KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl, ako zadene na ta dan praznik, izide .,Danica dan popre i
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 29. rožnika 1888.
List 26.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
XVII. Don Bosko vstanovi salezijansko kongregacijo.
Vsako stoletje ima svoje prednosti iu svoje napake. N. pr. prednost 19. stoletja je to, da se že nobena reč ne more izveršiti brez posebnega stroja. S stroji se šiva; s stroji pere; s stroji kuha; s stroji striže i. t. d. A ravno ta prednost našega veka je ob enem njegova napaka. Ta obširna obertnija po tovarnah pripravila je nekterim zlato in srebro, druge pa je pripravila na beraško palico in porodila po mestih tisto občutljivo revščino in bedo, ktero zaznamujemo z besedo npaupe-rizem."
„Vsled tega ima naš čas nekaj, česar prejšnja stoletja niso imela; pa tudi potrebe so sedaj take, kakoršnih nekdaj ni bilo."
Te zahteve sedanje dobe je dobro razumel Don-Bosko, in pokazal tudi zdravilo, s kterim se morejo naj bolje lečiti rane našega modernega društva. Ktero zdiavilo — nam je vsem znano. Svoje serce, svoje življenje daroval ie mladini, zanemarjeni moški mladini, da jo reši dušnega in telesnega propada.
Toda — ali je Bosko, tako nežno skerbeč za o«i-ročene dečke, mogel pozabiti na ženski spol? Ali je mogel pozabiti na deklice, ki so še v večji dušni nevarnosti, kakor mladenči? In deklice po mestih?
Glejte, tudi teh se je spomnil torinski dobrotnik. S pomočjo Marije Mazzarello, preproste kmetiške ženske, rojene v Momesu, je vstanovil posebno družbo — družbo „hčera Marijinih." Leta 1872 vstopile so perve sestre v to kongregacijo, ki je imela namen, zlasti skerbeti za žensko mladino. Z veliko gorečnostjo lotile so se te device onega dela pri deklicah, ktero je Bosko že leta in leta opravljal pri dečkih. Sv. Oče Pij IX so poterdili novo družbo in rekli, da bo gotovo vsikdar v čast božjo in v blagor bližnjemu.
Družba pa se je silno naglo razširila. V pervem zavodu v Mornese bilo je le 13 sester (l. 1872). Cez deset let je štela kongregacija 3000 udov, živečih v 30 hišah po Laškem, Francoskem, južni Ameriki, kjer še posebno delujejo za razširjanje sv. vere. —
Tako je bilo Boskovo delovanje vedno obširneje.
Verzi kamen v vodo — tu vidiš iz perva male valčke; ali ti se širijo in širijo io ob bregu delajo valove, ki z močjo pljuskajo ob suho zemljo. Tako nekako je bilo Boskovo delo. Iz neznatnega semena, iz slabe kali vzhajalo je toliko sadu.
Bosko sam bil je središče, okrog uiega zbirali so se dobrotniki, ki so bili ž njim enih misli. Res je, ena useba ne more delati čudeža. Napačno bi bilo, če bi hoteli ves vspeh pripisovati Bosku samemu. Bosko brez druzih tovarišev ne hi mogel mnogo opraviti, pa tudi tovariši brez niega ne bi storili ničesar. On je bil tista moč, ki je znala pridobiti še druzih moči; on je bil tisti ogenj, ki je ogreval široko obzorje; on je bil mož, ki je vedel pridobiti serca in si nakloniti prijateljev: ali ravno to je umetnost! Na predsednika pri kacem društvu je večkrat zastavljeno, ali društvo živi. ali samo životari.
In predsednika — vnetega, gorečega — imel je salezijanski oratorij tacega, da ni bilo misliti, da propade Boskovo delo, dokler ga vodi Bosko sam Ali kaj poznej? — Kaj poznej? — to vprašanje se je vsiljevalo marsikomu v glavo, marsikomu, ki je z veseljem zasledoval lepi napredek v Boskovih zavodih. Kaj poznej? — Ali se ni bati, da se z Boskom vred zgrudi v gro-bovje ona velika zgradba, za katero ie donašal gradiva nje začetnik ves čas svojega življenja?!
Tudi Bosko ni bil kratkovideu. Pogled njegov segal je dalje, kakor so uesle oči. Kako skerbeti za prihodnjost?
Duhovni-tovariši ujegovi svetovali so mu. na vstanovi poseben red, ki bode nadaljeval započeto delo. Ali — nov red — in 19. stoletje! — ali ni to nasprotje kakor noč in dan? O času, ko so si evropske vlade zapisale na prapor geslo, da uničijo one svetle prikazni, ktere je rodil temni srednji vek — mislili bi zdaj na vstauovitev novega reda? Abotna misel!
Ali ta težavni položaj je nepričakovano spremenil svoje mračno lice. Io sicer ni previdnost božja izbrala nikogar druzega, da reši Boska iz zadrege — kakor Ratazzija ministra — načelnega protivnika redovom.
Bilo je leta 1857. Ratazzi — minister notranjih zadev — dovoli Bosku, da priredi loterijo v korist svojim zavodom. Minister hvalno prizna delovanje salezijan-skega oratorija in med drugim še izrazi željo, da bi mogel Bosko še dalj časa tako vspešno delovati v pn'
0
I /
deržavi ia društvu. Mimo grede reče Bosku: „Prav serčno želim, da bi še moogo let mogli skerbeti za svoje otroke; ali vi bote umerli jednoč, kakor mi vsi; ali kedar vas ne bo — kaj pa z vašim delom? Ali ste že kaj mislili na to? Id če ste mislili, kaj nameravate, da zagotovite obstanek svojemu zavodu? — Bosko ni pričakoval tacega vprašanja. Na pol za resnico, na pol v šali odgovori: „Jaz sicer ne mislim še tano berzo pobrati kopit s tega sveta; kaj pa. da mlad nisem več, a mislim si dobiti kacega pomočnika, da mi pomaga na stara leta. Da bi se moje delo po smerti nadaljevalo — zato še nisem storil nobenega koraka.*
„Ker je vaša prevzvišeuost blagovolila sprožiti t vprašanje, kaj bi mi ona uasvetovala, da poskerbim za prihodnjost?" —
Iiatazzi reče: „Po mojem menenju morali bi vi izmed duhovnov in laikov izbrati take može, ki so vredni vašega zaupanja. Ž njimi vstanovite družbo z določnimi pravili, ki bodo polna vašega duha, nadaljevali z vašimi načeli in z vašo metodo, tako, da ne bodo ti družbeniki vam samo pomočniki, dokler živite, — ampak tudi po smerti vam nasledniki."
