FOR
Freedom
AND
Justice
NO. 54
Ameriš
^movina

*3*

AMER. AN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
tN
^SPARER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
Tuesday, July iu, ':98‘
VOL. LXXXVII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Rakast tumor v Reaganovem debelem irevesu uspešno odstranjen — Zdravniki pričakujejo popolno okrevanje
WASHINGTON, D.C. — Pretekli Petek je predsednik Ronald Reagan uspešno Prestal težko operacijo, med katero so kirurgi odstranili rakast tumor v njegovem debelem črevesu. Tumor so našli pretekli petek, med kirurškim posegom, ko so zdravniki odrezali manjši polip, ki je bil prav tako v debelem črevesu. Na včerajšnji tiskovni konferenci so zdravniki povedali, da je bil tumor res rakast, da pa ni dosti napredoval ali zajel drugih predsednikovih notranjih organov. Menijo, da so z operacijo preteklo soboto Ves tumor odstranili. Zaradi tega je pričako-Vati> poudarjajo zdravniki, da bo mogel Reagan odslej normalno živeti. Predsednik b° pa pod intenzivnim zdravstvenim nadzorstvom do konca življenja.
Poročila kažejo, da Reagan odlično in zelo hitro okreva od operacije same. Zdrav-Piki pravijo, da bo ostal v medicinskem cen-tru Bethesda še teden dni, celotno okrevanje Pa da bo trajalo dva ali tri meseca.
Največja nevarnost za Reagana je v možnosti, da bi se bolezen vrnila. Rakaste Celice bi v tem primeru najbrž napadle jetra, Savniki pa imajo malo uspeha v kljubova-”ju takšni bolezni. Na včerajšnji tiskovni konferenci so pa zdravniki poudarili, da med °Peracijo in po njej niso našli nobenih zna-k°v, da bi se bil rak razširil v predsednikoval telesu.
libanonska vlada baje išče ugrabitelje TWA letala — Teroristična bomba v južnem Gbanonu ubila 9 oseb — Terorist umrl
valo 7:2, da imajo ženske osnovno pravico do splava. Članstvo Vrhovnega sodišča od tiste odločitve 1. 1983 je nespremenjeno.
Edwin Meese, ki je sedaj pravosodni tajnik, je znan kot aktivist in je tudi med najbolj konservativnimi člani že itak konservativne Reaganove administracije. Washing-tonski politični analitiki menijo, da bo torej pravosodno tajništvo pod*Meesovim vodstvom aktivnejše v zagovarjanju konservativnega političnega programa. Lahko se zgodi tudi, da bo predsednik Reagan imel možnost imenovati več novih članov Vrhovnega sodišča v naslednjih treh letih. Eden od sodnikov je resno bolan, pet od osmih članov je pa starih od 77.do 79 let.
Prijeta sovjetska vohunka kaznovana z 18 let v zaporu — V aferi zapletena njen mož in pa agent FBI
LOS ANGELES, Kalif. — Včeraj je zvezni sodnik David Kenyon izrekel kazen zoper 35-letno Svetlano Ogorodnikovo, priseljenko iz ZSSR, ki naj bi bila sovjetska vohunka. Dobila je zaporno kazen 18 let. Njen mož Nikolaj, prav tako priseljenec iz ZSSR, je pa dobil 8 let. Agent FBI Richard W. Miller pa še čaka na sojenje, ki se bo začelo 6. avgusta. Miller je prvi agent FBI v zgodovini te ustanove, ki je bil kdaj obtožen vohunjenja za tujo državo. Za svoje usluge naj bi bil Miller tekom časa prejel vsega skupaj $65.000 v gotovini in zlatu.
Miller sicer pravi, da je nedolžen in da je hotel s svojim ravnanjem odkriti sovjetsko vohunsko mrežo.
- Kratke vesti -
BEJRUT, Libanon — Včeraj je tožilec ^el postopek, katerega namen je ugotoviti 1 entiteto treh ugrabiteljev TWA letala in jih Potem kaznovati. Tožilec pravi, da trenutno ne ve imen ugrabiteljev, ki so ubili 23-letnega igriškega vojaka. Opazovalci libanonskih zmer menijo, da ni pričakovati uspešnega ‘da preiskave. Libanonska vlada naj bi rePala predvsem zaradi napovedanih . er>Ških ukrepov zoper bejrutsko letališče ’banonskih trgovinskih in komercialnih dtiosov z ZDA.
e, Včeraj je 20 let stari Hisham Abbass ^sPlodiral bombo, nastavljeno v avtomobi-> Pri vojaški kontrolni postaji na cesti v g nern Libanonu. V eksploziji je našlo smrt u °Seb, od teh 7 civilistov. Abbass je tudi ja f v e*<sPloz>ji. v Bejrutu pa je bil predva-snil3 V'c*e°kaseta> na kateri je Abbass poja-tr t’ Za^aj Je bil pripravljen umreti. Gre za Pit/'t0vrstn' Pr'mer v zadnjem tednu. Sku-a> kateri je Abbass pripadal, je tesno POVezana s Sirijo.
$ke ^anes naJ bi začelo veljati v musliman-bod Zah°dnem Bejrutu premirje, ki ga Uta ° nadz°i"ovali pripadnili raznih musli-cirj- rn'bc, v ozadju pa bodo sirijski ofi-preJ. zadnjih dneh je Sirija baje izsilila sjCer lrje s svojim neposrednim pritiskom na z^av fe*° sPrte muslimanske skupine. Po-t0 j2a..^ bbanonskih razmer dvojijo, da bo Sl Jeno premirje dolgo držalo.
K^Ranova vlada želi razveljavljanje Ve Vrhovnega sodišča, kije uzakonila splav — Uspeha ni pričakovati
Prav^ASHlNGTON> D.C. — Včeraj je n° So!?dno tajništvo uradno prosilo Vrhovima i9^e	naj razveljavi odločitev iz
sp|av 3’ P° kateri je bil v ZDA uzakonjen kljUb' redsednik Reagan je odobril ukrep dveiv1^niu> da ni pričakovati uspeha. Pred ma je bilo Vrhovno sodišče glaso-
emaleto;
Bruselj, Bel. — Liberalska stranka je
zapustila koalicijsko vlado, v kateri so sodelovale 4 stranke. Liberalci so sprti z notranjim ministrom glede nereda na nogometnem stadionu maja meseca, v katerih je umrlo več kot 35 navijačev. Belgijska vlada je bila močno kritizirana zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov, med najbolj kritičnimi so liberalci v koalicijski vladi. Belgijski kralj Baudouin ni hotel takoj sprejeti ostavke liberalskih ministrov, danes dopoldne pa je podal ostavo predsednik vlade Martens.
San Diego, Kalif. — Pet osebje obtoženih, da so kradli rezervne dele za lovska letala F-14 z namenom, da bi dele prodali in dostavili Iranu. Mreža naj bi nemoteno delovala celih sedem let, pravijo viri v Pentagonu, vrednost ukradenega blaga naj bi znašala več kot 5 milijonov dolarjev. Med aretiranimi je tudi ameriški mornar. Iranci so se zanimali za rezervne dele, ker ZDA zadnja leta noče prodati nobenega vojaške opreme tej državi, Iranci pa so oboroženi s številnimi letali F-14. Mnoga ta letala so sedaj za Irance neuporabna zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Preiskovalci menijo, da Iran ni dobil dosti uporabnih delov za svoja letala.
La Paz, Bo. — Preteklo nedeljo so bile
predsedniške in parlamentarne volitve. Vodi bivši predsednik, 59-letni Hugo Banzer pred prav tako bivšim predsednikom Victorjem Paz Estenssorom. Bolivija je izredno hudih gospodarskih težavah, inflacijska stopnja je trenutno kar 5.000% na leto. Banzer je desničarsko usmerjen.
Nairobi, Kenija — Včeraj se je začela mednarodna konferenca žensk. Konferenco sponzorirajo Združeni narodi. Navzočih je 3000 delegatk in 11.000 »opazovalcev«. Ameriško delegacijo vodi Maureen Reagan, hčerka predsednika Reagana.
Iz Clevelanda in okolice
Piknik MZA—
Misijonska znamkarska akcija (MZA) vabi na svoj letni piknik, ki bo v nedeljo, 21. julija, na Slovenski pristavi. Piknik se bo pričel s sv. mašo ob 12. uri. Iskreno vabljeni!
Verske knjige naprodaj—
V cerkveni veži Marije Vne-bovzete na 15519 Holmes Ave. prodaja Martin Merela vsako nedeljo knjige z versko vsebino. Lahko ga tudi pokličete na tel. 881-2042.
Zlatomašnik—
Rev. Max F. Sodja bo praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja z zahvalno sv. mašo v nedeljo, 21. julija, ob 12. uri opoldne v cerkvi Marije Vnebovzete, 15519 Holmes Ave. Maševal bo škof A. Edward Pevec. Vabljeni ste, da se te sv. maše udeležite ter praznujete skupaj z Rev. Sodjo.
Novi grobovi
Angela A. Koren
Umrla je 79 let stara Angela A. Koren, hčerka Franka in Erme (Gampe) Koren (oba že pok.), sestra Erme Weiser in Josephine B. Koren. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev Brezmadežnega Spočetja na 4129 Superior Ave. dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Julia R. Surtz
Umrla je 78 let stara Juha R. Surtz, vdova po Josephu, mati Lois Mae Lewis (Va.), Bernarda (111.), Josepha, s. Mary Julie SND in Michaela, 20-krat stara mati, 6-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v cerkev sv. Avguština dop. ob 10.30 in od tam na Kalvarijo.
John P. Konkoy
Umrl je John P. Konkoy, mož Helen, roj. Kozely, oče Williama J. (N.Y.), brat Helen Flury, Paula in Stephena. Pogreb bo danes, v torek, v cerkev Annunciation dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Sv. Križa. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Annunciation cerkvi.
Margaret Suponcic
Umrla je 70 let stara Margaret (Maggie) Suponcic, rojena Miklich, vdova po Michaelu, mati Michaela, Ronalda in Kennetha, 7-krat stara mati, sestra Paula, Martina, Josepha, Henryja, Josephine Mayer, Dorothy Cisek in Lillian Shission. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš.
Festival lepo uspel—
Preteklo nedeljb zvečer se je končal poletni festival pri Sv. Vidu. Zelo lepo je uspel, čeprav je vreme v nedeljo nagajalo. Pretekli petek zvečer je PM Magazine (Ch. 8) oddajal pol ure iz festivala, spregovorila sta med drugimi svetovid-ski kaplan Rev. Janez Kumše in Stane Kuhar, ki je bil eden od sonačelnikov festivalskega odbora. Teka na 10 km se je udeležilo 79 tekačev.
