo detaljnejšo obravna- vo dveh variant. Pri obeh izbranih variantah se je predvidela vertikalna pove- zava obstoječe knjižnice, ki meri cca. 170 m2, in mansardnih prostorov z montažnimi stopnicami ter zagotovitev dostopa gi- balno oviranih oseb z dvigalom, ki obenem služi tudi transpor- tu knjižnega gradiva. Vhod bi ostal obstoječ, skupno notranje stopnišče pa bi služilo kot sekundamo stopnišče, namenjeno obiskovalcem prireditev v knjižnici. Po varianti, s katero bi pridobili dodatnih 370 m2, bi prostor ostal v mansardni izvedbi, preureditev (gradbena, obrtniška in instalacijska dela) pa bi stala dobrih 80 mio SIT (cena preure- ditve po m2 površine 216.490,00 SIT). Tako bi knjižnica imela skupno 540 m2površin. Varianta, s katero bi se približali strokovnim priporočilom, bi zajemala povečanje volumna mansarde z izvedbo frčad oz. z nadvi^anjem objekta (sprememba zunanjega videza objekta). S tern bi izkoristili celotno mansardo in pridobili dodatnih 530 m2 oz. dosegli skupno površino knjižnice 700 m2). Vrednost del preureditve bi znašata 94 mio SIT (cena preureditve po m2 po- vršine 177.299,00 SIT). Ker tudi s preureditvijo ne bi dosegli normativov za splošno knjižnico, smo preverili tudi možnost resitve na povsem novi lokaciji - v prostorih trgovsko-poslovnega centra (TPC) Sevni- ca, ki so last družbe Real d.o.o. Novo mesto. Po ponudbi Reala d.o.o. z dne 04. 03. 2005 so bili predmet po- nudbe naslednji prostori: • prostori v kleti (skladišča in komunikacije v skupni izmeri 72,55 m2 in parkirna mest - 9 kom), • prostori v pritličju (prostori za dejavnost, komunikacije in sanitarije v skupni izmeri 626,40 m2), • prva etaža (čitalnice, arhiv in pisarne v skupni izmeri 390,10 m2), Skupni obseg ponujenih površin znaša 1.089,05 m2, ponud- ba za odkup v obstoječem stanju (podaljšana IV. faza) pa 300,461.045,10 SIT (cena po m2 površine je 1.150,80 EUR ali 275.778,80 SIT). Odkup z dokončanjem GOI del pa je bil ponu- jen v višini 1.508.116,44 EUR ali 361.549.501,20 SIT (cena po m2 površine je 1.384,80 EUR ali 331.986,00 SIT). Po strokovnem mnenju dr. Silve Novljan, svetovalke za sploš- ne knjižnice pri NUK, bi prostori v TPC Sevnica omogočali hi- tro in sprejemljivo razrešitev prostorske problematike Knjiž- nice Sevnica. Tudi na seji Občinskega sveta dne 30. 03. 2005 so bile v razpra- vi pregledane vse variante, izraženi pomisleki in podani pred- logi za iskanje novih lokacij. Svetniki so bili mnenja, da reše- vanje prostorske problematike knjižnice na sedanji lokaciji s preureditvijo prostorov v mansardi ne bi bila dolgoročna reši- tev. Zato je občinski svet sprejel sklep, s katerim je zadolžil župa- na in občinsko upravo, da se reševanje prostorske problema- tike Knjižnice Sevnica predvidi v objektu TPC Tržnica Sevnica, za kar naj se z družbo Real d.o.o. z nadaljnjimi pogajanji dose- že bistveno ugodnejša cena za odkup potrebnih prostorov z do- končanjem investicije ter pripravi predlog finančne konstruk- cije, upoštevaje vse možne vire financiranja. Dne 28. 07. 