Lahan nasmeh Me je razlil po Boskovem obrazu. Ratazzi! Ali ni ta 1. 1*54 predlagal v torioski zoornici postavni načert. da se odpravijo ver*Ki redov i. kterih stoletja nihče ui preganjal v sardiLskem kraljestvu? In zdaj isti človek uasvetuje uov red! Kako Ne to vjema! Don-Bo*ku je bila ta misel preživo v možganih, da bi mu ne ušla beseda z lezika.
rKako to." reče on. „komai sti minuli dve leti, odkar je vlada odpravila verske redove, in vaša pre-vzvišenost mi svetuje, da vstanovim novo družbo?-
rTa postava mi je dobro znana." odgovori Iiatazzi, »a jaz tudi vem. kacega duha ie in kaj namerava ta postava. Verujte mi. gospod, vaša družba ue bo zadela ob uikako nasprotje, (la jo le vredite primerno časovnim zahtevam in deržavnim postavam.-„Ali kako bi se to naredilo?" „Osuovati se mora družba, ki ne bi bila „mertva roka.- ktere članki bi imeli vse deržavljanske pravice, a razume se, ua bi se morali tudi podvreči temu. kar tirjajo zakoni. Plačali bi davek — kaKor posestuiki. A radi tega so prosti možje — morejo storiti, kar njim drago. Z jedno besedo: nova družba je društvo neodvisnih mož, ki so se zedinili v dober namen in v to sverho živijo iu delajo.-
„Pa 8te porok, vaša prevzvišeuost, da vlada poterdi in dopusti tako družbo V"
„Nobeua vstavna vlada ne bode delala zaprek taki družbi, kakor ne dela ovir društvom, ki pospešujejo tergoviuo, obert, ampak jih še podpira. Vsako društvo se mora dovoliti, da le pravila niso protivua deržavnim zaKonom."
rKer mi torej, vaša prevzvišeuost — reče uazadnje Bosko — razodevate toliko blagohotnosti, storiti hočem svojo dolžnost; vi mi bote pomagali s svojim svetom."
Bosku zasijal je žar veselega upanja. Česar se ni prederznii radi uevgodnih razmer, to se mu je svetovalo na naj višjem mestu. Sprevidel je, da na ta način se da kaj doseči.
Takoj premišljuje o namenu nove družbe, ktera bi se vstanovila. Za svet popraša zdaj tu zdaj tam — pri prijateljih svojih, ki so ga tako zvesto podpirali. Mislil je, kako bi vredil novo družbo, da bi imela pred deržavo čisto deržavno lice, pred Bogom pa verski značaj: to mu je delalo preglavice. Zapazivši, da der-žavna gosposka ne odobrava, vsem redovom navadnega pogoja — radovoljnega uboštva — skušal je to točko kako spremeniti, pa vendar tako, da bi dosegel svoj namen.
Zato je njegova kongregacija res nekaj zgodovinsko novega. Evangeljski svet — radovoljno uboštvo — kar so redovi dozdaj spolnovali, dobil je v salezijanski družbi spremenjeno lice. Bosko je namreč rekel: Vsak ud, ki pristopi v našo družbo, obderži vse svoje premoženje. Obresti in dohodkov pa ne porabi sam, ampak vse to prepusti in izroči vodstvu v družbene namene.
Ko je Bosko ta pravila prealožil sv. Očetu Piju IX, jih na pervo niso hoteli poterditi. Ali Bosko je zagovarjal nove nazore, češ, uboštvo še nikakor ni odpravljeno, ampak s tem, da se vsak ud novič in novič odreka svojim pravicam in svojemu premoženju, se še lepše^ pokaže njegova ljubezen do radovoljnega uboštva.
Želja Boskova se je spolnila. Pravila so bila po-terjena in družba se je vstanovila. Boskovo delo je za-dobilo s tem dejanjem terdnejšo podlago.
Veliko udov — duhovuih in neduhovnih — pristopilo je v salezijansko kongregacijo. Odsihmal se ni bilo bati, da zamerje stvar, za ktero se je Bosko tolikanj trudil. Dohodki so postali rednejši, oprava rednejša: vse delovanje zverševalo se je točno po redu, kakor je določil Bosko.
Tako vidimo, da se je ob času. ki je bil popolnoma protiven redovnim napravam, vstanovila uova verska družba. Pripisuje se to lahKo vpljivu. kterega si je pridobil Bosrfo na dvoru.	(Dalje nasl.;
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V Kropi na Gorenjskem veršila ne je 19. t. m., v torek po četerti pobinkoštni nedelji, lepa iu ginljiva slovesnost, ki je vredua, da se poznim rodovom v spomin ohraui. — Obhajali so namreč ta dan stariši dveh čast. gg. duhovnov: Janeza Ažmana, župnika na Dovjem, io Simua Ažmana, kaplana v Vjpavi, svojo zlato poroke.
Naj vam to slovesnost ob kratkem popišem, kolikor sem sam videl in slišal
Povabljeni svatje, med kterimi je bilo tudi deset duhovuov, zbrali so se večinoma na domu starih poro-čencev, namreč v hiši št. 16 v spoduji Kropi, in so ju od tam spremili v faruo cerkev sv Lenarta. Očeta-ženiua peljal je brat gosp. Janez; mater-nevesto pa brat gosp. Šimen, ki je tudi pel slovesno sv. mašo. — Po sv. maši, pri kteri je pravilno cecilijausko petje vodil znani izdelovatelj orgelj. g. Zupan, stopil je pred svoje stariše sin gospod Janez, ter imel do njih ginljiv nagovor, pri kterem se je marsiktero oko solzilo. Govoril je nekako tako:
„Ljubi oče, ljuba mati! Pozdravljam Vaji danes kot ženina in nevesto! Veliko sem lih že poročil v zakonski stan, ali take poroke še nisem imel, kakor je ta! Včeraj je bilo ravno 100 parov, kar sem iih v svoii fari poročil. Tudi k zlati poroki sem že 1 par blagoslovil; ali da bom svoje lastne stariše k zlati poroki blagoslovljal, kaj takega skoraj misliti nisem mogel. — Veliko duhovnih dobrot in dušnega veselja sem vžil v tej ljubeznjivi farni cerkvi; ali trije dnovi me bodo še s posebno hvaležnostjo vezali na to cerkev, dokler bom živel. V tej cerkvi sem uamreč 17. junija leta 1842, tedaj ravno pred 46 leti, sv. kerst prejel; v tej cerkvi sem 20. avgusta leta 1865 novo mašo pel, in danes mi je dana posebna sreča, da v tej cerkvi tudi k zlati poroki blagoslovljam svoje lastne stariše.
Odkar človeški rod zmiraj bolj peša, so tudi zlate poroke zmiraj bolj redke. Se bolj redko pa se zgodi, da bi lastni sin duhoven svoje stariše poročal. Vender
so imeli enako srečo tukajšnji vaš preč. g. župnik, ki so pred 20 leti k zlati poroki zvezali svoje že ranjce stariše, in tu pričujoči čast. dijakon gosp. Deak, ki so tudi svoje, zdaj že ranjce stariše, k zlati poroki blagoslovili.
Ali kaj takega se pa morebiti stoletja ne zgodi, da bi bil pričujoč pri zlati poroki svojih starišev še drugi sin, tudi duhoven, in da bi razun nju dveh nobenih drugih otrok ne bilo.
Kar današnjo zlato poroko še posebno povzdiguje, je lepo število gospodov duhovnih, ki so k tej redki slovesnosti prišli iz prijaznosti do naju, in iz spoštovanja do Vaju starih poročeucev. Posebno veselje me pa še navdaja, ko med duhovščino vidim tudi v. Č. g. mon-signora Miha Potočnika, nunskega g. očeta iz Ljubljane, tukajšnega rojaka in velikega dobrotnika tukajšnih dveh cerkva. Tudi iz svetnih stanov prišli so mnogi prijatli od blizo in daleč, zbrali so se bližnji sorodniki, sosedje in tukajšnji naši naj boljši znanci.
Ce vse to premislim, moram pač s prerokom za-klicati in tudi Vi, ljubi stariši in vsi pričujoči bote z mano vred zaklicali: To je dan, kterega je Gospod naredil, veselimo in radujmo se v njem! (Psi. 117, 24.)