Seja—
Ta četrtek ob 1.30 popoldne bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clairju in sicer v prizidku SND na St. Clairju. Na sporedu bo predvajanje filma, ki svetuje, kako se naj branimo prevare sleparskega tatu. Beseda bo tekla tudi o pikniku Federacije slov. upokojenskih klubov. Piknik bo v sredo, 14. avgusta. Odločiti se je treba, ali naj bi klub najel avtobus za prevoz. Članstvo vabljeno, da se seje udeleži.
Poroka v Minnesoti—
To soboto se bosta v cerkvi sv. Janeza v Biwabiku, Minn, poročila Tina Ferkul, Stanley-ja in Marije (Mihelič) Ferkul, iz Biwabika, in Tom Bajda, sin g. in ge. Paul Bajde iz Gil-berta, Minn. Več nevestinih sorodnikov iz Clevelanda in okolice se bo poroke udeležilo.
Za koroške študente—
Za študente, ki so v oskrbi Mohorjevih domov, je darovalo društvo »Triglav« iz Mil-waukeeja, Wis. $200. V spomin na pokojno Marijo Mer-kun je pa daroval v isti namen $40 g. Janez Pičman. V imenu Mohorjeve se za darova lepo zavhaljuje pov. J. Prosen. Romanje v Carey, Ohio—
Ga. Mary Dolšak bo sponzorirala romanje na svetišče v Carey, Ohio, v četrtek, 15. avgusta. Zainteresirani jo lahko pokličejo na tel. 481-0870, njen naslov pa je: c/o 125 E. 156 St., Cleveland, OH 44110. Folklorni festival—
Festival slovenske folklore, katerega prireja Slovenski folklorni inštitut, in na katerem bo prvič v ZDA v takšnem obsegu predstavljena Slovenska kmečka ohcet, se bo vršil v soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, na ADZ-AMLA letovišču v Leroy, Ohio. Vstopnice za festival si lahko nabavite v predprodaji pri članih inštituta in pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti in trgovini Tivoli v poslopju SND na St. Clair Ave.
VREME
Delno sončno danes z naj-višjo temperaturo okoli 11° F. Sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 80° F. V četrtek delno sončno z možnostjo krajevne nevihte. Najvišja temperatura okoli 84° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 — year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 54 Tuesday, July 16, 1985
Osip članov Zveze komunistov
V letošnjem letu je ljubljanski dnevnik Delo objavil nekaj novic, ki kažejo na razvoj komunistične partije, ali kakor je njen uradni naziv: Zveza komunistov. V prvi so podatki ZK Jugoslavije: med leti 1968 in 1984 je izstopilo iz komunistične partije več kot 1 70 tisoč članov, od teh največ delavcev. V drugi pa so podatki o slovenski partijski sestavi: ZKS je imela v začetku leta okoli 130 tisoč članov, a v prvih dveh mesecih je vrnilo svoje rdeče knjižice 376 ljudi; predvsem pa jih skrbi, ker jih je lani pristopilo le 1 853. To številko lahko dopolni podatek iz leta 1983, ki pravi, da tisto leto kar 81,5 odstotkov osnovnih organizacij Zveze komunistov ni sprejelo nobenega novega člana.
Ko so v ZKJ razpravljali o vzrokih tega osipa, so omenili, da so »socialne razlike v Zvezi komunistov čedalje izrazitejše. Nekateri člani ZK so se že tako obogateli, da se obnašajo, kot bi bili že v komunizmu in zato skrbno varujejo svoj položaj in ne dovolijo drugim graditi socializma.« Skratka: varujejo svoj stolček. Poleg tega naj bi delavci, ki so se odpovedali partiji, zahtevali »od ZK, naj se upre krepitvi etatizma na vseh ravneh«.
Te vrste novic niso prvič objavljene na naših straneh. Občasno pride v taki obliki na površje dejstvo, da se tudi tistim, ki so lahko iz prepričanja ali koristolovstva vstopili v vrste teh, ki se smatrajo za predstražo družbe, odpirajo oči. To ni samo plod nepretrganega vladanja, ki obrabi vsakršno oblast, ampak predvsem rezultat nezdravega marksističnega nauka.
Če se povrnemo k zgornjim citatom, pade v oči, kaj zahtevajo delavci od ZK: da se upre krepitvi etatizma. Sicer je res, da besede dobijo različne pomene, odvisno kdo in kje jih uporablja (npr. demokracija, svoboda vesti, ustavne pravice itd.). Leksikonu Cankarjeve založbe pomeni etatizem večanje vpliva države v gospodarstvu in vsem javnem življenju. Ali naj razumemo, da delavci zahtevajo naj se ZK bori proti lastnemu urejevanju, delu in ne-delu v družbi, katero vlada? Naj se upre krepitvi svojega monopola! Nekaj takega se kar čudno sliši. Vendar sama ugotovitev, da je etatizem v Sloveniji in Jugoslaviji kriv družbenih problemov, dokaže, da se nekaj spreminja.
S takim osipom in zahtevami delavcev se ZK ne more ravno pohvaliti ob 40-letnici svojega vladanja. Če z vso nadoblastjo, na vse mogoče krute ali zvite načine ni mogla prepričati vsaj svoje člane, potem ji ne moremo napovedati ravno dolgega življenja. Kolikor bo doba umiranja kratka, toliko lažje bo slovenski narod načel novo pot resničnega napredka pod zvezdo demokracije in pluralizma.
Vsak dan se pojavljajo novi znaki, ki kažejo, da se nekaj počasi krha, lomi. Čas, v katerem bo kritičen pregled ocenil partijsko delovanje v Slovenij za negativno in škodljivo, se nevzdržno bliža. In kot smo že večkrat prišli do zaključka, da se situacija v komunističnih državah ne bo spremenila, dokler se njih prebivalstvo ne zave svojega položaja, tako moramo tudi sedaj zapisati, da je naloga vsakega, ki uživa
MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA
MILWAUKEE, Wis. • Julij ali mali srpan vodi v številu dni z nevihtami, kar je, glede na julijsko soparo razumljivo. Ko se zjutraj v teh dneh zbudite in kaže toplomer že 80 do 90 stopinj F., se moramo zavedati, da smo v vročih pasjih dneh, kjer vročina dosega svoj višek.
Vremenski preroki pravijo, da je bil sv. Urh (4. julija) vnet kačji pastir. Po ljudskem verovanju na Marjetin praznik (20. julija) ne bi smeli ubiti nobene kače, ne klati, ne voziti sena in ga zlagati v kozolec. Drugače da bi gotovo treščilo v kozolec, skedenj ali hišo.
Če na Marjete dan deži, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. — Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. — Če že na ta dan ne dežuje, pa vsaj Marjeta grom in strelo obeta.
V tej poletni vročini, 25. julija praznujemo god sv. Jakoba, kjer modrijani pravijo: Če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. — Kakor Jakob do poldne vremi, tako bo tudi pred božičem te dni; popoldnevno vreme tega dne ti božično vreme pove. — Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen - to je znano ljudem.
Torej naj bo kakorkoli, vsem, ki imajo v teh pasjih dneh svoje rojstne dneve in godove, iskrene čestitke in prijetno piknikovanje!
Naše preprosto kmečko ljudstvo se je nekdaj skušalo zaščititi pred neurjem z raznimi vražami. Pomagale seveda niso nič, duševno pa je bilo verjetno ljudem v uteho, občutek, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Na Štajerskem okoli Ljutomera so izrezali otroku, ko je dopolnil eno leto, šop las in ga potem ob grozeči nevihti vrgli na ogenj, da bi jim razpršil nevarne oblake. Menili so, da lahko razženejo nevarne oblake tudi s tem, da položijo hleb kruha v peč, tako da je narezani kraj hleba obrnjen proti nevarni megli.
Marsikje so bili prepričani, da pomaga, če vržejo ob hudi uri pod kop grablje z zobmi navzgor ali pa burkle navzkriž. Ob bližajoči se nevihti so v Rožu zanesli grablje, vile in kose na njive, kjer so jih položili tako, da so štrlele konice in rezila v zrak. Čez ta kraj potem niso šli oblaki s čarovnicami in ni bilo toče. A danes? Kljub tehničnemu napredku, človek še ni kos naravi in ne bo nikdar.
Toni Strmšek — Na koncu preteklega meseca smo v Mil-waukeeju na pokopališču Mt. Olivet, položili v grob znanega štajerskega rojaka, nestorja triglavskih članov in upokojencev, bivšega jugoslovanske-
ga narednika-vodnika in kasneje cestnega nadzornika, 84-letnega Antona Strmška. Pokojni Toni je bil zelo priljubljen med mladimi in starimi rojaki in rojakinjami; te zadnje je zelo cenil in jih je vedno nagrajeval v Triglavskem parku, kjer je bil njegov drugi dom, z nežnimi poljubčki.
Njegova dobra žena Dari in sin Karel sta ga v življenju in v bolezni negovala z vso ljubeznijo in skrbnostjo, kot je dolžnost vsake žene ali sina. Zdaj spi Toni v večnem spanju brez sanj in ameriška gruda naj mu bo lahka. Mi, ki smo živeli z njim in ga visoko cenili, ga bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujoči rodbini in sorodnikom naše globoko sožalje.
V četrtek, 4. julija, na ameriški državni praznik, je SD Triglav v svojem lepo oskrbovanem parku priredil za svoje članstvo društveni piknik s športnim tekmovanjem, kjer so zmagovalci prejeli lepa darila. Društveni pridni člani in članice pa so poskrbeli za lačne in žejne.
Tega piknika se je udeležilo veliko število mladine in društvenih članov in članic, ter gostov Joe Dragan z ženo, John Kiel z ženo, in podpredsednik USPEHA Stanko Vidmar z ženo, ter še nekaj drugih.
Veselo razpoloženje je trajalo tja v pozno noč. Jaz pa sem v veseli družbi opazil zunaj dvorane in v notranjosti velik plakat, vabilo na SNPJ (Slovenska narodna podporna jed-nota) piknik. To mi je potrdilo v mojem mišljenju, da kar koristi je vse dovoljeno in da ljubezen do slovenskega jezika in kulture je velikokrat močnejša kot vsak zdrav razum in kakršno koli ideološko prepričanje!