2005 smo od Reala d.o.o. pridobili novo ponudbo oz. predlog nove prodajne pogodbe, po kateri znaša kupnina za navedene prostore skupno 1,084.420,44 EUR (260.260.905,00 SIT), cena po m2 je tako 980,40 EUR, s tern da je v novi ponud- bi predvidena tudi finalizacija ureditve prostorov. V skladu s sprejetim sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica ¦ bo občinska uprava z novim predlogom ponudbe seznanila čla- ne Občinskega sveta na septembrski seji. Darja Lekše, vodja oddelka za družbene dejavnosti Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE ffl Na Čatežu ob Savi obeležili več jubilejev in praznik KS Cesta in izgnanstvo - največji preizkušnji Malo je naših krajev, ki so tako znani, kot je Čatež. Če izrečeš to besedo kjerkoli v Sloveniji, jo vsi poznajo. Tudi v sosednjih državah in daleč po svetu, celo v dalj- ni Rusiji in na Japonskem vedo za Čatež. Kljub temu, da za tujce ni ravno lahka beseda, saj ima od petih črk kar dva šumnika. No, v resnici ne vedo za majhen kraj, ki je že stoletja stisnjen med reki Krko in Savo ter obronke Gorjancev, pač pa vsi seveda pomislijo na ve- lik turistični center - Terme Čatež. In celo marsikatere- mu v novejših časih priseljenemu Brežičanu ni povsem jasno, da so tako in drugače slavne Terme s sto tisoči obiskovalcev iz vseh koncev Evrope in sveta le del kra- ja Čatež ob Savi, ki je svoje ime dobil menda po čud- nem bitju - škratu, ki so mu pravili Čatež. Letošnje praznovanje so Ča- težani začeli že 19. avgusta s koncertom skupine Čuki, ki je bil nekakšno darilo ob praz- niku otrokom, sicer pa so se organizatorji iz krajevne skup- nosti in turističnega društva trudili, da bi s pestrim progra- mom pritegnili- čimveč prebi- valcev Čateža, Dvorc, Prilip, Cerine, Žejnega, Dobenega in Sobenje vasi, ki tvorijo KS Ča- težob Savi. V spomin na vrnitev pred 60 leti Po maši v cerkvi sv. Jurija, ki jo je vodil škof Andrej Gla- van, so se izgnanci in drugi ob- iskovalci prireditve 20. avgu- sta zbrali na prizorišču sredi kraja. Kot je poudarila pred- sednica Društva izgnancev Čatež ob Savi Jožica Stezi- nar, letos mineva 60 let, kar so se tudi izgnanci s Čateža in okoliških krajev vrnili na svo- je domove, in prav 60-letnica je primeren trenutek, da obu- dimo spomin na tiste radostne case vrnitve. Okoli 2000 kraja- ¦ nov Čateža in okoliških vasi je doživelo težko usodo izgnan- stva in bilo med drugo sveto- vno vojno kot velik del pre- bivalcev Posavja in Obsotelja izseljenih v nemška taboriš- ča, kjer so spoznali vse grozo- te vojne, nacizma in nepopis- no trpljenje, petindevetdeset krajanov domovine ni ugleda- lo nikoli več. Pomen vrnitve v domovino in nepopisno srečo, čeprav na uničene domove, ki pa so jih z delom po vojni ljudje hi- tro obnovili, je poudaril tudi brežiški župan Ivan Molan. Pohvalil je delo društev iz- gnancev, ki se borijo za svo- je pravice in predvsem pomen opozarjanja mlajših generacij na pretekle dogodke. Izrazil je tudi podporo Občine pri obno- vi in odpiranju novih spomin- skih obeležij. Slavnostni go- vornik, poslanec v državnem zboru mag. Franc Žnideršič je vsem krajanom, ki iz roda v rod živijo na tern lepem kraju, čestital ob jubileju in obljubil nadaljnjo pomoč pri uveljav- Ijanju njihovih pravic. V spo- min na umrle v izgnanstvu so na Čatežu leta 1998 postavili spomenik, na katerega so pol- ožili venec. Veselo popoldne z vaškimi igrami in motorji Druženje, smeh in zabava, vsemu temu smo bili obisko- valci čateškega praznika pri- ča v zgodnjih popoldanskih urah na trgu pred gostilno Les in staro vaško lipo. Prvi del va- ških iger je bil nekoliko etno- loško obarvan, kar morda le ni tako čudno, saj je prav s Ča- teža doma znani slovenski et- nograf in učitelj Božo Račič - Kume (1887 - 1980). Mlaj- ši in nekoliko starejši mladci so pokazali, da še niso poza- bili, kako se spravlja drva na roke, kako se jih pripravlja