Zares, dan zlate poroke, je imeniten, vesel in spomina vredeu dan; mora pa tudi biti:
1.	dau preserčne zahvale.
2.	dau novih prošenj.
1. Dan zlate poroke, pravim, in posebno današnje, mora biti dan preserčne zahvale.
Ko sta 18. febr. leta 1838 uaša poročeuca kot mlad ženin in mlad« nevesta pred ravno tem altarjem stala, kdo bi bil mislil, da buta zlate poroke učakala? Od 12 parov, ki so bili tisti predpust poročeni, so že vsi šli v večnost, razun enega moža vdovca. Ali ni to posebno varstvo Božje?
To varstvo Božje nam bo še bolj očitno, ako pomislimo, koliko sta naša poročenca v teh dolgih 50 letih prestala. Ne bom popisoval velikih skerbi in nadlog, pomanjkanja in stisk, kterih sem bil mlade dni sam priča in deležen; ampak spominjam le na hude bolezni, ktere sta prestala, posebno pa na kolero, ki je leta 1855 v tej fari razsajala in tudi uaša dva poročenca hudo popadla. Še zdaj mi je v taso živem spominu, kakor da bi bilo še le včeraj, ko smo veliko Gospodnico zvečer še zdravi skupki sedeli, drugi dan zjutraj pa so že oba za smert previdili. — Ko bi Vaji bila takrat smert pobrala, ali le enega od Vaju, ko sem jest še le drugo šolo izdelal, Ko brata še na svetu ni bilo. bi mi pač ne imeli današnje vesele slovesnosti.
In če opomnim, da so se zadnja leta večkrat nevarne bolezni glasile pri naših poročencih iu da se je bilo posebno pri materi uevesti parkrat že naj hujšega bati; potem je očitno, da tukaj je posebno vlaflala roka Božja.
Komu se imamo tedaj za vse to zahvaliti? Kdo nam je vse te dobrote in posebno današnji dan dodelil?
Odgovarjam po vsi pravici s psalmistom: To je dan, kterega je Gospod naredil! Zatoraj pa tudi: Kralju vsih časov, neumerljivemu in ueviduemu, samemu Bogu čast in hvala na vse veke! Zatoraj moramo zopet s psalmistom reči: Ne nam. ue nam, ampak svojemu imenu daj čast! (Psi. 113, 1.) Zatoraj hočemo tudi po opravljeni poroki iz celega serca zaklicati: „Te Deum lau-damus!"
Predragi v Kristusu! Spoznati moram, da smo imeli zoper očitno in slovesuo obhajauje zlate poroke marsiktere pomislike, posebno hudi časi, ki so nad ta kraj prišli zavoljo pomanjkanja dela, so nas plašili. Ali misel, da smo Bogu za tolike dobrote dolžni očitno
čast in hvalo, je konečno vse premagala. Zatoraj tudi očitno pred vsim spoznamo, da je velike reči nad nami storil — On, ki je mogočen in je sveto njegovo ime.
Ali tega, kako je Bog milostno in dobrotljivo nad nami čul, se pa vsi učimo, vselej terdno zaupati na neskončno modro previdnost Božjo in v vsih stiskah se zaupljivo zatekati k Bogu za pomoč in usmiljenje. Predragi poslušalci! Ce vidite tukaj postaraua ženina in nevesto in zraven nju dva sina duhovna, vedite, da to je prizor sad mnogih in serčnih molitev. Da sta oba sina duhovna postala, ji pripisovati molitvam teh starišev, posebno pobožue te matere. Mati Božja usmiljenega serca pri kapelici ve, kakšno silo ji je ta mati delala! — In da stara poročenca še živita, je pa zopet pripisovati molitvam, ktere vsaki dan pri sv. maši dva sina duhovna zanje k Bogu pošiljata.
Dragi rojaki moji. posebno vi kerščanski stariši! napeljujte svoje otroke že od perve mladosti k pobožnosti, vadite jih zaupljive molitve in vodite jih večkrat h kapelici k naši ljubi Materi Mariji. Kar so pobožni stariši nas učili, učite vi svoje otroke, aa Marije pri kapelici ne bodo pozabili, da bodo radi na hribček k nji hodili!*) —
2 Če je pa današuji dan pre-erčne zahvale, naj pa ob enem tudi dan gorečih prošenj.
Ljubi oča. ljuba mati! Prosita da^es usmilienega Boga za odpuščanje grehov. V tolikih letih se pač tudi veliko nabere, kar Bogu ni všeč. On pa tudi skesanemu grešniku rad odpusti. Pa kaj vaju bom k temu opominjal. saj sta to že storila. Opravila sta dolgo spoved io zjutraj sem Vaju obhajal, zuamenje. da sta z Bog«»m spravljena.
Prosita pa danes tudi. če je Božja volja, da Vaji še kaj časa na svetu pusti; saj Bogu je lahko, da Vama še ktera leta priverže! Prosita pa še bolj, da bi ta čas, kar ga Vama Bog v svoji milosti še pusti, prav obračala. storjene zamude iu pomanjkljivosti popravljala, težave svoje starosti in druge uadloge voljno preuašala, resnično se poboljšala iu srečno zadujo uro dosegla — V ta namen sva tudi z bratom danes sv. maši darovala! — Prosita pa tudi za naji. Sai sva Vam hvaležna, da ste naju v duhovski stan pripravili; ali imava tudi težke dolžnosti. Toraj prosita za naji, da bi vse dolžnosti prav in I.ogu dopadljivo opravljati zamogla.
(Konec prih.)
S Krasa. H. b. J. K. (Birmovanje.) (K'nec.) Cez 300 birmancev je prejelo iz rok | remiigosp. .-kota Ivana zakrameut sv. poterjeuja 2. neueljo po Bink«>štih v Tomaji. Nova pridižnica, nov križev pot. u >ve klopi v cerkvi iu nova lepa b-ndera. prenovljena duhovska hiša s krasnim vertom — pričajo o ueutrudljivem uelo-vauji ondašnjega prečast. g. župuika dekana, častnega kanouika Urbana Gulmajera. Ta gospod je tudi predsednik kraške skupine tre'iereduikov sv. Frančiška Kar so premil vladika pohvalno omenili tretji red sv. Fran-čiŠKa. toliko priporočan od sv. očeta papeža Leoua XIII, tu v Tomaji veselo uapreiuje. Zapisanih je blizo 2U0 bratov iu sester, za katere prečast. gosp. deKau vsako tretjo nedeljo v mesecu opravljajo posebno pobižuost. Priporočili so milg. škof tudi molitev svetega rožnega venca.