Pred kratkim sem bral, daje v zadnjih štiridesetih letih bilo na raznih krajih zemeljske oble 146 vojn in 30 milijonov mrtvih. To pomeni, da bodo tu ali tam na zemeljski obli vojne za vojne brez prestanka. Tako nekako sem razumel, ko sem bral odlični uvodni članek urednika AD »Slovensko beračenje« in sem prišel do zaključka, da beračenje ni samo slovenska vrlina, marveč vrlina vseh narodov na svetu, in tudi ne bo prenehala nikdar.
Znano je, da ameriški operni pevci in pevke večkrat gostujejo v raznih mestih in opernih hišah v Evropi. Ti pevci in pevke ne pojejo radi denarnega zaslužka, pojejo največkrat radi časti in slave, kajti v Evropi so pevci in pevke v velikih časteh. Obratno pa je znano, da evropski pevci in pevke ne pojejo v raznih ameriških opernih hišah radi časti in slave, ker te ne bi dobili, marveč pojejo v ameri-
polnost človekovih pravic, pomagati vsakemu, ki želi in hoče doseči svoje naravne pravice. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade — in pomaga vstati bližnjemu!
Gregor Batagelj
Svobodna Slovenija (27. junija 1985)
ških operah radi dolarjev.
Kar pa se tiče izmenjavanja slovenskih in slovensko ameriških skupin, je melodija čisto drugačna. Kadar prihajajo iz starega kraja razni pevski zbori ali glasbeniki na koncertno gostovanje v Ameriko, morajo tukajšnji organizatorji oskrbeti in kriti vse potovalne stroške in če je le mogoče dodati še par sto dolarjev povrhu.
Če pa gre na pevsko turnejo ameriški slovenski pevski zbor, kot lansko leto »Uspeh« v režiji SNPJ, morajo svoje potne stroške kriti sami pevc' in pevke. Seveda jih potem domačini častijo in slavijo na vseh koncih in krajih. Vodite Iji so bili sprejeti na Izseljeni ški matici v Ljubljani in pt' drugih političnih slovenski voditeljih. Z vsemi častmi je sprejel predstavnike SN predsednik slovenskega pre sedstva Franc Popit, ljubljan ska televizija in radio.
Ob povratku iz starega kraja v Ameriko pa so predstav (Dalje na str. 8)
oroški študentje
^LER, Kansas — Kak° ;aj naša nabirka za šolnin m and board) za revn iške študente? V primer)3 lansko nabirko, nazaC^etj Trenutno moremo o3 o šolnino ($500) le osmim entom. Lanko leto sm jrli 21 študentov, av prisrčno se najpr®J čam na »stare« dobr0,t”‘”
ivaKo icpu u. ■ j.
pet pomagali. Va : je nujno potrebna, leli iz pisem, ki s° J pisali. KonkureI^a • Nemci in slovensk ločejo za vsako c ^ i slovenske študen lomove. Kakšno vZS u am imeli, si lahko m / novem Modesto^ pa bodo imeli Prl j0 sko in slovensko »» i ) bodo koroški Slov ^ vij eni, da bodo tu ^
e imeli slovenske
ske voditelje za . ^ narod na Korošk^
'se to je, v velikem	o
iaših rokah m je	a,
e dobrodelnosti.	v
alikor moremo,
•isrČn°
se pr3V dobrot'
tudi na nove dob
-se zavedam-^£i
i Pr0i'"lfndarnil‘a'
cm CaBS“ SCrJ^<-
Kopušar, ^ nne Pr°bsLs in
■UM°’
KansaS
^nne 1 * ~
S *500; Apnebl
Prince, r
n.n.
.prisr»<?
0	pošiljat6 to°
ioj naslov:
1	nvrih
- Vinko Levstik — 60-letnik -
CLEVELAND, O. - Preteklo soboto, 13. julija, je zaveden Slovenec in rojak Vinko Lev-sdk, lastnik impozantnega bolela »Palače« v Gorici, Italija, praznoval v krogu svojih najlažjih svoj velik: življenjski jubilej — 60. rojstni dan. Naj m' bo dovoljeno, da v kratkih obrisih prikažem vso agilnost in delovno marljivost našega jubilanta, njegovo veliko življenjsko epopejo naglega vzpona do tako visokega pologu, katerega on predstavlja v zamejski Italiji in med ostalo sl°vensko emigracijo.
Rodil se je 13. julija 1925 v vasi Hudi konec pri Sv. Gre-8°rju v Ribniški dolini. Ljud-sko šolo je obiskoval v rojstni . 'ŠiJ.E. Kreka pri Sv. Gregor-U- takrat je pokazal svojo Nadarjenost za učenje, saj je 1 vedno odličnjak. Imel je osebno željo, da bi šel študirat ®*je v Ljubljano, vendar je e odločil, da ostane doma na Posestvu, kot najstarejši sin. asneje se je kot 16-letnik zaposlil pri graščaku Oskar Kozlerju v Ortneku.
uupcijali
^ zapore v Ribnico, ka Ljubljano; bil je doi aca. Samo svoji mla ma zahvaliti za življe o ga nato odpeljali v ‘J0 v Italijo. Bil je v u onars, kasneje pa je
Jen na prisilno delo
»jo.
° Padcu fašizma je pobeg-ial 'Z tak,orišča in se sam prebi-Preko gozdov, da bi čim J,eeJ.e Prišel v svojo rodno Slo-
Par!-0- Pri ViPavi 8a Je zajela ‘zanska patrulja, nakar je
VrJ3* VstopRi v partizanske 8ad^	V Gradnikovi bri-
ra 1 na Primorskem, ker pa so bij n° taLrat nemške čete raz-
Najdr bri8ad°’ se -*e s svo-’0 iz' bj| . Jlv°stjo in pogumom pre-
8a 'Z	do Ljubljanske-
Linut a *n se nato priključil JablJanski brigadi.
ceioani-ivo pri tem je, da so deii Part*zansLi poveljniki uvi-beil njeg0v Pogum in vso bor-Povi? 1Znajdljivost, ter je bil v Poveljnika čete. gl0b J nat° je sam uvidel, kot 'bihi? 0 veren in v katoliškem d°g • VZ8°jeni kristjan, kaj se Njem^ med njegovim biva-Nisti nied brezbožnimi komu-194-j’ 2310 Je ^e 14. novembra p odšel od njih.
Nicj02?6'*6 se je Priključil edi-stva S 0Venskega domobran-Ca*/od vodstvom Danila !W ra v Velikih Laščah. tt°st j® izredno nadarje-Plin0 * °r*3e vojaško disci-Stieiu’Zat0 bil P° Predča-°jnškem urjenju pride-
Vinko Levstik
Ijen poročniku Cenetu Raku v Zalogu pri Škofljici. Bil je v bitki s partizani pri Šmarju težko ranjen in odpeljan v bolnišnico v Ljubljano. Kmalu po okrevanju je bil zopet ranjen, tokrat na Blokah.
Za vse zasluge je bil na predlog stotnika Slabeta povišan v podnarednika in kot tak poslan v častniško šolo v Ljubljano. Po končanem šolanju ga vidimo kot vodnika; bil je pri-deljen 114. četi Velikolaškega bataljona pod poveljstvom majorja M. Kunstlja in, kasneje, majorja Franca Gruma.
Po končani vojni se je tudi naš jubilant kot tisoči drugi znašel v Vetrinjah na Koroškem. Dne 28. maja 1945 je bil skupaj z drugimi domobranci vrnjen v Jugoslavijo. Zopet pa je pokazal svoj izredni pogum in spretnost. Posrečilo se mu je, da je pred Mislinjami pobegnil iz drvečega vlaka ter se tako rešil množičnega pokola.
Po nekaj tednih skrivanja v domačih gozdovih, se mu je posrečilo pobegniti v Italijo. Že 13. julija 1945, na svoj rojstni dan, je pripeljal prvo skupino pobeglih domobrancev v Italijo, nato pa oktobra istega leta še drugo skupino.
Postal je tajnik taboriščnega odbora v Senigaliji, nato je bil emigracijski uradnik pri NCWC (National Catholic Welfare Conference), ki je bila ameriška katoliška ustanova za pomoč beguncem. Kasneje se je zaposlil kot uradnik v rimskem turističnem potovalnem uradu.
Tekom časa je postal član upravnega odbora zveze rimskih hotelirjev PRA, deželne zveze hotelirjev AGLAT, in federalne zveze hotelirjev FAIAT. Za svoje požrtvovalno delo je prejel visoka odlikovanja, med drugimi 2 zlati in 2 srebrni medalji. Veliko priznanje je dobil, ko mu je sam predsednik italijanske republike podelil odlkovanje »Viteza« na predlog takratnega ministra za turizem Adolfa Sartija. Kakor je meni osebno
Grdina Pogrebni Zavod
17°10 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
~ V družinski lasti že 82 let. -
ŠE O SLOVENSKEM DOMOBRANSTVU
CLEVELAND, O. - Ameriška Domovina je meseca maja, za štiridesetletnico slovenskega krvavega maja 1945, priobčila tri uvodnike z naslovom »Slovensko domobranstvo« (14., 17., 28. maja 1985). Njihov pisec najprej poudari, da nasprotuje proslavljanju konca druge svetovne vojne. Po njegovem bi za Slovence bilo bolje, če bi tega »plazu« spominskih slovesnosti ne bilo — zaradi vetrinjske tragedije in drugega bridkega. Toda ta plaz ga je prisilil, da ob tej priliki tudi on pove svoje.
Uvodničar v tem nima prav, ne na splošno in še manj v slovenskem primeru. Prav spomin na usodne politične tragedije in vojaške poraze je pre-nekateremu narodu bil spodbuda k nadaljnjemu boju za uresničenje upanja na dosego pravice, svobode in samostojnosti.
Jude na primer je nenehno obujanje sužnosti v Egiptu, razdejanja Jeruzalema pred 1900. leti, njihove razpršitve križem sveta, pa holocausta med zadnjo vojno nazadnje privedlo do lastne države, ko niso imeli niti pedi svoje zemlje, ne skupnega jezika.
Srbom sta njihova najhujša vojaška katastrofa v zgodovini, izgubljena bitka na Kosovu v 14. stoletju, ter mit kraljeviča Marka pomagala, da so neomajno, ob velikih žrtvah vztrajali v političnih in bojnih prizadevanjih za končno osvoboditev od Turkov in za državno samostojnost.