za zimo. Bolj vroce, živahno, na trenutke prav napeto je bilo med tekmovalci in občinstvom ob vlečenju vrvi, v katerem so se ob vodenju Milana Jamni- ka in glasnem vzpodbujanju občinstva pomerile ekipe Ča- teža, Dvorc in dve ekipi Žej- nega. Po večih krogih je prvo mesto osvojila domača čate- ška ekipa, sledile so Dvorce in Žejno, ki je kljub pomoči so- vaščana predsednika KS Fran- ca Ošterbenka na koncu osta- lo brez pokala. In že so na Čatež prihrume- li motorji, katerih nepregled- na kolona se je vila po Rim- ski cesti, mimo propadajoče hiše, kjer je v povojnih letih živel hudo učeni mož, znani pravnik in politik Andrej Ve- ble (1887 - 1979), cerkve sv. Jurija iz leta 1833, vse do me- sta, kjer je stal nekdaj slavni čateški motel, ki ga je avtoce- sta odpihnila, pometla v prah. Včasih pa so se ob njem zau- stavljali tovornjakarji, ki so prevažali polne »šleperje« v južne kraje, utrujeni turisti na dolgi poti v morske kraje, tudi številne zabave, plesi so se od- vijali in ljubezenske zgodbe so se spletale prav tarn. Ampak to so bili drugi časi, druga dr- žava in druga cesta. Okoli pet- sto motorjev in še več njihovih voznikov in sopotnikov je torej okupiralo Rimsko cesto. Ude- leženci srečanja motoristov na Velikih Malencah so se na svoji panoramski vožnji odločili ob- iskati tudi praznični Čatež. Nekdaj sola, zdaj dom za vse kraj ane Ko je sonce že nekoliko pove- šalo svoje žarke, se je začela osrednja slovesnost pred no- vim Domom krajanov, ki so se je poleg praznujočih krajanov in obiskovalcev od drugod ude- ležili tudi minister za gospo- darstvo Andrej Vizjak, župan Občine Brežice Ivan Molan, brežiška podžupanja Stan- ka Preskar in podžupan Da- vor Račič, posamezni občinski svetniki in brežiški župnik ter videmski naddekan Milan Kse- la, ki so s svojo prisotnostjo pokazali spoštovanje do časti- tljivega jubileja kraja. »V KS Čatež ob Savi vsakega avgusta praznujemo krajevni praznik v drugem kraju. Tako smo sedaj že v četrtem kolo- barju,« je povedal predsednik KS Franc Ošterbenk. »Letoš- nje praznovanje je že dvaind- vajseto po vrsti. Tako kraj, v katerem je praznovanje v ti- stem letu, tudi nekaj novega pridobi. Na tak način smo ure- dili že krajevne razsvetljave, vodovode in asfaltirali ceste. Vse finančne zmogljivosti in delovno vnemo krajani usme- rijo v eno novo pridobitev. Prostovoljno delo je v KS še zelo živo, saj letno opravimo kar okoli 3.000 ur prostovolj- nega dela. Predvsem v današ- njem času, ko so ljudje zaradi hitrega tempa življenja odtu- jeni, je pomembno druženje ob delu in nepopisno veselje vseh vasi in vsakega krajana, ko je nek projekt zaključen,« je še poudaril Ošterbenk. In takšna pridobitev je tudi dom krajanov, za katerega se je ideja pojavila že leta 1998, leta 2000 so pridobili gradbeno dovoljenje, najbolj intenzivno pa so gradili in urejali pripa- dajočo infrastrukturo v lan- skem in letošnjem letu. Tako je na prostoru nekdanje čate- ške osnovne sole, ki je v kraju delovala od leta 1856 (stavba je bila zgrajena že leta 1818) in je v zadnjih desetletjih po opustitvi sole leta 1970 neza- držno propadala, le zrasel ob- jekt z novo obleko in novo vse- bino. Leta 1915 se je v šolski stavbi rodil slikar in grafik Vla- dimir Lamut (1915 -1962), saj je bil njegov oče šolski upra- vitelj. Na Čatežu pa je bil ro- jen tudi Lado Ambrožič Nov- Ijan (1908 - 2004), nosilec partizanske spomenice, gene- ralmajor in pisec zgodovinskih vojaških študij. Kot