V ponedeljek. 4. junija, je bila sv. birma v A vberu. Avber je nekdaj bila poddružnica Tomajska, kakor Re-pentabor, a dobila je svojega duhovnega pastirja 1. 178t> in je 1. 1880 od pokojnega škofa Jurja Dobrila povišana v župnijo. Isti biskup Dobrila je o neki priliki reKel,
*) Marijina kapelica na hribcu je podružnica Kropske župnije, prav priljubljena prebivalcem.
da ko bi kot prost duhovnik La izber imel primerno mestice si poiskati, bi si izbral prijazni Avber za bivališče. Cerkev sv. Nikolaja je lepo okinčana, lahka služba, rodovit kraj, vgodna duhovska hiša z dostojnim vertom delajo kraj pijeten. Italijani pravijo, da je Avber popačeno od latinskega „Arbores,u laško „Alberi"; a da je to slovansko ime, kaže vas blizo Avbera. Ponikve, kjer je svet ponikel, t. j. zemlja, tla so se uderla. Tam je velik dol „Draga" in na strani je Avber, kar je isto kot bervatski nobor", ali češki „obora, in pomenja vderti kraj - prepad. Kakor je torej wŠtorje" (Šatorje) dobilo ime od velikega dola „šator" pri Štorjah. in „Povir" ali rPovi»-jea od cerkvenega dola pri va«i, kjer se velikokrat voda steka, da napravi malo jezero, in kjer je rastlo kedaj „povirje" (tvpha latifolia, Rohrkolbeu, — tako menda „Avber" (obor) izvaja ime od ondašnje velike drage. Avber meji z goriško (Stijak) in z ljubljansko škofijo (Vrabče), in v onem kraji teče potok „Raša." Tudi mlin; so pri vodi Raši, mliui „na šokotec" (oberscblachtig) a poleti voda presahne, zato je pravljica, da mlin na Riši: „kadar je kaj moče, po malem stoče; — a kadar je suša, takrat le posluša." — Av-berce so milg vladika navduševali, ua kakor v vseh stvareh svet napreduje, naj tudi oni v vseh kerščanskih čednostih napredujejo. Le naprej !
Naprej se odpeljejo milg. vladika v Povir, kjer so 5. dan rožnika birmali 219 otrok iz Povirske župnije in iz 3 kapelauij, uamreč iz Storij, kjer že poldrugo Itto nimajo kapelana. in mora sam župuik povirski vsa duhovna opravila opravljati, in Jz dveh pod Rodiško župnijo spadajočih kapelauij: iz Škocijana iu iz Barke. Tudi v Barki že tri leta nimajo duhovua. Otroci iz tri ure oddaljene Barke so se pripeljali ua lojteruicab. Skorn kakor Tomaj je Povir eua najstarejših župnij v teržaški škofiji. Vikarij ali namestnik Stolnega kapiteljna terža-škega je bival v Povirji že pred 1. 1380, kajti v listini, pisani 1386 v Ljubljani od guspoda Hugoua Devin skega, prosi isti gospod, naj blagovoli kapitelj njegovega kaplana Petra postaviti „ad vicariatum Ecclesiae in P o vira." Sto let pozneje. 1. 1493, se bere v ueki listini, da se je kapitelj pogodil s svojim vikarijem v Povirji »Martinom-4, da bode plačeval na leto 50 lir v denarji, iu rkrižev teden" „duos capretos optimos* (dva jako dobra kozliča). Od poznejših vikarijev se zaradi pomaujkanja listin in pisanih spomenikov jako malo ve. $e le 1. 1623 so se začele pisati v župne knjige poroke, kersti, merliči. Od Pavla Bana, taoaujega župuika, do sedanjega verlega in neumornega g. Josipa Novaka je bilo že 28 župuikov, iu veliko kapelauov v Povirji. Zdaj mora župuik v obširni župniji iu v Storski kapelauiji vse sam opravljati, in malo uade je, da bode kmalu dobil kakega pomočnika. Kakor po vsem dekanatu. tako tudi v Povirji so bili milg. škof jako slovesno sprejeti, in so se jako pohvalno izrekli. Tudi tukaj so priporočali tretji red sv. Frančiška, in preč. g. dekan so imeli navdušen govor o tretjem redu, ter so povabili vern^,, da vsaki čas so pripravljeni nove ude sprejeti.
Tako so prejšli veseli dnevi škofove vizitacije v Tomajskem dekanatu. Milg. vladika so se zahvalili duhovščini, da se pošteno trudi vernike in mladino v kerščanskem duhu odgojevati, ter so se zadovoljui med slovesnim priterkovanjem lepo vbranih Povirskib zvonov odpeljali v Divačo na železniško postajo. Mi pa smo jim serčno voščili, da, kakor so mladino poterjevali v sv. veri, in pastirjem in čedi nov pogum podelili, da tudi njim Oče nebeški ljubo zdravje poterdi k nadalj-nemu čverstemu delovanju v vinogradu Gospodovem.
Peš-poto vanje z Juga skoz S'ovenijo v Rim. (Dalje.) 15. septembra hodila sva povprečno visoko na
planinah Apeninskih, ki so pa vse lepo s polji in ver-tovi obdelane, z ljudmi naseljene, toda hiše so rastresene daleč druga od druge; tu je tudi lepo zeleno gorsko jezero, ali s ceste se le na jednem kraju vidi, potem ga skrijejo verhovi gorski. Ob 8ih v jutro došla t/a doli z višav v drugo krasno gorsko dolino. Sredi prijetne dolinice je lepi in veliki terg „San-Pietro," st. Peter. Ravno je zvouilo k sv. maši, ki se je opravljala v mali, pa čudoprijetni kapeli sredi jednostropne hiše. Kapela je očitna, ima vrata in vhod na ulico. Tu je en sam, prav lep oltar z milostno sliko Matere Božje dobrega soveta. Bila je tu slovesna osmina rojstva bi. Device Marije. Mnogo sveč je gorelo; ljudstva bilo je natlačeno. Mašnik so pervo lepo molili in slavili Marijo. Zagrinjalo z imeuom Marije D. se je odgernilo in pokazala se mala, ganljiva slika Device Marije, vsa v zlatem, srebernem in drazih kamenov okinčju na okolo. Svečenik so jo pokadili z dišečim kadilom. ljudstvo je pelo „Zdrava morska zvezda." Na to je bila sv. maša. Potem pa lavretanske pete litanije; zopet incenziranje sv. podobe meti petjem „Ave gratia plena," Zdrava milosti polna. io zagrinjalo se je zagernilo pred milo podobo dobre sovetovalke Device Marije.
Predragi, kako bi pa človek-romar vesel in dobre volje ue pot«.val, ko ide tako od cvetke do cvetke in si dobiva sladkega medli za serce in dušo, kteri pa tudi čudovito slabo telo poživlja, da krepko in veselo nosi breme življenja. Potem obiščeva župnijsko cerkev čč. oo. Frančiškanov. Danes zajuterkovala sva v kavani rGaribaldi-*; tega uesrečueža slavijo italijauski liberalci in framascui za svojega spasitelja. —
Iz rSai. - Pietra* vodite dve poti na sveto goro Al verno, — jedua ua „Pievo San-Stefano," druga" na Banjo. Sla sva po tej na Banjo, ker je bližja. Po pervi sem hodil leta 18&0. Banja — to je pravo ime, ker je v gorskem kotlu, kakor v bauji podolgovati. Obiskala sva lepo župnijsKo, nekdaj stoljno cerkvo. Dalje se dolinica jako zožuje, kmalo se loči pot levo od ceste, ki derži dalje čez Apeuiue v Florecco. Nekaj časa vodi pot za divjim potokom, potem se začne viti vijugasto ua visoke gore srednjih Apeuin. Pot je umetno zvita, vsa z obdelanim kamnjem tlakana.