Poljakom poleg vsega drugega bridkega v njihovi preteklosti, zlasti pakt med Hitlerjem in Stalinom, ki jih je ne-štetič zasužnjil pod dvema tujima gospodarjema, ter pokol
znano, je Vinko Levstik edini Slovenec v Italiji, ki je prejel tako visoko priznanje za svoje delo.
Ko je živel v Rimu, je naš jubilant lastoval dva hotela in sicer Hotel Bled in Hotel Daniela. Hotela je prodal in je lani kupil novega v Gorici. »Hotel Palače« v Gorici je zelo lep in moderen in L kategorije.
Vinko Levstik si je ustvaril dom na Opčinah pri Trstu ter svoje 3 hčerke, Mirjan, Tatjano in Sonjo, vzgojil v pravem in zavednem slovenskem duhu.
Vso pohvalo in priznanje zasluži tudi, ker je bil naš jubilant med idejnimi pobudniki ustanovitve protikomunističnih borcev v svetu.
Značaj in humanost jubilanta se vidita tudi v tem, da je omogočil svojim uslužbencem brezplačne tečaje tujih jezikov in jim veliko pomagal, da so kasneje emigrirali v prekomorske dežele. Zato Vinku Levstiku kličemo iz vsega srca: Bog Te ohrani, dragi Vinko! Še na mnoga leta v zdravju, sreči in zadovoljstvu pri širjenju sožitja in sprave med zamejskimi Slovenci!
EMC
I. del
tisočev v Katynu dajeta moč v sedanjem trdem in nevarnem boju za narodno pravico do svobodnega življenja.
Kaj bi ti narodi rekli, če bi jim kateri njihovih politikov začel naročati, naj vse te strahotne, a konec vseh koncev za njihovo bodočnost le odrešilne tragedije pozabijo?
Po sodbi pisca omenjenih uvodnikov naj bi se samo Slovenci morali odreči spominu na največjo žaloigro v svojem stoletnem trdem, nikdar svobodnem obstanku na lastni zemlji sredi Evrope, ki je zanje vsaj za zdaj edino, četudi zgolj moralno orožje in opora za zagotovitev krvavo zasužnjene drugačne prihodnosti. Komu na ljubo in v čigavo korist? Mar za utišanje vesti rdečim krivcem naše narodne nesreče v maju 1945? Ali v podporo praznim upom nekaterih »politikov« v emigraciji, ki si obetajo doseči »narodno spravo« s totalitarnim režimom doma, čigar poglavarji prav zadnje čase vsako misel na to ali na kak političen kompromis vse neizprosneje zavračajo?
V takem duhu se tudi avtor zapisov v Ameriški Domovini sam nekam prisiljeno oddolži tej žalostni slovenski 40-letnici, a osupljivo čudno. Skuša namreč'odgovornost za vse, kar se je v Ljubljanski pokrajini dogajalo pod nemško zasedbo od septembra 1943 do maja 1945, vreči na enega samega človeka — na umorjenega generala Leona Rupnika, ki je bil pod Nemci predsednik pokrajinske uprave za ta okupirani del Slovenije.
Pri tem se pisec sklicuje na en sam, docela oseben vir, na poročilo o tistih zmedenih časih, ki ga je v Zborniku Svobodne Slovenije (Argentina) leta 1965 priobčil rajni Miloš Stare. Mož je po smrti dr. Miha Kreka bil do lani predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in načelnik Slovenske ljudske stranke v tujini. Svojih trditev o Rupniku in drugem ne podpre z nobenim pisanim dokazom. Ne navaja nobenih krajev, datumov ter, razen v enem primeru, imen kakih prič, kar je celo za približen in površen prikaz naše, skoraj že polstoletne politične zgodovine premalo.
Ta odgovor na omenjene uvodnike bo zavrnil samo poglavitne Staretove in njegovega ponavljavca netočne ugotovitve, ki se tičejo domobranstva in generala Rupnika, in sicer zapovrstjo.
1.	— Slovensko domobranstvo se je rodilo na pobudo nekaterih bivših častnikov kraljevske jugoslovanske vojske in politikov, ki so se za to sešli septembra 1943 v Ljubljani.
Ne drži! Domobranstvo je nastalo samo od sebe, se pravi iz stiske obupanega slovenskega ljudstva. Po padcu Turjaka in drugih svojih postojank so se preživeli vaški stražarji zate-
kli v Ljubljano. Ne na varno, temveč prosit Nemce orožja za nadaljevanje boja proti komunistični revoluciji ter za o-brambo lastnih domov in življenja svojih družin. Bivši častniki so začeli vodstveno vlogo v domobranstvu šele, ko je nemško vojaško poveljstvo dovolilo organizirati prostovoljske pomožno-policijske oddelke pod slovenskim vojaškim vodstvom.
2.	— Prvi organizatorji domobranstva, bivši častniki, pa so bili kmalu razrešeni in je vodstvo organizacije prevzel general Rupnik.
Ne drži! General Rupnik ni bil od Nemcev postavljen za poveljnika slovenskega domobranstva. Na to mesto je bil takoj v začetku imenovan bivši avstroogrski, potem jugoslovanski podpolkovnik Franc Krenner in je na njem ostal do konca. Rupnikov uradni položaj v domobranstvu je bil: prostovoljec z vpisno številko 1000. Šele proti koncu vojne je bil določen za njegovega inšpektorja, kar pa ni bilo kaka poveljstvena funkcija. Če so domobranci v generalu videli svojega vodnika, skoraj očeta, in to na ne volj o politikov in marsikoga v častniškem zboru, je povsem druga pesem, ki je strnjenosti, hrabrosti in uspešnosti te naše vojske vse prej kakor škodila.
3.	— Večina domobrancev je cenila delo demokratičnih političnih strank in njihovih predstavnikov v inozemstvu.
Ne drži! Večina domobrancev je zavračala vmešavanje politikov v vojaške zadeve in organiziranje raznih zarot proti Rupniku. Kar se tiče dela slovenskih političnih zastopnikov, ni domobranstvo nikoli bilo o njem pravilno poučeno. Vojakom je bilo naročeno brezpogojno verjeti, kar so jim o tem resničnega ali neresničnega sporočali politiki.
Je bilo domobransko moštvo kdaj obveščeno o po-(Dalje na str. 4)
BELA KNJIGA
TABOR DSPB sporoča, da je Bela knjiga, ki je nedavno izšla in vsebuje nad 13.000 imen slovenskih žrtev komunistične revolucije, sedaj v prodaji. Cena knjigi je $10. Kdor jo pa želi po poši, naj doda še $1.50 za poštnino. Pokličite po telefonu ali pišite sledečim poverjenikom:
MILAN ZAJEC,
15613 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110 Tel. — 851-4961 HINKO ZUPANČIČ 6704 Schaefer Ave., Cleveland, OH 44103 Tel. — 431-4576 ŠTEFAN REŽONJA 914 E. 216 St.,
Euclid, OH 44119 Tel. — 531-7354 Pri istih osebah lahko naročite spominske razglednice.
Cena: $1.00 za tri komade.
Janez Rant
DOBRI L J UDJE
— Zgodba slovenske družine v ZDA -
XVI. nadaljevanje
7
Profesorju je večkrat telefoniral njegov brat in ga vabil, da ga obišče. Končno se je profesor le odločil in neko jutro so se odpeljali. Šofiral je Peter, Cathy je sedela poleg njega, profesor pa zadaj. Bil je dobre volje in govoril več kot običajno. Hotel je, da pelje Peter po daljši poti mimo Burlingtona skozi Shelburne v Middlebury.
Med vožnjo jima je razlagal kraje, skozi katere so vozili in povedal, kako so bili v zvezi z dogodki iz njegovega življenja.
Na farmi — to je seveda zdaj Wohlgemuthova farma — jih je sprejel profesorjev brat.
Ta je bil po letih starejši, toda po zunanjem izgledu mlajši od profesorja. Bil je visok, močan človek. Pred letom se je odpovedal advokaturi v Bostonu in se naselil na farmi svojih prednikov. Polovico zemlje je oddal v najem, drugo polovico pa je obdeloval sam s pomočjo enega hlapca. Gospodinjila je njemu in hlapcu vdova po policaju.
»To je torej tvoj evropski advokat,« je ogovoril profesorja, ko je ta predstavil Petra in Cathy, »ti zdravnik, on advokat! Lepa družba! In to je naša mala Cathy? Ta mi je pa še bolj všeč kot Peter! Kje si jo vendar staknil? Fred, na prvi pogled sta mi oba silno všeč. Dober par si našel!«
Peter je hotel ugovarjati, da ni bil advokat, pa ni, ker je vedel, da se advokat samo šali.
Kasneje je Peter ugotovil, da je bil advokat zelo bister, hudomušen in vesel značaj, pravo nasprotje profesorja, ki je bil vedno resen.
Na farmi so ostali do večera. Cathy je takoj pomagala v kuhinji, Peter pa hlapcu v hlevu.
Farma je bila Petru všeč, zlasti njena lega. V Bitnju je obstojal grunt iz dolgega pasu zemlje, ki se je raztezal od Gorajt do Save. Tu je vsa zemlja, ki spada k farmi, v enem kosu in zaokrožena. V Bitnju je kmet redil živino in pridelal vse, kar je mogel, tu se peča farmar samo z živinorejo.
Ko so sedeli pri kosilu, se je oglasil profesorjev brat, odvetnik in farmar, ter rekel:
»Poslušajta, Cathy in Peter, jaz sem se naveličal vajinega ponavljanja: Mr. Casper, Sir itd. Brat mi pravi, da sta mu tako ljuba kot lastna otroka in da živite kakor ena družina. On vama nadomestuje očeta. Jaz vama ne morem nadomestiti mame, ker nisem ženska. Toda stric bi pa vama mogel biti. Zato me odslej naprej kličita stric (uncle), pa bomo prijatelji.«
Tako sta Peter in Cathy dobila strica.
Po kosilu je šel profesor spat, Cathy je pomagala v kuhinji, stric in Peter sta pa šla ogledat farmo.
Odkar so Petra nasilno odtrgali od dela na gruntu, ko so ga partizani mobilizirali, ni mogel nikoli zatreti v sebi hrepenenja po zemlji, obdelovanju zemlje in življenju daleč od mest, mestnega trušča in slabega zraka. Ker mu je grunt v Bitnjem za vedno ušel, si je želel, da bi s Cathy toliko prihranila, da bi si mogla kupiti farmo.
Zato ga je vse zanimalo, kar je bilo v zvezi s stričevo farmo. Stric je bil tega zanimanja vesel in je Petru razložil vse, kar ga je vprašal. Postala sta prijatelja.