je poudaril nekdanji po- slanec in brežiški župan Jože Avšič, so vsi štirje dosedanji župani prispevali k realizaci- ji zamisli o domu krajanov. V njem bo imela svojo pisarno krajevna skupnost, na voljo bo tudi klubski prostor in večna- menski prostor, ki lahko sprej- me do dvesto ljudi. Krajani KS Čatež bodo končno imeli do- volj prostora za različna dru- ženja, ki so pomemben dejav- nik v življenju kraja. Po blagoslovu čateškega žup- nika Jožeta Packa, ki je izra- zil željo, da bi v domu vlada- la sloga, dobrota in pomoč, je dom slovesno odprl najstarejši krajan Jože Vovk, rojen leta 1918, ki je v tedanjo solo za- čel hoditi natanko pred osem- desetimi leti. Končno je dom odprt za vse krajane, ki so si z zanimanjem ogledali, kakšni so njihovi novi prostori. Čateške »korenine« v knjigi Čateška zgodovina je dolga, razvejana (prvič se omenja v darovnici Ulrika Spanheimske- ga davnega leta 1265), prav tako kot korenine mogočnih starih dreves, ki neomajno dr- žijo drevo nad zemljo in klju- bujejo vsem neprilikam ter neizprosnosti viharjev. Kore- nine so tudi simbolični naslov knjige izpod peresa cateikega župnika, kulturnega delavca in lokalnega zgodovinarja Jože- ta Packa, ki je v knjigi zdru- žil številna zgodovinska dej- stva, dogodke, znane osebe in današnje stanje v KS Čatež ob Savi. Čeprav je, kot je sam de- jal, na novejše obdobje gledal nekoliko z distanco, je v knji- gi spretno združil preteklost in tudi sedanjost. Knjigo, ki naj bi bila v prvi zamisli krajevne skupnosti le skromna brošu- ra ob krajevnem prazniku, je dobila obliko in vsebino <>prave knjige«. Nastala je vzelo krat- kem času ter ob zelo majhne- mu številu in slabi ohranje- nosti pisnih virov, zato se je moral pri svoj&m delu opira- ti tudi na spomine starejših krajanov. »Le tisto, kar je za- pisano, bo ohranjeno,« je po- udaril čateški župnik, ki je na Čatež prišel pred trideseti- mi leti in je v teh letih trdno zrasel z njim. »Jaz sem župnik male župnije, vi pa župan ve- like občine,- je v svojt zahvali za pomoč pri izdaji knjige de- jal brežiškemu županu Ivanu Molanu. Krajani so se svojemu popisovalcu zgodovine ali, kot je dejal predsednik KS Franc Ošterbenk, velikemu člove- ku, ki ima roko za pisanje, od- dolžili z letošnjim priznanjem krajevne skupnosti. Pri oblikovanju kulturnega programa so sodelovali Meša- ni pevski zbor KUD Anton Kreč s Cateža pod vodstvom Ignaca Slakonje, Ločki sekstet, (jud- ske pevke z Žejnega, Folklor- na skupina Duplo iz Pišec in Barbara Les, ki je predstavila knjigo Korenine, seveda pa ne moremo mimo Lada Križmana, Jožeta Avšiča in Milana Jamni- ka, ki so poleg ostalih zaslužni za letošnje praznovanje, kate- remu je prizanesto tudi vre- me, kar je ob letošnjih meteo- roloških razmerah velika reč. Tekst in foto: Polona Brenčič Tekmovanje v vlečenju vrvi Omizje s povabljenimi gosti Joie Pacek, Milan Jamnik, Joie Vovk in Lado Kriiman ob odprtju doma______________ Predsednik KS Čatež ob Savi Franc Osterbenk Potaganje venca k spomeniku izgnancem Še ena hudobija čateškega škrata? Čateški škrat, ki zdaj v novi podobi stoji v Termah Čatež in ob uri pove svojo zgodbo, straši sicer le še majhne obiskoval- ce. Po legendi pa naj bi ta škrat, ki je pol človek, pol kozel, sovražil ljudi, jim nagajal in povzročal nesreče. Stanoval naj bi pod Šentviško goro in v bližini vodovja rek Save in Krke ter zbujal strah med ljudmi. Tarn, kjer se je pojavljal, so ljudje našli izvire dobre