Ko se dospe visoko gori v verh perve gore, je zavzeto lepi prizor ua daljue gore. ki po Božji vsegamogoč-nosti izobražeue, kakor ogromue kopice in gromade iz plasti zemlje iu laporuih nasauov plošč v uebo kipijo. Verh te perve višave je veliKa kmetiška plauinska hiša; tu sKuhala s\a zmesuo dobro kavo, z jajčnimi žutnjaki vmešano, poživila si živet, pa hajdi dalje na gore in sterme verh j! Ide se po robu lepe planinske senokoše iu dojde se še do višjega verha, ki je ua poldansko stran s košatimi bukvami lepo obraščen. Med lepim bukovjem se vije s kamenjem tlakana pot, ki priča o pridnosti nekdaujih prebivalcev! Verhu gore se začne velika vojvodina Tokauska. Razgled je veličasten še na višje gore Apeuin. Vidi se z dalje visoko gorovje, v kojem je puščava, zvana sv. Romuvalda Kamaldoli. Zrak je tu bister in čist. Pot se nagne navzdol po lepih planinskih senožetih in livadah, po kterih se pasejo mnogobrojne velike čede ovac. Pot pelje preko gorskega korita, po kterem šumlja bister potoček in se zavije povprek pod verhom velike gore po prijetnih zelenih livadah, po kterih se ovčice pasejo in ljubki jagnjički skakaje meketajo. rGore, hribi in griči, hvalite Gospoda !"
Ob 4% popoldne dojdeva okolo gore do stare kapelice, moleča ravno odstavek sv. rožnega veuca: rKateri je za nas težki križ nesel." — In tu se pervi pot od te strani zagleda sv. gora Alvernija. druga Kal-
varija, na kteri je bil sv. Frančišk Seraf. tudi očitno in vidno križanemu Jezusu vpodobljen, ker na tej gori je od Kristusa prejel svete petere rane.
Bodi pozdravljena, o blažena višava, ti priča velikih čudežev ljubezni Božje; ti blagoslovljeni kraj tolike molitve, svetega premišljevanja, posta, zatajevanja in spokorno8ti sv. očeta Frančiška in njegovih redovnih sinov!
O, sveta gora Alverna! Ze tretjič sem milost prejel, da idem na tvoja svetišča. Naj bode vse to tudi v večjo slavo Božjo, iz ljubezni do križane Ljubezni, v blagor moji duši in dušam bližnjega, še v tem življenju, ali pa v vicah, osobito kterih se bodem še posebno spominjal.
Pot na Alveruo od nas je najbližja na Forii — St. Sofia, San-Pietro, Banja. Naj dalja pa čez gore; toda ta pot je lepa in zanimiva, ne pretežavna; sicer je pot s te strani, kar na samo sv. goro Alverno zadeva, naj bolj sterma; pa ne toliko visoka, kakor iz Bibiene, ali od Pieve San-Stefano gori. Od Banje hode se ide na Alverno na polnočni strani: na tej strani je pa ta sv. gora naj bolj čudovito izobražena. Alverna ima sledečo podobo: Na obširni visoki gori je še druga, kakor nalašč in umetno postavljena gora, ki se deli v tri verhove; na severno-večerni strani je omenjeni čudo viti verh gore, obdan s silnimi in ogromnimi po koncu stoječimi, pa malo pod-se visečimi skalami; kakor velikanska nepredobljiva terdnjava. Na južni strani je verh gore bolj sprekoma vzvišeu. pa z mogočnimi skalami obdajan. Na severo-vzhodujem kraju oglavja gore stoji naj višja okroglemu stolpu slična ogromna skala, na nji je naj višji verh gore; imeuuje se „la Penna"; tu stoji kapela sv. Križa, v kteri se mašuje. Na kraju naj višje skale je mostovž z železno ograjo; grozopoleu iu veličasten je prizor raz njega navpik in okolo. rLa Penna" visoko nad morjem 1267.19 m. Cerkev in samostan je visoko nad morjem 1110.89 m. Verh gore 8 svojimi predelki je lepo obraščeu z lepimi in visokimi bukvami, jelkami, jeseni na južni strani. Čudoviti verh Alvernije je sličen tudi kroni, na goro postavljeni. Spodnja gora in vse mnogobrojne gore apeninske na okolo so večinoma gole in kamenite, tu in tamo je kako drevesce in germičevje; slavni verh visoke Alverne je polen naj lepših iu veličastnih dreves, vedno zelen. Na tisuče gora sem vidil, mnogo jih prehodil in to v mnogih deželah sveta; ali tej sv. gori slične nisem vidil, take ne našel nikjer.
Solnce zahaja. — O sv. gora Alverna — »Kalvaria seconda" — med uama in tvojo višavo je še globoka gorska dolina; jutri, ako Bog da, bodem živel v tvojih milostnih svetiščih. Prenočila v selu na herbtišču nasprotne gore.
16. septembra pred prazuikom vtisnjenja ss. 5 ran pri sv. očetu Frančišku sva vstala zgodaj. Došla sva v gorsko dolino, k divji strugi reke Arno, ktera je tu še mali potočič, ki se zbira v gorskh tokavah iz vrelcev bistre vode pri tretjem delu visočine izvirajočih. Šla preko beivi in stopila na sv. goro Alverno. Pot z ove strani je sterma. Dan je jasen in lep. Pred štirimi leti bilo je pa drugači, ko sem stopal iz „ Pieve San-Stefano" 4. oktobra 1884 na to sv. goro. Takrat bilo je vse v meglah, dež in grozoviti viharji; bila sva takrat s to-varšem v silni nevarnosti, veržena skoraj od silnega vetra čez kamenje v globočine.
Počasu se pomičeva na goro čudovito, ktero je vsegamogočni Stvarnik vseh reči odločil v osobito milosten in svet kraj. Sin Božji je v 12. stoletju na tej gori, djal bi, ponovil svoje terpljenje in vpodobil svojo križano ljubezen v zvestem služabniku svojem, sv. Frančišku Asiškem, ter mu vtisnil znamenja našega
odrešenja, svojih presvetih peterih ran. Tako je Kristus Jezus ubožčeka Asiškega, svojega iskreno ljubečega služabnika in natančnega posnemovalca svojega življenja, vernega uasledovalca na potu križa, vpodobil sebi na križu. Odzunaj na telesu ga je vidno obdaroval s svetimi ranami, odznotraj pa ga je vnel s serafinsko ljubeznijo. — In to zgodilo se je na tebi. o blažena višava, po kteri sedaj hodim. Hodim ravno k prazniku vtisnjenja peterih velikih znamenii križane Ljubezni svetemu Očetu našemu. — Ob 8ih dosegla sva na vzhodnji strani silni skalnati verh gore Alverue, ki ima podobo morske laaije na sprednji strani. Tu sva počivala in premišljeval* zgodovino, svetost in imeuituost te svete gore. Nekoliko nje zgodovine je opisano tudi v slovenskih knjigah: „Popotni tovarš". v „Cvetju iz vertov sv. Frančiška," in v novi Knjigi „Pot v Hv. nebesa- od č. v. p. Miklavža Mežuariča v Mariboru.
Potem zavila sva ua poluanjo stran gorskega verha in došla po krasni poti med zelenjem, kakor po lopi, v samostan, ki stoji v kotlu podobni dolinici med tremi verhovi goruje gore. Pervo greva v staro cerkvico, že o času sv. Frančiška in po njegovem uavodu zidano, o času sv. Bouaveutura pa nekoliko pri vhodu podaljšano. Cerkvica je posvečena Devici Mariji Angeljski. Ta je pervotno svetišče na gori Alverni.
Na to šla po stopnicah višje v veliko cerkvo bi. Device Marije. Bila sva pri slovesni „konveutuvalui- sv. maši, pri spovedi v italijanskem jeziku, iu pri sv. Obhajilu. Sprejeta prijazno po v. č. patru, ki potnike in romarje sprejemlie v goste, stanovanje ptujcev je jeden oddelek velikega samostana. Opoldne obed.