»Brat mi je povedal, da si hotel postati odvetnik in farmar, pa ti je vojna preprečila oboje. Kako pa si prišel na to misel?« ga je vprašal stric.
Peter mu je povedal svojo zgodbo, opisal življenje v Kranju in na stričevem gruntu ter zakaj se je odločil za odvetniški poklic in zakaj mu je stric hotel izročiti grunt. Sanjal je...
Očividno so bile Petrove sanje stricu všeč. Peter je videl, kako je lahen smeh preletel stričevo lice in kako so oči za hip zažarele. Prijel je Petra za roko in rekel:
»Pojdiva, dolgo sva že sanjala. Verjetno nas že čakajo. Ti si sanjal o zemlji, ki ti je ušla, jaz pa o zemlji, po kateri sem hodil in ki je moja in zaradi katere sem zapustil advokaturo in Boston.«
Po večerji so se vrnili v Stowe.
Ko so odhajali, je profesor obljubil stricu, da bo poslal Petra in Cathy na farmo, kadar bo potreboval nujno pomoč in če bosta hotela iti.
Kadarkoli je moral profesor v Boston ali New York ali kam drugam za več dni, sta ga Peter in Cathy vedno peljala na letališče v Burlington in od tam nadaljevala pot na farmo. Na farmi sta ostala, dokler se profesor ni vrnil.
Čeprav je imel profesor v New Yorku namestnika v ordinaciji, je vendar moral parkrat sam tja. Pravtako je hodil na zdravniška zborovanja in sestanke tovarišev.
Tako sta preživela Peter in Cathy veliko dni na farmi. Privadila sta se farmi, spoznala sosede in nekaj ljudi v mestu.
Middlebury je staro univer-zitetsko mesto, a tako majhno, da se vsi prebivalci med seboj poznajo.
Ko sta šla prvič s stricem v cerkev, ju je ob vhodu po stari ameriški navadi sprejel župnik. Stric je oba predstavil župniku. Ko je ta zvedel, da sta prišla v Ameriko iz Evrope, ker nista hotela živeti pod komunisti in da je bil Peter tudi v Dachau, je bil očividno vesel, da ju bo imel v fari. Pa mu je stric pojasnil, da sta pri njem samo na obisku, dejansko pa v službi pri bratu v New Yorku.
Kljub temu ju je pred pridigo pozdravil, predstavil vernikom in jima želel »vse dobro v naši deželi, ki sicer ni popolna, a nudi vsakomur vso svobodo, ki jo potrebuje«.
Po maši so ju obstopili pred cerkvijo farani:	farmarji,
delavci, profesorji, mladi fantje in dekleta, otroci ter jima želeli vse dobro. Bila sta ganjena in Cathy je imela od veselja in sreče solze v očeh... Pol ure je trajalo, da sta se odtrgala od ljudi... Moški so strmeli nad Cathyno lepoto, ženske so jo pa kar na glas hvalile. Na mah sta postala popularna... in ko sta bila drugič v cerkvi, so ju farani pozdravljali kot stara znanca.
8
Jeseni so se vrnili v New York.
Obema je bilo silno dolgčas po Vermontu, travnikih, poljih, gozdovih. Ker sta imela veliko dela, sta domotožje lažje prebolela. Vendar sta štela dneve, ko bosta zopet v Vermontu.
Vračali so se tja o Božiču, po prvem semestru in o Veliki noči. Dvakrat seje peljal Peter sam tja, da je pripravil hišo za zimo, in spomladi, da je popravil škodo, ki jo je zima naredila.
Vedno se je ustavil tudi na farmi.
Ženina smrt je zbližala profesorja z bratom. Zdaj sta čutila potrebo, da se večkrat vidita. Zato so na poti v Stowe prvo noč ob prihodu in zadnjo noč ob obhodu vedno prebili na farmi.
Tako sta Peter in Cathy z malimi spremembami preživela troje srečnih let. Med te spremembe je spadala navada, da so pogosto ostali vsi po več dni na farmi. Ko je Cathy napravila šoferski izpit, je mogel Peter ostati tudi po več
“SLOVENIA
RADIO PROGRAM' ’
HEARD COAST TO COAST
3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
Še o slovenskem domobranstvu
(nadaljevanje s 3. str.)
skusih pogajanj za kompromis z Osvobodilno fronto, do katerih je prišlo poleti 1944 v Rimu in najbrž že prej v Londonu? Si upa kdo trditi, da bi bil kateri domobranec odobraval zloglasne govore dr. Alojzija Kuharja, povrh vsega duhovnika, po londonskem radiu sredi leta 1944? V njih je grozil domobrancem z uničenjem, če pri priči ne opuste boja proti komunizmu in se pridružijo partizanom? Si kdo upa trditi, da se je en sam naš protikomunistični bojevnik strinjal z odletom Franca Snoja k poveljstvu slovenskega partizanstva v Beli Krajini 15. avgusta 1944? Snoj je bil minister Slovenske ljudske stranke v pred-in medvojnih jugoslovanskih kraljevskih vladah.
Sta Kuhar in Snoj tako ravnala na lastno pest? Hrvatski politični zgodovinar Dragovan Žepič, ki je štiri petine vojne prebil po raznih kraljevskih službah v tujini, piše v knjigi Vlada Ivana Šubašiča, da sta ta slovenska zastopnika v inozemstvu storila, kar sta storila, »po dogovoru«. Po dogovoru koga s kom? Če je bilo tako, zakaj so politiki prikrivali resnico ljudstvu in domobranstvu, saj so baje imeli stalne zveze s svojimi na Zahodu? Morda bi raziskava te in podobnih dvojnih iger bila danes koristnejša kot posmrtno ugotavljanje Rupnikove resnične ali umišljene krivde za kar koli.
4.	— Rupnik je visoko cenil Nemce zaradi njihovega izrednega vojaškega duha in je marsikateri korak storil pod neposrednim vplivom nemške udarnosti. Do konca je verjel v zmago nemškega orožja.
Odgovor: Rupnik v tem ni bil sam v Evropi. Nemce so zaradi njihovega vojaškega duha visoko cenili, in se jih še višje bali Britanec Chamberlain, Francoz Daladier in Mussolini, ter njihovi generali, poleg dosti drugih manjših z jugoslovanskimi vred. Prvi trije so pod neposrednim vplivom nemške udarnosti zagrešili za vse človeštvo usoden korak, ko so s Hitlerjem sklenili usodni »mirovni« dogovor v Miinchnu — za uvod v drugo svetovno vojno. * v
dni sam na farmi. Stric je bil seveda tega vesel.
Toda nobena sreča ni popolna in če je, je samo za kratek čas. Tudi njuna je bila. Čeprav sta se držala metode avstrijskega zdravnika in je Cathy vestno podčrtavala v koledarju nevarne dneve, ju je vendar preganjala skrb, da bo Cathy enkrat le zanosila in da bo konec lepega življenja.
Prepričana sta bila, da bi profesor ne maral imeti otroka
v hiši. Ko je bil še mlad, mu ni bilo treba poslušati joka lastnih otrok, bo za zdaj, ko je star, poslušal otroke, ki niso z njim v nobenem sorodstvenem razmerju!
(Dalje prihodnji torek)
Iz istega vzroka se je s Hitlerjem povezal Stalin, zraven še za uničenje Poljske in svobode baltskih narodov. Churchill se je silovito bal zmage nemškega orožja še vso pomlad leta 1945. Kdor ne verjame, naj bere spomine njegovega dolgoletnega tajnika, sira Johna Colvillea, z naslovom Winston Churchill and His Inner Circle (W.C. in njegov ožji krog).
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
FOR RENT
6 rooms, up. St. Vitus area. Call American Home a1
431-0628'	,54-57)
NAPRODAJ
7-sobna hiša, v okolici sv. Vida. Kličite 432-2053 med 4. in 6. pop.
(54-57)
For Rent
Holy Cross Church area-rooms, up. Available Aug- ■ Senior citizens only. No pets' Call 486-7098. ^ 5?)
For Rent	^
Upstairs apt. on E. 67 St. bdrms. Garage. 692-1172-
For Sale
2 family house with 2 cat garage. 1072 E. 67th • $32,000. - Call 692-117'-
Hiše barvamo zunaj in zno Tapeciramo (We wallPaPe Popravljamo in delamo n_o kuhinje in kopalnice, druga zidarska in mizarS
Lastnik TONY KRISTALNI* Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer
FOR SALE BY OWNl# Mentor, Lge 4 bdrm, bath colonial. Fin- eCj ment, rec. rm. and encio porch. On 1/3 acre Many extras.
Call 255-3490 ^
2 Cemetery Lots at5'alV $600 for both.
442’1324	,53-54)
panion need^ /vornsm
for Sale. B»n0' A)p-
s-	'If M0'e'
? nXm o,n <»'
$35,000. 91-2174.

HOUSE EOH^iocK 8 room house. 0° cpoo1
$2T900S,cai^“Srs4>
Kanadska Domovina
- RAZMIŠLJANJA -
TORONTO, Ont. - V Ameriški Domovini sem že pred leti ZaPisal, kako so komunisti izbijali imena naših literarnih genijev, kot sta bila Ivan Cankar in France Prešeren, da bi s teiT1 Preslepili in pridobili slo-Ve*tske rodoljube, ki so v teh dveh prvakih slovenske litera-ture videli poosebljeno sloven-^Vo. ki je skozi stoletja kljuvalo tujemu nasilju in nav-zlic vsem pritiskom, ostalo tr-no v svoji veri, v svoji naro-n' zavesti in se zavedalo poganstva in odgovornosti do bodočih rodov, ki naj bi nada-Jevali potek in razvoj naše na-r°dne in krščanske zgodovine.