vode, izgleda, da se je tako zgodilo tudi na čateškem kraju. Kot smo prebrali, naj bi prav sv. Jurij prema- gal hudobnega škrata, da nima več toliko vpliva na tukajšnje ljudi. Res je tudi pranično vzdušje izzvenelo v velikem soglas- ju in prijetnem razpoloženju. Presenečenje je sledilo kasneje, ko so se nad Brežicami že zbi- rali temni oblaki. Hitro branje še po tisku dišeče knjige nam je nenadoma sprožilo pomembno vprašanje. Na vseh vabilih, plakatih in v nagovorih smo slišali, da je od prve omembe mi- nilo okroglih 750 let, po navedbah v obeh knjigah Jožeta Pac- ka »Zvezde pod Cirnikom« in »Korenine« je bila prva omemba vasi Čatež leta 1265. Od tedaj pa je po osnovnošolskem zna- nju matematike in tudi takole na prste minilo le 740 let! Ker je letnica vzeta iz pisnih virov in večkrat ponovljena, oat- no ne gre za sicer pogostega tiskarskega škrata. Tako ni dru- ge razlasje, kot da jo je organizatorjem ponovno grdo zagodel - škrat Catež! Kako se je to zgodilo, pa naj vam povedo oni! P.B. ERA Center Samobor JU fiiäi I«$i5w Najugodnejši nakupi vas pričakujejo v Lra Lentru Samobor Hipermarket1 D.gqoxlki ob praznovaniuv [ V petek, 26.avgustar \ ' i I ob 18h koncert i Davorja Radolfija Ob tern bomo v j zrakizpustiliiOOO | nagradnih balo- | nov, od katerih I prav vsak prinaša ! toösjato nagrado. I k ^Od 25. do 28. avqusta bomcr pred ERA Centrom Samobor pri- pravljali specialitete z žara po izredno nizkih in ugodnih cenah. Vcetrtek,od12hdo18hinvpet-1 Lek ter soboto, od 10h do 20h. ' FOd 25. do 28. av-l I gusta, bo pred cen-^ I trom, od16hdo18h I za otroke možna I brezplačna vožnja \ z avtomobilčki. M ______^A V soboto, 27. avgu-1 sta, ob 17.30h nastop mednarodnih folklornih skupin. ^m 1V soboto, 27. avgu-1 ista, ob 11h otroški za- | bavni program s števi! Inimipresenečenji pk. koordinacija z dobavitelji/ proizvodnimi enotami po vsem svetu »• ugotavljanje in analiza relevantnih podatkov dostavne službe, ostanka materiala in njegovega dejanskega stanja. Vaš profil: »• trgovska/ekonomska izobrazba (po možnosti v zvezi z manipulacijo materiala in/ali logistike oz. organizacije finalne proizvodnje), smisel za detajle in številke »> nekaj let delovnih izkušenj »¦ visoka stopnja komunikativnosti in sposobnost za delo v timu *¦ pogajalsko znanje angleščine * odlično poznavan- je dela z računalnikom (predvsem Excel, Word, PowerPoint; ev. SAP-osnovno znanje) *¦ pripravljenost za potovanja Vsak uspeh ima svoj začetek. Prosimo, da nam pošljete prošnjo v nemščini ali angleščini. Robert Bosch AG, Personalabteilung, Fr. Fischer Geiereckstraße 6, lllOWien, Austria Birgit.Fischer@at.bosch.com www.bosch.at vosnvjet mmtam imkIö muim mm info ObzorniK NAROČILNICA Ime (naziv organizacije) Priimek Naslov Št. pošte in kraj ________ Davčna št. (izpolnijo pravne osebe). Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): • a) 6 mesecev (stroški pošiljanja 1.650,00 SIT) b) 1 leto (stroški pošiljanja 3.210,00 SIT) in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po preje- mu računa. Podpis naročnika: Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Krško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: neviodunum@volja.net. ObzörniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednica tematske priloge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 22. julij. Za točnost poda- tkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njiho- vi uredniki. Tisk Delo-TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 8. septembra. El ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - številka 94/95, četrtek, 25. 