Pomenki o glor en skem pls a nji. XXX. T. ^Kakor nalasč, tvarine dokaj" — praviš; popiši in razloži mi torej besedico nala.sč! U. Xalaš, nalaeč pa tudi navlašč se piše ; vendar ni celo to, kar je po Janežiču str. 222: izvlasti, zvlasti, zla- sti, navlasti (— lat. praecipue, maxime — nemšk. besonders, insbesondere), kar imenuje reč ali osebo ter jo stavi nad druge, n. pr. Vsaka stiast popači obraz človeku, zlasti pa nevošljivost. Ravn. — Velika božja dobrota je vino . izvlasti za bolnike. — Ravn. — T. Da je sč ali šč iz st, se ve; v stsl. je navlasti adv. proprie, peculiariter, recte na vlasti cf. vlast; nsl. last doDiiniuni; vlast poteslas prip., zlasti praecipue. Mikl. U. Ali se torpj loci last in vlast? T. Menda ne; kakor v innogoterih, izpusčamo tudi tukaj v: last, lastno, Iastnost, Iastnija n. vlast, vlasino itd. Sicer inia vlast dva poglavitna poniena: a) kar pravimo laslnina (Eigenthum, Heimat, Vaterland zlasti v českem, dominiuni) in 6) oblast n. obvlast fGewalt, imperiuui, potestas) iz glagola vlasti ali vladati imperare, doniinari (od tod vladika dominus). U. Tedaj se ima lučiti tudi zlasti in nalasč. T. Zlasti je hrov. navlast-ito (ali osobito besonders, vorziiglich) in nalasč je navlaš (consulto, vorsatzlich, studio, eigens, mit Fleisz). — Metelko in za njim Murko iuia tudi prilast (von lest, list, die Tausehung, der Belrug), was der Kuh \vahrend des Melkens zu essen gegeben wird (jn einigen Gegenden Steiermarks lizanje). Toda Dobrovski misli, da prilast lisica), ampak iz last, kar se kravi tedaj v last ali privid ms. in iz list (Tras, dolus, gotii. lists list, rad. lis, cf. last da), kar se mi celo verjetno zdi. XXXI. U. Besedo ,,dokaj" sem pa od tebe sprejel, toraj mi jo inoraš ti razložiti. T. Do v sostavah doda ali dostavi, kar je sploh manjkalo, in kaže dokonono dopolnjpnje: dokaj, t. j. prav mnogo, dosti, obilo. U. Od kod pa dosti, dost in zadosti, ali tudi dosta se bere tu in tam ? T. Dosti, zadosti s polglasnikom na koncu in s splob znanim predlogom, ali po izreki dost, v hrov. s polnini glasnikom dosta. Tudi v nsl. so se poprijeli nekteri pisave dosta, ker jo razlagajo iz staroslovenskega. U. Kako pa že spet? T. Mislijo eni, da je stsl. imenska sklanja v rod. do 8i ta (iz do in sit, syt, dosyti satis iz dosijtiti sufficere) nam. zaimenske sedanje do sitega (sat, satis satt, sattsam), kakor zdavna, z lepa, zjutra, ali v daj. kmalu (k maln ali nialemu) itd. U. Drugi pa meuijo, da je vse to domišljava ali presiljava, ter zelo dvomijo, da bi to res bilo. T. Res se da dosta razlagati na ravnost iz glagola dostati (sufficere, dosta zur Gpniige, dostaje mi namesti dosta je mi itd. v hrov.); vendar je bolje, da imamo saj nekaj gotovih razlogov, če tudi ne dokaj. V. Kaj pa dovolj ali dovelj, kakor se tudi piše? T. Dovolj je iz do in volja, volja pa iz voliti in to od veleti; tudi dovleti iu navdoleti je zaano v nsl.: Xi si dal navdoleti (befriedigen) — pravi Ribničan; sploh je pa v stsl. v različnib oblikah: dovleti, dovliti se, dov'leti, dovoleti, dov'lati sufficere, contentum esse, dovol' satis; nsl. dovoli ali pa dovolj , da se I glasi na tanko, serb. dovoljno; dovelj kakor v stsl. poiglasnik namesti polnega