Cankarjeva in Prešernova . ^Sada, ki sta bili organizirani Se e Potem, ko je Nemčija na-Padla Sovjetsko zvezo (organi-zirani v sklopu zakrinkane > ki ni bila nič drugega kot Pričetek komunistične revolu-Je v Sloveniji), sta res mnoge rV°ljtibe preslepili, da so se Pridružili tako imenovani i°svobodilni borbi«, ki se 'siveno ni nj5 razlikovala od °jševiške revolucije, katero [e v Rusiji pričel Lenin po nau-klh Marxa.
p vUc*i v vrstah Cankarjeve in
iirie^ern0Ve brigade so tako enovani »komisarji« (po eninovem vzgledu) indoktri-i bi mobilizirance, in z lažjo i$k Pr.etvezami solili pamet renitn in zavednim Sloven-bip1’ so želeli svobodo in ' Pripravljeni boriti se za-d °’ a v svoji preproščini niso kjeUn\e*i političnega ozadja, igr Je komunistična partija dan 3 8iavno vlogo. Zato tudi
ZtiavS	l61*!1 Pri'
4111 žrtve posameznih par-
sh st1°V’ S0 lz naroclne zave-
zno °Pili V Vrste OF’ pa prepo' So , ?p0znali svojo zmoto, ker
tako'' Vsekj v Prvih linijah in bori' PaC^' V do^r‘ veri’ ^ se baron 23 sv°k,oclo slovenskega s0 a' ^Heroji«, ki so ostali, lah e znali Ščititi, da so potem staVi?. 03 kup'k1 mrličev vzpo-sv0j J., SVoi° Peterokrako in režim 'ktat0rski in enopartijski
bi1"311 Cankar, če bi še živ boj; Zifr°Z'* nad lažmi in p Parti' *• ie komunistič FranJa Uvedla v imenu O saj jpCf FreŠeren bi se zjok lejsa ,1 a Zanj črna zemlja n cem ’ 0t pa Pod svetlim sc katere njski dnevi- Cank: lastij08? S* komun'sti kriviči P>ka« 0t svoie8a »predho listijnZaracii njegovega »soci Prvi c83 .nastr°jenja«, bi I razred/ b'’ kot Djilas> >>nc
bekai 1 0bsodil in zvrgel k
c J neslovenskega.
bil jenlcar ni bil komunist! D
^PiČeva^u0^’ bil je glasn ie u . .nin in ponižanih; I
^nnski lrUfbe’ ki je
Pozabij I obol0sti prezrla ’P krSi^o 3 SV°je bumanitar Ca u SkC dolžnosti-Cankarar ni bil komuni« Je bil veren človek! 1
po farizejsko. Boga je nosil v srcu. Vsak, ki je bral njegova dela, je moral spoznati veliko ljubezen, ki jo je v sebi nosil. Tako ljubezen nosi v srcu le tisti, ki resnično veruje v Boga, v Njegovo usmiljenje in pravičnost. Če bi te iskrene vere v sebi ne imel, bi ne mogel s tako ljubeznijo in s tako globokimi prepričljivimi besedami zliti v prozo svoja najgloblja čustva, ki so do danes v slovenski literaturi ostali neprekosljivi.
Ne, Cankar ni bil komunist! Z isto doslednostjo bi danes obsodil sedanji režim — če ne iz verskega ali političnega vidika, pa prav gotovo iz svojega iskrenega človekoljubja. Cankar namreč ni trpel krivice. Zlasti pa ne krivice, storjene nad slovenskim narodom. In kdo je storil večjo krivico slovenskemu narodu kot prav domači komunisti?
Hvala Bogu, da je doma zrastel nov rod literatov, ki nočejo biti vključeni v tako imenovane »državne kulturnike« — kot jih imenuje zdomski pisatelj Mirko Javornik —, ki z Josipom Vidmarjem na čelu slepo sledijo partijski liniji in so za skledo leče prodali svoje pero režimu, ki je zatrl svobodo misli, svobodo izražanja in s svojimi »skupnimi jedri« koplje grob slovenskemu jeziku in s tem slovenski biti.
Kot se Trubarjev protestantizem ni mogel zakoreniniti v Sloveniji, tako se tudi komunizem ne bo. Za Trubarjem smo dobili svojo prvo knjigo, za komunisti bomo podedovali zmaličeno slovenstvo, ki je v Marxovem nauku iskalo svoje odrešenje, pa je s svojim revolucionarnim nasiljem doseglo ravno obratno.
Pot nazaj in duševne revščine bo težka in dolga. Potrebovali bomo Cankarje in Prešerne in glasnike resnične svobode. Med otročiči, ki se rodijo slovenskim materam doma in v svetu v sedanji negotovi in megleni dobi, so možje in žene slovenske bodočnosti, novi rodovi Slovencev, ki bodo na slovenski zemlji in v ljubezni do nje iz tujine, gradili nov red, utemeljen na krščanski ljubezni medsebojnem spoštovanju in pravičnosti. V tem sem popolnoma prepričan. Vse to pa je v bodočnosti, v katero moramo zaupati, med tem pa trdno in odločno stati na braniku slovenskih krščanskih idealov in svobode, ki vsakemu posamezniku pripada po božjih zakonih.
Ko sem bral uvodniški članek »Slovensko beračenje«, ki ga je v torkovi AD (18. junija 1985) napisal urednik dr. Rudolph Susel, sem se spomnil stare Prosvete, ki je izhajala v Chicagu in katero mi je dal na razpolago neki gospod kmalu potem, ko sem 1. 1954 prišel iz
26. Slovenski dan
Kakor pretekla leta, bo tudi letos Slovenski dan zadnjo nedeljo v juliju oziroma 28. julija. Posvečen bo slovenski mladini, ker je letošnje leto, leto mladine. Slovensko-kanadski svet že pripravlja program in vse potrebno, da bo uspeh 26. Slovenskega dneva zagotovljen.
- O.M.
Anglije v Kanado. (Tedenska Prosveta, z eno skromno slovensko stranjo, še izhaja v Chicagu kot uradno glasilo Slovenske narodne podporne jednote. op. ur. AD)
Cel kup mi jih je dal in vse številke so bile iz dobe, ko se je na Slovenskem vršila pod tujo okupacijo komunistična revolucija. In svojim očem nisem mogel verjeti. V vsaki številki je bila skoraj celotna stran posvečena nabirki za OF, z imeni darovalcev in z vsoto, ki so jo darovali. V težke tisočake je šla ta pomoč, ki so jo ti delavni in narodno zavedni ljudje v dobri veri in s prepričanjem, da podpirajo dobro stvar, od svojih težko prisluženih prihrankov darovali. Brez dvoma je pri tem igral veliko vlogo Louis Adamič — njegove stvari sem bral, ko sem bil še v Angliji —, da so se Slovenci v ZDA in Kanadi tako radodarno odzvali in podprli Titove partizane.
Po drugi strani pa je zanimivo, da so nekateri spoznali zakulisno igro komunistične partije in so pozitivno reagirali. Tako urednik AD in njen lastnik Jakob Debevec, msgr. Oman in vrsta drugih sodelavcev AD. Čeprav v manjšini, so v takratnem vzdušju branili nepopularno protikomunistično akcijo, ki se je doma izražala v osnovanju vaških straž in pozneje domobranstva. Več zaupanja so namreč imeli v ljubljanskega škofa Rožmana in bana Natlačena, kot pa v Kardelja, Kidriča in druge šolarje Stalinove šole.
S tem želim povedati, da so bili slovenski izseljenci že podeljeni, predno smo mi politični imigranti po drugi svetovni vojni prišli v Ameriko in Kanado. Namen mojega pisanja je vselej bil, da tistim, ki komunistične revolucije v domovini niso osebno doživeli, vsaj nekaj resnice odkrijem in po svojih sposobnostih skušam preprečiti nadaljnjo zlorabo dobrosrčnih ljudi, ki še slovensko čutijo in svojo rodno zemljo resnično ljubijo. Podpirati sedanji komunistični sistem na kakršen koli način je le v našo skupno pogubo, ker je komunistom narodnost deseta briga. Njim se gre predvsem za oblast in za širjenje brezbožne komunistične ideologije.
- »METRO CARAVAN '85 -
LJUBLJANA PAVILJON
TORONTO, Ont. - Torontska Karavana je postala veselo poletno potovanje, ki privablja domače in tuje obiskovalce. V sedemnajstih letih seje iz malih začetkov v 1. 1969 razvila v mogočno manifestacijo mednarodnega Toronta, kjer se odkrivajo zakladi folklorne umetnosti, ki je bila pred Karavano skrita pri pozame-znih narodnostnih skupnostih. Mesto Toronto je bilo poznano, pa brez posebnega čara in značaja.
Ustanoviteljica Karavane. Zena Kossar je spoznala, da je Toronto množica malih svetovnih mest, kjer v mikroko-zmu cveto kulture sveta. Njen načrt in preizkušnja je bila: zbrati in predstaviti ta kulturna bogastva mestu Torontu, Kanadi in vsemu svetu, dati Torontu posebno domačnost in privlačnost. V tem smislu sta Leon in Zena Kossar prirejala prve zgodnje razstave folklorne ustvarjalnosti, slikovite »Nationbuilders« nastope na torontskem velesejmu v letih 1963-70, nastop ontarijskih folklornih skupin na »Expo ’67« v Montrealu, Royal Command predstave, ter kanadski nastop na mehiških olimpijskih igrah 1. 1968.
V desetletju 1960-1970 je mladina iskala novih dogodivščin in svetovna potovanja so začela vzbujati pozornost. Zena Kossar je hotela obrniti in usmeriti te nove poti nazaj v Toronto na veselo praznovanje.
Načrt iz te ideje je bilo namišljeno potovanje. Leta 1968 je bil ustanovljen prvi karavanski odbor. Leta 1969 se je začelo slavnostno praznovanje malih mest v narodnostnih paviljonih širom Toronta.
Radoveden sem, kako bi ameriški svobodnjaki reagirali, če bi v Beli hiši namesto Reagana sedel recimo kakšen Stalin ali Tito in jim diktiral, kaj smejo in kaj fle smejo brati, kaj smejo videti na televiziji in kaj je njihovo in kaj ni. Mislim, da bi bile ječe, ki so sedaj napolnjene s kriminalci, polne političnih pripornikov, kot so sedaj v Sovjetski zvezi in tudi še v Jugoslaviji. To je domnevno rečeno, zanimivo pa bi bilo, kako bi sprejeli v Ameriki diktaturo.
Če sem v svojem članku »Slovenska Izseljenska Matica (SIM) in zdomski Slovenci« močno kritiziral vmešavanje SIM v zadeve kanadske slovenske skupnosti, sem to napravil v skrbi za to slovensko skupnost, katero smo gradili z velikim trudom in žrtvami, zdaj pa naj bi jo takorekoč na pladnju dali SIM, da z njo upravlja po svoji volji in po (dalje na str. 6)
S posebno izkaznico more karavanski potnik obiskati Berlin, Budimpešto, Kijev, Ljubljano, Manilo, Rim, Shannon (Irsko), Tokio, Dunaj, in druga mesta in sicer brez pomoči potniških agencij in velikih stroškov.