Ob dveh popoldne šla sva molitve opravljat v staro in pervotno cerkev. V njej je pred vei. oltarjem stari redovni inolitveui kor. Iz te cerkve vodijo stopuice za glavnim oltarjem gori pred veliko zakristijo, od tod se gre v veliko cerkvo. Blizo treh popoldue se začnejo v veliki cerkvi slovesne cerkveno - redovne večernice k prazniku vtisnjenja svetih 5 ran sv. Frančišku. Potem slovesna procesija, koja se te dni veleslavuo in izvau-redno opravlja po sledečem redu:
Po slovesnih večernicah v koru za velikim oltarjem se odgernejo krasna zagrinjala, ki zakrivajo vhod ua vsaki strani vel. oltarja v kor. — Sedaj se verstijo v dolgi versti redovniki, sinovi sv. očeta Frančiška, po dva in dva skupaj idoč za krasno cerkveno zastavo bele barve, z rudečimi vertnicami in zlatom všite. Pod krasni nebes bele barve, bogato z zlatom okinčani. se vverste peteri svečeniki v dragocenih pluvijalih. Srednji nosi zlati križ, v kterem je vdelan obilen delček pravega Kristusovega sv. Križa; na petih krajih križa so veliki dragi rubini v spomin peterih presv. ran. Za nebesom sledijo v mnogobrojnih verstah svetovni svečeniki iz III. svetovnega reda sv. Frančiška, kteri so na to veliko prazuovaoje priromali iz rnuozih krajev Italije na sv. goro Alverno, z obiino trumo tretjered-nikov svoje župnije. Naposled grejo bratje in sestre III. reda, potem pa verno ljudstvo.
To se godi med petjem psalmov in ss. cerkvenih pesem, osobito cerkveno-redovne himne: rNova zar'ja zasvetila — Je svetosti in slavila; — Čudopolna, blago-mila; — Nad Frančiškom svoj zalog." Pervo ide procesija iz velike cerkve v staro pervotno cerkev, od tod po širokih stopnicah na ravni prostor pred veliko cerkev, tu dalje po potu poleg obzidanega in pokritega dolzega hodišča, ki vodi od velike cerkve v svetišče vtisnjenja presv 5 ran. Pri sredini hodišča se zavije skozi veliki vhod v hodišče in po njem do konca; tu pa po stopnicah navzdol, ter dojde v kapelo na mesto, kjer je stala kolibica, v kteri je bival sv. oče Frančišek,
ko se je postil 40 do: v čast sv. nadangelju Mihaelu, ob času, ko je prejel svete rane od Kristusa. Iz te kapele je vhod v cerkvico, na mesto vtisnjenja svetih ran, in to je naj znamenitiši kraj, naj slavniše svetišče sv. gore Alverne. Tu se skozi grede pojete kitici one redovne himne: nSedaj Seraf iz višave pride, S svojim kraljem vred se snide Pri Frančišku, da obide Strah zavolj prikazni ga. Znamnja Kristusa mu vnudi, Rane sklepajo se z udi; On prestrašen je, se čudi; Bolečinam in molči." Ko mimo jedinega oltarja v tem svetišču ide procesija, se poje: „Svetega telesa raue, V rokah, nogah zakovane; V desno stran zaznamovane, Kri poliva mu život." — Procesija gre preko stopnic k vzhodu pri oltarju van, dalje pod silnimi skalami, pričami velikega čuda, ki se je pri njih nad Frančiškam tu zgodil, in se poje: „Žeblji, zunaj začerneli. Znotraj čudno zarudeli. So kazali se in skleli, Z ostrim koncem silno ga. Ni zvijače umna stava. Udov ranjena naprava; Ni jih vtisnila narava, Ne nabilo kladvo jih."
Procesija ide pod hodiščem preko obokanega hodnika in pride van na pot poleg hodišča. dalje preko lepe ravnice v veliko cerkev. Sedaj se poie: „Rane Kristusa si nosil, Iu čez svet si zmago sprosil; Nad sovražnim mesom znosil, Se po slavni zmagi bil." Po veliki cerkvi grede se pevajo še poslednje tri kitice one pomenljive pesme. Orgije nad vhodom v zakristijo veličastna zapojo. — Opravijo se molitve. — Podeli se blagoslov s sv. križem. — V koru za oltarjem se poje sklep cerkvenih molitvenih ur. —
Ljudstvo se spoveduje svojih grehov. — Od večernic 10. sept. do večernic 17. sept so tu v vseh treh cerkvah porcjunkuljski odpustki „toties quoties." kolikor-krat tolikokrat (namreč vselej popolnoma odpustek, koiikorkrat v tem času se gre ca novo za odpustek molit).
Zvečer ob 7ih večerja. Potem se gre k počitku.
Opoli uoči vsi zvonovi častito zadonijo in vabijo k polnočnicam. zornicam: matutin. Stotino duhovnih sinov sv. Frančiška se zbero v velike cerkve duhovski kor za glavnim oltaijem v prezbiteriji; v cerkev pa mnogo svetovnih duhovnov tretjerednikov. Slovesno, časrito in dušo prešinjajoče se popevajo zornice, sprem-Ijevane z orgijami. Vse luči v cerkvi se prižgejo; na glavnem velekrasnem marmornem oltarju gore mnoge po 10 kil težke sveče. Po doaončauih zornicah se začne slovesna pr. cesija. kakor pri večernicah; toda še veli-častuiša je. ker vsaki redovnik uosi gorečo svečo v roki. Ob treh po polnoči je bilo nočno opravilo dokončano; — oddihijej. —	(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Laško. Framasonska laška vlada počenja tako, kakor kdo, kadar se mu že v glavi meša. Odkar so sovražniki papeža oplenili derve, se pošastno veduo dalje v zlobnosti in hudobije. Ako je res, kar časniki pišejo, se je tudi vladar Humbert sam čudno obnašal v Bolonji, ko so odgrinjali spominek Viktor-Emanuelov. Bila je tam med drugimi tudi zastava družbe „Trento" (Trient). ktere trak je imel napis: „Teržaška in trienška mladina očetu domovine," in Humbert sam, ko je zagledal s pajčolanom ogerujeuo černo zastavo, kakor pišejo, je pred njo obstal, segel v roko zastavonosu, prašal po družuikih in se pohvalno izrekel, da so prišli. Tako se izdajavci obnašajo do svojega cesarja!
Kako se Crispoviči obnašajo do svojega duhovnega očeta papeža in Cerkve, je znano. Ravno da je poterjen novi laški kazenski drakonski zakonik, že kriče fraj-mavrarji, da vera in duhovni morajo tudi iz šole! — Ni čudo, da pri taki siloviti goropadnosti je tudi po Italijanskem razdraženo vse katoličanstvo in govori se, da žuga kaka prekucija. Celo protestanška rKreuz-zeitung" pravi: „Kaže. da je ondod mnogo razširjeua misel, da prekucije niso nemogoči slučaji;... očitno se govori, da zdaj je m er a pol n a, da „buzzurriregimentu," t. j. framasonstvu, se mora na vse zadnje klicati: „do tod in ne dalje!" „Resnica je, pravi dalje, da razmere za katoliško Cerkev so vgodniše, in za laško vlado veliko nevgodniše, kakor pa jih popisuje vsakdanja govorica. Kaj bi bilo iz laškega parlamenta (derž. zbora), ako bi tudi cerkvena stran volila? Naj veča večina Italijanov je določno katoliška iu ni tako hudo pod vpljivoin prostomišljaštva, kakor na Francoskem... Tenii se. da „tripikci" (dreipunktebruder," frajmavrarji) so to dobo na vesoljnem svetu osnovali veliko zedi-njeno gibanje (zoper katol. Cerkev). V dokaz so jim francoski framasoni zoper Boulangerja, volitve v Belgiji, kjer so framasoni v roke vzeli vodstvo liberalne stranke; laški kazenski zakonik; razni dogodki na Španjskem ... Sploh kaže, da bode drakon v ne predolgem času počil, ker se s tako pakleno razdraženostjo napihuje.