8. 2005 Učiteljici Osnovne sole Pišece v Namibiji Prijaznost je dobrina, s katero ne skoparijo V deželi neštetih obrazov, kamor sta se odpravili pišečki učiteljici Rut Zlobec in Tanja Plevnik, ne poznajo te- žav s hudourniškimi vodami, odnašanjem cest, lomljenjem dreves, tulečimi gasilskimi avtomobili... Tarn so suša, prostranstva puščave, savane in le malokrat dovolj vode. Vode, ki za vsako kulturo pomeni življenje, in prav življenje, Ijudi, predvsem otroke, sta učiteljici spoznavali v daljni mladi afriški državi Namibiji, ki je po- stala samostojna leta 1990. S številom prebivalcev, ki ne dosega niti slovenskih dveh milijonov, pa vendar je nekajkrat večja. Na to pot, ki je bila do sedaj njuna najdaljša, sta se Rut in Tanja odpraviti v okviru Unescove ASP mreže, v katero je v Sloveniji vključenih že preko osemdeset šol, med njimi tudi OŠ Maksa Pleteršnika, ki jey lanskem letu postala ena od desetih Unesco središč,v Sloveniji in tako prevzela funkcijo ASP mreže za se- dem šol. Optimistični, vedri, z mno- žico idej, vedno zakopani v projektno delo in novosti, ki so namenjene vsem »njunim otokom« na soli, in »nič kla- sično učiteljski« učiteljici Rut in Tanja sta tetošnje poletje preživeli nekoliko drugače. V Namibijo, črnobelo deželo z nemškimi imeni ulic, otroci s čokoladnimi očmi in očarlji- vimi nasmeški, s kopico težav, značilnih za državo, ki komaj leze v najstniška leta. Tja ju je s še štirimi slovenskimi ko- ordinatoricami Unesco ASP mreže vodila pot z namenom navezati stike, izmenjati iz- kušnje oz. predstaviti pro- jektno delo, saj je slovenska Unesco mreža med najbolj opaznimi stebri v mreži. Men- torice so se razdelile na dvo- jice in odšle raziskovat ne- znano deželo Namibijo. Rut in Tanja sta ostali v glav- nem mestu Windhoeku in v svojem štirinajstdnevnem bi- vanju spoznavali delo na treh različnih srednjih šolah, kjer se še danes v istem razredu skupaj učijo otroci iz različ- nih piemen in s tern tudi jezi- kovnih posebnosti. Kot je po- vedala Rut, je bila prva sola v nekdanjem strogo čmSkem naselju, druga je bila sola za »coloured people« in tretja je bila nekdanja elitna sola za belce. Danes se časi in raz- mere spreminjajo. Povsod sta navezali stike tako z ravnate- Iji, kolektivom in seveda dija- ki ter po mnenju obeh s svo- jim delom zapustili občutno sled. Že doma sta pripravili delavnice za učitelje, kate- rim sta skušali podati le del- ček svojih bogatih izkušenj na področju projektnega dela, predstaviti potek projekta od načrta do same realizacije. Med dijaki, ki so izrazito mo- tivirani za delo, za izobraže- vanje, pa sta izvedli dva kon- kretna projekta, MODER STOL - NEKDO MISLI NATE, katere- ga »mama« je Rut, kot pra- vi Tanja, in delavnico iskanja besede, ki ti največ pome- ni. Projekt Moder stol sta tu- kaj izvedli nekoliko drugače, stopili sta korak naprej, saj sta vključili še eno prvino, ki nam je vsem ljudem skupna - »SANJE«. Otroci so zaprli oči in na vsaki soli so sanjali dru- gače. Prav to je bilo presene- čenje za obe, saj so otroci z revnejše sole sanjali o izob- raževanju, z bogatejše pa le o materialnih dobrinah, dra- gih avtomobilih, računalni- kih ... Pokazali so popolnoma drugačen pogled na solidar- nost. Besede iz svojih sanj so v vseh jezikih z rumeno bar- vo v dvojicah ali trojicah pi- sali po stolih, ki