Mesto Toronto se je zbudilo. Ljudje so Karavano sprejeli. Vsako leto koncem junija tisoči obiskovalcev sprejemajo lepote svetovne ljudske umetnosti v najrazličnejših oblikah ustvarjalnosti.
Najvažnejša stopnja v razvoju Karavane sedaj je vzgoja in podpora kanadskih talentov na vseh teh področjih. V okviru Karavane more strokovnjak ali samouk, ljubitelj umetnosti, mlad ali star, razvijati svoje talente, naravne darove. Mnogi umetniki so prav iz Karavane našli pot v primerne poklice.
Preko karavanskih let so iz starih kulturnih korenin zrastli novi talenti. Karavana je postala bolj presenetljiva, bolj zanimiva. Preproste ljudske pesmi in plesi so se umaknili razkošnim predstavam, celo glasbenim igram. Za zaklade ljudske umetnosti je ustvarila narodno prizorišče, odprla pot še večjemu občinstvu na narodnih odrih in televiziji.
In vsega tega razvoja in uspehov je deležna slovenska Ljubljana. V sedemnajstem letu je Karavana tako naša, tako pomenljiv dogodek v življenju slovenske torontske skupnosti, da že zdaj, ob ovenelih vencih in ugaslih lučeh, ki so krasili paviljon Ljubljana v času od 21. do 29. junija v cerkvenih prostorih pri Brezmadežni v New Torontu, mislimo na prihodnje praznovanje, nove ideje, boljše in lepše predstave, predvsem pa pričakujemo več sodelovanja in podpore mladih in starejših, ki še čutijo in mislijo slovensko. Naša Ljubljana mora na karavanski poti ostati eden najlepših, najzanimivejših krajev.
Letošnji odbor s predsednikom Viktorjem Doma, Andrej Pahulje in Karavanci Nevenka Stajan (Mladi Glas), Ciril Soršak (Nagelj), Fantje na vasi, Johnny Kolenko, Marjetice, Trobentice, kuharica Milka Zunič, Mary Bučar in Rozi Zupančič (razstava), vsi vidni in nevidni karavanski delavci in ustvarjalci slovenskega paviljona zaslužijo priznanje in zahvalo za dolgotrajno in skrbno opravljeno delo.
Letošnja karavanska zvezdnika župan Milan Vinčec in Miss Ljubljana Annette Kavčič (hčerka Valdija in Fride Kavčič) sta bila s svojim prijaznim nastopom odlična predstavnika slovenske Ljubljane na »Metro International Caravan ’85«.
Anica Resnik

KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
JULIJ
17.	— Euclidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. 21. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
27.	— Nevburška društva
ADZ prirede »Nevburški dan« piknik na ADZ letovišču v Leroy, Ohio.
28.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
28. — Milwauški misijonski
krožek priredi Misijonski piknik na Triglavskem parku. 31. — Lojze Slak ansambel iz Slovenije gostuje na »Staro-krajskem festivalu« na E. 185. cesti.
AVGUST
4. — Illinoiska KSKJ Federacija priredi »Illinoiski dan« piknik s sv. mašo ob 11. dop. Piknik bo do 8. zv. pri St. Mary semenišču.
10. in 11. — Romanje Zveze oltarnih društev iz Clevelanda v Lemont.
10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio.
14. — Federacija sjovenskih
upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec.
18.	— SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik.
24.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP.
25.	— Belokranjci priredijo piknik na Slovenski pristavi. Igra Tone Klepec orkester.
25. — Slovenski dom v Collin-woodu priredi letni »Povratek domov« veselico.
Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Clevelandu in okolici nastopal Lojze Slak ansambel iz Slovenije. Seznam teh nastopov objavljamo ob priliki drugje v AD.
SEPTEMBER
8.	— St. Clair Rifle klub in
Primorski klub priredita piknik na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd.
13.	— Kartna zabava v korist
Slovenskega doma za ostarele,
Ameriška Domovina je Vaš list!
v dvorani pri Mariji Vnebov-zeti na Holmes Ave.
14.	— Ob praznovanju 25-letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob
8.	uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel.
15.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
15.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju.
22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
5.	— Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet.
6.	— SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev.
6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi.
19.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
20.	— Občni zbor Slovenske pristave.
27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu.
9.	— Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave.
30. — Ameriška Dobrodelna
Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
1. — Miklavže vanje Slovenske
šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
Poročna vabila—
Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni.
Kanadska Domovina
- Razmišljanja -
(Nadaljevanje s str. 5)
diktatu režima, ki je v prvi vrsti pomoril tisoče naših bratov in sestra, očetov in mater, naših sorodnikov in prijateljev ter številne duhovnike, zaplenil našo zemljo, nas oropal človeškega dostojanstva z odvzemom naše verske in politične svobode, da smo jo morali iskati po tujih deželah (kjer smo jo tudi našli), pa naj bi se ji sedaj sami od sebe odrekli, ker tako želi partija v Ljubljani, ker bomo sicer odvračali in pospeševali izolacijo izseljencev in politične emigracije od matične domovine?
Ni moj namen spreobračati Slovence, ki so izgubili svojo katoliško vero (to je delo duhovnikov!); kot politični in ideološki emigrant pa si smatram v dolžnost, da našim ljudem predočim in prikažem sedanji režim v Sloveniji takega kot resnično je: Brezbožen, nedemokratičen in protinaro-den. Če se s temi mojimi ugotovitvami, ki so utemeljene na osebnih izkušnjah, ne more dokopati do resnice in spoznanja eden ali drugi, to ni moja krivda. Živimo v svobodi in vsak ima pravico svojega osebnega mišljenja. (Da bi tako bilo v naši rodni domovini!)
Doma so oblastniki v večnem strahu pred »klerikalizmom«. Počemu? Saj so ga pred štiridesetimi leti uničili. Popolno oblast imajo! Sam Stane Dolanc je s skrbjo ugotovil, da »politična emigracija dviga glavo«. Saj jim politična emigracija do nedavnega ni pomenila veliko. Le nekaj »izdajalcev« je kričalo v svet o nezaslišanih zločinih, ki so se po vojni odigrali v Kočevskem Rogu, Teharjih, Škofji Loki in drugod, zdaj pa ti glasovi že trkajo na vrata same partije, in to od strani članov, ki bi radi vedeli vso resnico o tako imenovani »osvobodilni borbi«, katero je vodila komunistična partija pod krinko OF. Med temi glasovi je gotovo najbolj izrazit glas junaške Spomenke Hribar (če med tem že ni v zaporu, pa verjetno v kratkem bo), ki je v živo zadela živec partijske občutljivosti, ki je vsa ta leta na vse načine skušala prikriti svoje povojne zločine.
Nekateri pripisujejo Edvardu Kocbeku, da se je doma razvnela razprava o teh zločinih po njegovi zapozneli spovedi, ko je na stara leta Rebuli in Pahorju razbremenil svojo dušo. Pa to ne bo držalo. Mislim, da je veliko zdomskega protikomunističnega čtiva našlo pot v rodno domovino vkljub strogi cenzuri (naj o svobodi govorimo?), ki je utiralo pot vedno večji dvomljivosti do režima, ki je na kratkih nogah laži utrjeval svojo pozicijo in s prevaro vodil narod za nos dolgih štirideset let.
Prišel je čas obračunov. Ne samo gospodarskih. Tudi političnih in ideoloških. Komunistična partija je sedaj prisiljena v obrambo. Veljaki, kot so Dolanc, Vidmar in drugi, so prisiljeni javno zagovarjati početje nekdanje OF in komunistične partije, ki je OF z Dolomitsko izjavo monopolizirala in jo izrabila kot svojo frontno organizacijo. Vse to jim sedaj skače v hrbet. (Da ne rabim pristnega gorenjskega izraza.)
Iz vseh teh razmišljanj si nisem na jasnem, zakaj naj bi sedaj jaz, ki živim v svobodi, klonil pred željami SIM, jo podpiral in služil režimu, ki me je s svojim nasiljem pognal v tujino, in o katerem vem, da je oddaljen od slovenskih narodnih aspiracij kot je noč od dneva. Počemu naj bi torej ne bil kritičen? Saj se ne gre za mojo slavo; niti za slavo domobrancev in drugih protikomunističnih borcev (čeprav jo v polni meri zaslužijo).
Gre za še več! Gre se za obstoj slovenskega naroda, njegove tisočletne vere in bogate kulturne preteklosti. Gre se za spoštovanje človekovega dostojanstva in njegove svobodne volje. Gre se za politično svobodo, v kateri ima vsak posameznik pravico, izpričevati svoje poglede in razvijati svoje sposobnosti v vseh disciplinah javnega življenja. To bi morala biti osnova ne le v boju proti jugoslovanskemu komunizmu, temveč proti komunizmu na splošno, katerega strup je zastrupil tudo našo lepo Slovenijo, razdvojil družine in se v bratski krvi polastil oblasti.
Če sem v svojem mišljenju v zmoti, naj mi dobri Bog odpusti. Njemu prepuščam sodbo, ki bo končna.
Po naključju mi je prišel v roke »Master plan za akcijo ‘Ultra Sound’ projekt«, nisem si pa na jasnem, kdo je ta načrt skiciral, ker ga ni nihče podpisal. Toda po pisanju bi sodil, da so v ozadju morda dobromisleči ljudje, ki kot stari izseljenci želijo domovino dobro, pa v svoji vnemi pozabljajo na poglavitne vrzeli, ki ločijo nas svobodnjake v demokratičnih deželah od slovenskih režimskih birokratov, ki poslušno izvajajo politiko partije in prihajajo med nas z namenom, da nas še do zadnjega centa izkoristijo, dokler sezona izkoriščanja še traja.
Slej ali prej bo dobrosrčni slovenski človek spoznal, da je izkoriščan in da je njegov težko zasluženi in prihranjeni denar le vaba k sodelovanju s sedanjim režimom, s čemer se bo samo kompromitiral in postal bela vrana v očeh emigracije, ki je po drugi svetovni
vojski nastala zaradi komunističnega nasilja v domovini.
Kakor sem že dejal: živimo v svobodni deželi. Tisti, ki mislijo, da bodo s tem domovini pomagali (saj je menda treba nabrati le $100.000, kar 1 lahko dobili, če bi le eno Titovih vil prodali), jim dajem svoj blagoslov in želje za uspe • Hudo bom pa razočaran, e bodo naše župnije, naše hranilnice in posojilnice, ter na e organizacije, ki so nastale iz čiste slovenske zavesti, zabre die v kalne vode SIM, in nase die starim lažem, ki jih e vrabci čivkajo vsako jutro, 0 sonce vzide.