Italijanom se hudo utepa njih pregreha zoper papeža in Cerkev. V Masavi ob rudečem morji je vsled solnčuega pripeka (lo 12. t. m. umerlo 20 vojakov, 60 je bolnih. 40 jih pogrešajo, ki so najberže tudi žalostno umerli vsled grozne vročine. — Nesrečni framasoni bi povsod radi kaj priplenili. pa nikjer se jim ne posreči, odkar so papeža oropali.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V e 8 o 1 j n i nameu za mesec mali serpan (julij), a) Glavni nam en: Razširjanje Serca Jezusovega bratovščine. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Kaj pobožnost k Sv. Jezusovemu Sercu še ni dosti razširjena? kaj ni že povsod po katoliškem svetu vdo-mačena, posebno od tedaj, ko se je leta 1875 vesolj ua Cerkev Jezusovemu Sercu posvetila ter se je prazuik njemu v čast splošnjo vstanovil?
Gotovo ie to res; a vendar je mnogo, mnogo še treba storiti, da se to. kar se je takrat lepo začelo, ravno tako slavno dokonča.
Pervič se mora pobožnost k Jezusovemu Sercu mnogo dalje razširiti, kakor je; Jezusovo Serce si mora pridobiti milijone sere nesrečnih krivovercev in nevercev, ki ga ne poznajo, ki ga sovražijo. Kvišku toraj apostoli Serca Jezusovega, delavci za njegovo žetev; vi vsi. ki že delujete v njegovem vinogradu, podvojite svoje moči, svojo gorečnost!
Serce Jezusovo mora nadalje grešna serca apre-oberniti. mlačna vneti; to presv. Serce si mora pridobiti serca kristjanov, ki sicer hočejo biti katoličanje, a vendar ne marajo za to pobožnost. ali ji pa še celo nasprotujejo. Niti to, niti ono ni več dovoljeno, ampak goreči moramo biti v ti pobožnosti. ker sv. Cerkev je po Piji IX in zopet po Leonu XIII določno povedala, da moramo v Serca Jezusovega pobožnosti iskati pomoči proti vsem zlom, ki sedaj stiskajo in mučijo svet. S
tem pa Sv. Cerkev ob enem odobrava in poterjuje one čudežne prikazni, po kterih Gospod sam blaženim dušam odkriva, da bo pobožnost k njegovemu Sv. Sercu kot zdravilo zadnjih časov.
Dne 2. tega meseca bo ravno 200 let, kar se je tak čudež prigodil. 2. julija 1688, v praznik Marijinega obiskovanja, kot glavni praznik njenega reda — obiskovanja, se prikaže Zveličar svoji služabnici, bi. Mariji Marjeti Alakok, v spremstvu svoje deviške matere in sv. Frančiška salezijskega, vstanovitelja tega reda. Pre-blažena Devica izroči ji Serca svojega Sina kot neugasljiv zaklad, da ga razdeli v obilnosti ter celi svet obogati, sv. Frančišek pa ji pravi:
Jezusovo Serce hoče popolnoma z nova postati srednik med Bogom in ljndmi.
Gotovo je, porok zato so besede Gospodove in njegovih namestnikov na zemlji: kdor v sedanjem boji in viharji išče zavetja v Jezusovem Serci, on se bo rešil vkljub hudobnemu času. v kterem živimo; kdor se pa ne briga za to pubožnost, naj se tudi nikar ne zanaša na njene obljube. Molimo toraj. da bi v Jezusovem Serci iskali in našli vsi liudje rešitev.
Slednjič hoče Gospod, da se serca, ki so že njegova lastnina, še tesneje združijo z ujegovim Sercem, da se v njih ogenj ljubezni bolj in bolj vžiga. Nedvomno se je že mnogo storilo ter dau na dan se še mnogo dela v čast Jezusovega Serca. Po vseh krajih zidajo Sercu Jezusovemu cerkve. Razun že davno obsto ječe bratovščine Serca J. so nastala razna pobožna društva v ime njegovega češčeuja. molitveno apostolj-stvo s svojo trojnato vajo vsakdanjega darovanja, društvo rožnega venca in spravno društvo, častna straža, sveta ura i. t. d.; v različnih jezikih izhaja krog 30 listov božjega Serca Jezusovega, ki vsi razglašajo in zastopajo njegove zadeve; brezštevilna so. kar je največ vredno, dela ljubezni, ki jih rodi ta pobožuoBt, brezštevilni darovi, ki se polagajo na oltar za druga že obstoječa dela ljubezni iz ljubezni do Jezusovega Serca. A Serca Jezusovega plamena ne poznajo mere, in ljubezen njegova nikdar ne vzklikne: Dosti je. Jezusovo Ime se mora prinesti pred vse kralje iu narode, božje kraljestvo si mora ves svet podvreči. Zašli se morajo verniti v ovčujak Jezusa Kristusa, ljudje, Ki jih je naj pervo ljubil, v ljubezni do njega vzplamteti; zadostiti se mora za stoletja orezbožnosti, vsa kerščanska serca se morajo obnoviti in enaka postati njegovemu Sercu. Tedaj še le ue bo klical: „žejen sem!" ampak: „do-polnjeno je! Oče. delo, ktero si mi naročil, da ga opravim, sem dokončal."
(Konec nasl.)
b) Posebni nameni:
1.	Praznik predragocene kervi. Ta in vsaki dan v mesecu vse uaznanjene, a še ne zaznamovaue, ali nenadne zadeve. Zborovanje šlezijskih katoličanov.
2.	Marijino obiskovanje. Red Marijinega obiskovanja. Mnogo duhovnov. Več siromakov in njih dobrotnikov. Nekaj silno strasti vdanih.
3.	S. Evlogij. Popolno poboljšanje in popolno spreobernjenje mnogo močno priporočenih. Več delavcev in delavk. Nekaj ostarelih.
4.	S. Urh. Švabska. Odvernjenje mešanih zakonov. Več župnij. Nekaj naglojeznih.
5.	Ss. Ciril in Metod. Moravska. 800 siromašnih novospreobernjencev sredi sovražnih razkolnikov, brez katoliške hiše božje. Zgubljen sin.
6.	S. Izajija. Poterpljenje v vsih križih in težavah. Dajavci milodarov za Serca Jezusovega cerkve. Blagoslov nekterim samostanskim novincem.
7.	S. Vilibald. Eihstetska škofija. „Duhovni in ob-hajanci." Več vzgojevališč.
8.	S. Kilijan. Vircburška škofija. 3 silno važne stavbinske zadeve. Dve v civilnem zakonu živeči osebi.
9.	Mnčenci Gorkutn-ski. Sv. Oče. Nekteri, ki se malo brigajo za prejemanje ss. zakramentov iu za službo božjo.
10.	7 ss. bratov. Zmaga zoper strah pred ljudmi. Prav veliko dijakov. Pomoč v bolezui na očeh. Pomoč v dušnem pastirstvu.	(Dalje nasl.)