so jih skoraj izmaknili iz razredov pišočih maturantov. Da je izobrazba in njena ne- precenljiva moč edina mož- nost pobegniti iz revščine, da je izobrazba edina vstop- nica za boljše življenje, sta ugotavljali tudi v delavnici, v kateri so dijaki iskali be- sedo, ki jim največ pome- ni, in izbrana beseda je bila »IZOBRAZBA«. Beseda izob- razba je tako v različnih jezi- kih našla svoje mesto na šol- skih zidovih. Kljub temu, da sta se v Namibiji mudili ravno v času, ko so imeli učitelji in dijaki polne roke dela z ma- turitetnimi izpiti, sta izpelja- li večino svojih načrtovanih aktivnosti, saj sta učiteljem predstavili Pišece, svoje pro- jektno delo in kljub majhnim težavam tudi projekt skupne večerje za učitelje, katere namen je druženje ob večerji in kulturnih dogodkih na raz- ličnih koncih države in sveta ob istem času, v mislih čvrsto povezani, kot nekakšna pla- netarna družina. »Tudi povezovanja se je po- trebno učiti, to je strategija, ki ni dana, skozi te projekte se učimo vsi učitelji, učenci, ravnatelj, tehnično osebje, komplektna ekipa se uči so- delovati. Sola naj bi bila pri- pravljalnica ne samo za ču- dovite uspehe posameznikov, ampak za živeti skupaj, udti se biti«, je poudarila Tanja. In kaj sta vzeli kot popotnico iz velike celine Afrike v majh- no Slovenijo? Predvsem pri- jaznost, ki je tarn nalezljiva in »dobrina, s katero ne sko- parijo«. Tanjo je presenetilo dejstvo, da revščina ni nujno grda, močna kreativnost Ijudi, in to prav posebno doživetje skromnosti, snažnosti in este- tike v revščini. Prinesli pa sta tudi konkretne ideje oz. sta se srečali s projektom deklice, ki je predstavila kulturo svojega plemena in to bi bilo možno uporabiti tudi pri nas. Rut pa se je zdel zanimiv projekt di- jaških skupnosti, v katerem se dijaki učijo samostojnosti, od- govornostiin pomoči. Rut in Tanja pa že hitita no- vim projektom naproti, tu- kaj je že inovacijski projekt »Skupaj za življenje«, v kate- rem bodo v učni proces skuša- li vključiti tudi starše. Seveda ne smemo pozabiti tega, kar sta poudarili: skupno delo, ¦ pomoč vseh na šoli, udteljev, ravnatelja, učencev, staršev in razumevanje za tovrstno delo na soli in v kraju, saj so le tako projekti, v katere je vloženih veliko ur prosto- voljnega dela, uspešni. Skozi te projekte se vsi učijo strp- nosti, drugačnosti, rastejo in se bogatijo. Polona Brenčič Rut z dijaki foto: Tanja Plevnik Tanja Plevnik in Rut Zlobec Foto: Polona Brenčič Modri stol v Afriki EtrŠ - VIŠJA STROKOVNA SOLA BREŽICE, Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice VABI k vpisu v 1. letnik višješolskega študijskega programa KOMERCIALIST (redni in izredni študij). Za informacije pokličite na tel. 4992 562 ali pošljite e-M na ss. brezice@guest. arnes. si. ETJŠ Brežice Ekonomska in trgovska sola Brežice ^vabi odrasle k vpisu v programa yirekvalifikacija trgovec Prijave sprejem*no v tajništvu vsak dan od 7*° do 1500 Vpis v vse programe bo v septembru 2005. |i Informativni dJlbo 30.8.2005 ob 1T. Informacije: telefon 07 499 25 50 w» i1!^!?!!^ 3551 STET m "*"*' 'suds ¦Vspiefnf istafhS vpSite gesiä "kombre" (okro|Šava za komerciallsf-brežlce) In prebfskajte po povezavah, k)es so zbrani podatki, kl vas bodo pfeprlčall. m \ 1 IbhIIM MHini Stattstlčnl podatki (8URS): na 1 delovno nwto z vlsoko Izobrazbo čaka 14 diptömantov, na 1 delovno mesfo z višjo strokovno Izobrazbo samo W|el Obllalte nas, da vam posttežemo z vseml lnfoimaci|amll