o. U. Kteri razloček je ined do s t i in d o v o 1 j ? T. Po besedni razlagi se da obračati dosti (iz do - sit) bolj na vnanje, dovolj (iz do - voija) na oolranje, kakor p. prost (prostreti, prostor) in svoboden (\svoj - biti), gotov CPa~ ratus) in svest (conscius) itd. xxxn. V. Ker je konec prednjega mesca tudi konec šolskega leta, bi bilo prav, da bi se o tem kaj pomenila zlasti, ker sem si svest, da bo dobro nioje spričevalo ali kakor pravijo drugi, da bo čedna moja sve.dočba. T. Ali je pa tudi gotovo? Zakaj ne rečeš n. spričevalo krajše in lepše spričalo, spričba, pričba? U. Ker je tako natisnjeno v tistih imemtnih pi.smih, ktere dobivajo latinski učenci sredi in konec šolskega leta, razun veliko druzih iinenovanj , ki se pa le proti solncu lahko berd. T. XTekdanji latinski učenci so dobivali spričevala v Iatinski besedi. V. Sedanji pa samo v netnški, le sim ter tje se belo svetijo tiste imenovanja nekaj v latinskih, nekaj v cirilskih velikih pismenih. T. Da izvedo še drugi to posebno imenitnost, beri, če znaš, imena po versti, kakor so razpostavljene po tvoji spričbi iz pervega polleta! 17. nTest imonin m, svedoctvo, svidectvo, vysvedčeni, svedočva, attestato, testim oniu, svidočanstvo, spričevalo, bizonyitvany, zeugnisz". T. Pač imenitno, ravnopravno, kej pisano pismo v enajsterih jezicih mnogojezične Avstrije! 17. Pa še imenitniše nam učencem je to, kar pisete vanje vl učitelji, ki je še vse bolj različno pisano, in še vse veče ravnopravstvo razkazuje! T. Prej jih je bilo očitnih znamenj v latinskih spričbah, kolikor je perstov na roki; zdaj jih iniamo pa še več, kakor je perstov na obeh rokali. U. To se pravi: dokaj, dovolj in dosta! Torej jih le malokdo ve; vendar bi prav bilo, da bi bile znane očitno, in tudi, v kterem redu si nasledvajo, da bi poredni, t. j. povredni učenci tolikrat za nos ne vodili svojih starsev in dobrotnikor! T. Ker imam te dni tudi dokaj, dosti in dovolj opraviti z dobrimi in slabimi svedočbami, torej ti hočem le navadne znake za zdaj napisati po številkah brez posebnih do- ločil, in sicer le v nemški besedi, v kteri jih prejemajo sedanji latinski učenci. Sledijo si v tem-le redu: 1) a usgezei c hnet, 2) vorziiglich, 3) sehr gut, 4) recht gnt; — 5) gut, 6) be frie di gen d . 7) genfigend, 8) ausreiehend, 9) eben ausreichcnd ali kaum geniigend; — 10) ininder geniigend, 11) ungeniigend, 12) gauz ungeniigend ali gering, in da jih je ravno 13): sehr gcring. — Kolikor više po številki, toliko slabše, in čim nižc, tem bolje. 17. In čim bolje, teni lože prppeva dobri nčenec konec šolskega leta znano veselico: A — a — « Laeta sunt tempora . . ali po slovenski: A — a — aI — i— i Šola je nehala! Kdo se ne veseli? Prisel je zdaj že zlati čas,Sladak jc mir, ko neha boj, čas praznikov, juhej! za nasSladak po delu je pokoj, A — a — aI — i — i ISola je neliala! Kdo se ne veseli ? B — e — e0 — o — o Preč so težave vse!Vsim se /.ahvalimo, Dva mesca bomo rajaliKi ste učili nas lepo , Brez vse skerbi vstajaliIz glav preganjali tem6, E — e — eO — o — o Preč so težave vse!Vsini se zahvalimo. U - u — u Zdaj pa le berž domii Objct vsc preljubljene: Jnh! starše, bratce, sestrice! U — u — u Zduj pa le berž domii!(J. N.)