[I. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni.
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagorain Fortuuata, aaših angeljev varhov iu vsih uaših patronov Bog dobrotno jdverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad m brezverstvo. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Priporočam se prav živo v bratovsko molitev, in prosim Marijo s tolikim zaupanjem, kakor le človeška moč premore, nai me res gotovo usliši. za kar jo prosim, se ve. če je Božja volja. Oh Marija, prelepo Te orosiin, usmili se me, odverni mi te velike skušnjavt. v katerih se nahajam. Spumni se, Marija, da še ni bilo slišati, da oi Ti koga zapustila, ki je Tebe z velikim zaupanjem pomoči prosil: upam tedaj, da tudi mene ne boš. Obljubim Ti, ljuba Mati moja, da Ti bom vse življenje hvalo dajala za dobljeni serčni mir, ki ga toliko pri-serčuo želim, in vem. da mi ga poverniti zamoreš Ti, kraljica miru in sprave. Obljubim Ti, o Marija, po „Danicia razglasiti, če mi to milost sprosiš, ker Ti tudi veš. kaj mi je naj bolj treba. Tedaj, Marija, terdno upam, da brez pomoči me ne pustiš. — Hči priporoča bolnega očeta za zdravje. — Terdovraten jud za spreobernjenje. — Dijaki osmošolci za srečno šolsko dover-šenje. — Na očeh bolehen dobrotnik. — Srečno rešenje neke zadeve. — Več dijakov za srečno zvcršenje šolskega leta. — Dva grozuo nesramna človeka za otenje pred večnim pogubljenjem. — Dva zakouska v razporu za spravo. — Bolna oseba, da bi bila za smert previ-dena in ae umerla brez ss. zakramentov. — Neka do-brotnica človeštva — tudi ubožnih dijakov — za pomoč in ljubo zdravje. — Na per»ih hudo bolna. — Mati priporoča sebe in sina N. lj. G. presv. S., sv. Jožefu iu sv. Antonu za pomoč velikih nadlogah.
Listek za raznoterosti.
Prihodnji torek (3. julija) ima katoliška družba ua Rožniku sveto mašo za žive in mertve svoje ude zjutraj ob petih, ter vabi k nji iu ob enem k navadnemu darovanju za uboge iz Vinceucijeve družbe društve-nike in druge verne.	Dr. Jarc.
•j- Pri sv. Lenartu nad Loko je 25. t. m. blizo cerkve strela udarila v drevo in eno žensko ubila, dva druga človeka pa omamila. — „Ne veste ne ure in ne dnevajw Bog ji bodi milosten!
('. g. Štefan Gnjezda, župnik v Bohinjski Beli, ki se je šel zdravit v Karlove Vare, je bil ondi sv. Alojzija dan, 21. t. m , za smert previden s svetimi zakra-
mcnti. Skerbni duhovnijani so te dni v procesiji prišli na Brezje mu zdravja prosit. Naj bo v molitev priporočeu.
•f« V Kostanjevici je 24. t. m. zjutraj po dolgem bolehanji umeri znani poštenjak preč. g. Jan. Lesjak, ondotni župnik. R. I. P.
•j- V Inomostu je 22. t. m. po dolgi bolezni umeri si. poslanec msr. Greuter v 72. letu svojega življenja.
Tast. fcosp. Fr. Hirti, je dobil župnijo Slivnico pri Mariboru.
Iz «ries-a na Tirolskem, 21 /6. 1888. (Poterdilo.) Tisučera zahvala in priserčen „Bog plačaj" v imenu Danskega misijona za poslanih 80 gld. 50 kr. zbirk za rožnovenško cerkev v Kopenhagnu! Zidati začeti zamo-remo še le, kadar zberemo toliko, da zarad pomanjkanja pomočkov ne bomo primorani delo ustaviti. (Ta poslednji stavek je na našo interpelacijo: „če se ni še /ačelo zidati?" Vr.)
Naš apost. pretekt je odrinil Rim in tudi jaz na-merjam jeseni v Rim se oberniti, za pomočke k zidanju naše cerkve. (Na) berže iz prihodkov velike razstave o priliki oOletnice Leona XIII Vr.)
V kratkem Vam pišem več ...
Dr. J. A. Fcrus,
sedaj v Gries-u pri Bocnu.
Duhovske spremembe.
V Kerški škofiji: Č. g. Jan. Schaubach, župn. v Šn.arjeti pri Tanenbergi, je dobil faro Vovbre. — Č. gosp. Lj udov i k Pirkar gre za kapi. v Šmartno pri Beljaku.	___
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Vinice 18 gld. 70 kr. — Iz Trebnega 30 gld. 32 kr — Iz Šent-Jošta nad Polhovim Gradcem 32 gld. 40 kr. — Po preč g. špiiituvalu Jan. Flisu 12 gld. — Z Goč 20 gld.
—	Od sv. Trojice 25 gld.
Za dijaško mizo: Pn. g. kanonik itd. Matija Leben 10 gld. — Č g. župnik Ant. Klemen 3 gld. 49 kr. — Č. g. župnik M. Jereb Javorski 2 gld. — F. M. 2 gld.
—	Dobra družina 1 gld. — Neimenovana 1 gld.
Za naj potrebniši misijon: Čast. gosp. Drag. Oigon 1 gld. 75 kr.
Za bratovščino N. lj. G. presv. Serca: C. g. vik. Drag. Čigon 1 gl.i 11 kr.
Za bandero N. lj. G. presv. Serca: M. F. — 3 gld. Za bratovščino sv. Leopolda: Čast. g. župnik Ant. Klemen 4 gld. 51 kr.
n
Vabilo
k n aro če vanj n na
ZGODNJO DANICO
11
za 2. polovico leta 1888.
Z naj višje nebeške višave sije na zemljo Zgodnja Danica, Marija Devica, na svoje otroke na zemlji.
Visoko nad zemeljskim obnebjem plava znana zvezda ,,Zgodnja danica" in razveseljuje s svojo milino vsako občutljivo serce o jutrib in večerih.
Na zemlji slovenski pa si prizadeva naša „Zgodnja danica/1 katolišk list, prižigati in razširjati nebeško sijanje. in to s pomočjo blažili slovenskih pisateljev.
Da bi še dalje mogla to nalogo spolnovati, priljudno vabi drage Slovence k obilnemu naročevanju in pogostemu dopisovanju za drugo polovico tekočega leta.
Z mnogoterimi poduki, kakor je znano. „ Danica" obrača serca in oči zemeljskih otrok k višjim mislim, k boljšemu prizadevanju: s premnogih bližnjih in daljnih krajev sveta prinaša dopisov in novic, s kterimi čitatelje uči, meči, razveseljuje, pa tudi tolaži. — ali si saj tako delati prizadeva.
Bog naj na Marijino priprošnjo naj bogatejše plačuje blagim naročnikom in dopisovalcem našega lista!
Še nekaj. Omenili smo bili v začetku letošnjega leta, da utegnemo o drugi polovici 1888 oziramo na čerke in ceno ..Danico11 nekoliko spremeniti; pa čas je nas prehitel, mnogi so že za celo leto naročili, drugi zdaj že po starem plačali za druzega pol leta. Odložiti moramo tedaj to vrav-navanje za prihodnje novo leto, da vidimo, kako in kaj bo mogoče storiti.
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 60 kr.
V tiskarni primeroma 4
40 2,
1 gld.
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Za spremenjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.