Preveč smo garali, preveč pretrpeli, preveč neštetih ur r tvovali, da smo si ustvarili to, kar danes imamo. P°”osn’ smo na to! S svojimi žulji sm si ustvarili svobodno Slovenil ^ v svetu, katero nam to P® brezbožni komunizem ne vzel. V svobodi smo pogna nove korenine! V svotm bodo rasli naši otroci, dan prosim nebeškega O c > da bi tudi otroci doma ^ deležni te dobrote, kajti e popolni svobodi se člove* lahko razvije v popolnega veka. Počemu torej služiti jim bogovom?
Gospod, ki je pripravljal na črt za »Ultra Zvok«, oziroma za nabirko za navidez huina tarno pobudo SIM, seje vs ji naglici pozabil PodplS J navedel pa je na zadnji imena raznih ljudi, ki 0 te^ 0 ciji ničesar ne vedo, ah P njej nočejo slišati in jih P . stavlja kot podpornike te a ie. kar je sanro nov dok«; kako z lažjo še vedno slepi dobromisleče in srčne rojake v tujini, K* J ^jj svojo rodno zemljo in ^ u. ljubezni postajajo žrtve ^
nističnih samozvancev, ^
dobroto izkoriščajo in se nem smejejo nad svojimi
h'*	čm0
Naj gredo nabirati v ^ goro, Hercegovino m ^ kamor so milijarde slov ^ dinarjev šel, tako v .stap čeinu
daj v novi Jugoslaviji-	^
med nami, ki so nas n°v .a:al-stniki izpljunili kot »* ce«?	oral
Vsak od nas bi ° teIJ^raZ-nekoliko razmišljal- ^ mišljam vsak dan. ^ tem mojim besedam naslov wRazmiSljanja«- r Otmar Man
i
Kanadski r0^a^L|tO Dopisujte v Am Domovino!
Tone Arko
Chicago, III.
ČLOVEŠKI RAZUM — (NE)LOGIČEN?
General je pred zadrego, ko je nasproti močnejšemu sovražniku. Obveščen je, da njegovim vojakom grozi zaseda ter, da jih bo 600 ubitih razen, če jih popelje na varno po eni izmed dveh razpoložljivih poti iz zagate. Če gre po prvi poti, bo 200 vojakov preživelo. Če vzame drugo pot, obstoja ena hetjina verjetnosti, da bo rešil vseh 600 in dve tretjini verjet-nosti, da ne bo nobeden rešen. Kako naj se odloči?
Večina ljudi, ki jim je bilo |° vprašanje stavljeno, svetu-je, naj general izbere prvo možnost. Svoj odgovor uteme-mjejo, da je boljše zagotovo rešiti 200 življenj, ne pa tvegati Vseh življenj.
General je lahko tudi pred s edečim slučajem. Zopet obstoja dvojih izhodov. Tokrat P® je možnih 400 smrti, ako rene po prvi poti. Ako izbere rugo Pot, obstoja ena tretjina v^rjetnosti, da ne bo nobeden tj it in dve tretjini verjetnosti, a bo vseh 600 našlo smrt. ako naj pa sedaj ukrepa?
V tem drugem primeru veči-Ia anketiranih svetuje genera-oh na^ tz^ere drugo pot, ker . stoja vsaj ena tretjina ver-j^tnosti, da ne bo nobeden ablt. dočim bi izbira prve poti Pomenila gotovo smrt 400 vojakov.
Članku »Decisions, Deci-'ons<< (Odločitve, odločitve), j,1 je napisal neki Kevin Mc-an za poljudno-znanstvenc
av?J° Discover (Junii 1985>’ 0r Pojasni, da sta oba gor-
dru Slu2a-ia Pravzaprav drug gemu popolnoma enaka 2
nih^0’ Prv* govori o reše-ti ‘n drugi o izgubljenih. Sta-di '^° povedano, se 75% Iju-gov Za prvo varjanto, ako SO*??0” prob*erri ° rešenih, in g0 ° ?a drugo varianto, ako Cel^n Problem o izgubljenih. n °, *t0 ljudje prepoznajo enakost obeh sloja-ja: ’ e Veclno večkrat odgovar-Jaj0 ^dosledno.
Članek podrobno opisuje 17-letne raziskave dveh psihologov, Daniela Kahnemana (sedaj profesor na univerzi Britanske Kolumbije) in Amosa Tverskyja (sedaj profesor na univerzi Stanford v Kaliforniji).
Dočim je vsakemu znano, da človek večkrat ukrepa nesmiselno, je manj znano, da se to lahko zgodi tudi takrat, kadar hoče biti človek popolnoma logičen, in, da je človeški odgovor odvisen od tega, kako mu je problem stavljen. Kah-neman in Tversky (odslej K in T, op. pis.) razlagata to nedoslednost ne kot neko pomanjkljivost strukture človeških možganov, ampak kot posledico mehanizma človeškega presojanja. V presojanju zamotanih problemov jo človeški razum namreč lahko ubere po »bližnjicah«, ko išče odgovor. S tem sta K in T postavila v dvom osnovno zanesljivost človeškega razuma samega.
Seveda to potrjuje poznano dejstvo, da se večkrat motijo in zmotijo tudi najbolj razumni in najbolj modri. Človeška razumnost je zato že po svoji naravi pomanjkljiva in torej ni in nikdar ne more biti vedno popolnoma brezhibna.
Ni potebno tukaj podati vseh podrobnosti v članku, ki je zelo dolg. Obsega 10 strani drobnega tiska v reviji Discover. Avtor precej podrobno opisuje psihološke vidike in statistična tolmačenja teh raziskav. Te stvari so bolj zanimive le za zelo omejen del bralcev.
Omenil pa bom še nekaj važnejših ugotovitev iz omenjenega članka.
Avtor primerja verjetnostno (matematično) in razumsko obravnavanje negotovosti. V verjetnostnem dostopu se pro-blem razdeli na vse možne izide, nakar štejemo število izidov. Taka analiza pa je nemogoča, ako se vprašamo, katero
UP TO DATE:_____JOSEF'S
fi/epatice New Look's 85
We Listen
.5235 Wilson Mills Road Richmond Hta. .Ohio 44143 461-8544	461-8545
moštvo bo dobilo nogometno tekmo, ali pa kateri psihiatrični pacient bo napravil samomor, ali pa še kaj bolj zamotanega. V takih slučajih se tudi najbolj zahtevna matematična analiza odpove in bo je tudi najbolj komplicirani računalniki ne zmogli.
Človeški razum taka zamotana vprašanja rešuje precej drugače, pravita K in T. Razna dejstva ovrednoti spoznavno ter jih nato primerja z nekim razumskim modelom zmagovitega moštva ali samomorilnega pacienta. Če se je ujema, potem razum zaključi, da je dogodek verjetnejši.
Ker si človek ustvarja svoje razumske modele na osnovi izkustva, potem postane jasno, da bo skoraj sleherni presojal gornje vsaj nekoliko drugače. Vsekakor bo tisti, ki živi v drugačnem okolju ali celo v drugačni kulturi, presojal različno. To dejstvo takoj potrdi različnost mentalitete v raznih krajih sveta ali pa pri raznih narodih. Japonska mentaliteta je na primer precej različna od ameriške ali evropske, kakor tudi obstojajo razlike med Srbi in Slovenci in tudi med Hrvati in Slovenci, to kljub številnim sličnostim, denimo, v veri, kulturi itd.
Soroden gornjemu mehanizmu je razumski proces sojenja verjetnosti izida kakega dogodka. V tem slučaju razum poskuša priklicati v spomin druge, podobne primere. To je seveda na široko odprto subjektivnosti, ker si je nekatere primere lažje zapomniti — bolj pogoste ali bolj izredne. Avtorja navajata kot primer tega dejstvo, da ljudje navadno pripisujejo previsoko verjetnost večjim in bolj živo predstavljenim vzrokom smrti (kot so ogenj, letalska nesreča ali umor), prenizko pa ocenjujejo verjetnost manj dramatičnih primerov, kot je npr. prometna nesreča.
Kar se tiče psihološkega tolmačenja teh raziskav, bom omenil samo eno bolj pomembno stvar. Na splošno se ljudje bolj bojijo izgube (denarja, prednosti ipd.) tudi v slučaju, ko bi s to izgubo prejeli v zameno enakovredno pridobitev. V človeškem mišljenju zato taka pridobitev ne more nikdar popolnoma nadomestiti prvotne izgube. Primer temu sem citiral ob začetku članka o zagati generala.
Dodajam še nekaj komentarja.
Dočim niso ugotovitve K in T še vedno univerzalne, je res, da so jih sprejeli precej na splošno ne samo psihologi, ampak tudi druge znanstvene discipline. Posebno se za izsledke tega dela zanimajo ekonomisti, katerih modeliranje ekonomskega zadržanja ljudi je prenekaterikrat propadlo, ker nikakor niso pravilno ocenili večkrat nerazumljivega človeškega gospodarskega vedenja. Richard Thaler, profesor gospodarskih ved na uni-
verzi Cornell, se je izrazil: »Tisti, ki so to stvar brali, spoznavajo, da, če je odgovor odvisen od tega, kako nam je problem predstavljen, potem je ves naš način poslovanja v težavah.«
Nadaljnji zaključek iz gornjih raziskav je, da je slepo pripisovanje nekemu človeku nadčloveških sposobnosti ne samo nevarno in zgrešeno, ampak je prava neumnost. To napako so že delali stari Rimljani, ki so nekatere svoje cesarje častili kot božanstva in so se pri tem večkrat prav pošteno opekli. Toda človeštvo se je iz tega prav malo naučilo. Take traparije se še vedno dogajajo. Iz polpretekle slovenske zgodovine vemo, da so komunisti na vse pretege hvalili Stalina in partijo, češ, da se eden in drugi nikoli ne motita. Isto se je dogajalo tudi drugod. Japonci so slavili Hirohi-ta, Nemci Hitlerja, Kitajci Mao Tze-dunga, jugoslovanski komunisti pa so povzdigovali Tita in ga precej še. Vsa ta »božanstva« so se izkazala s prav istimi slabostmi in pomanjkljivostmi, kot jih imamo vsi drugi, in včasih še slabšimi. Bili so le — navadni ljudje in nič več.
Seveda se to ne dogaja samo v politiki. Iste čezmernosti najdemo v vseh drugih dejavnostih. V znanosti se večkrat dogaja, da nekatere osebe hvalijo in slavijo, kaj vse so zmožni in v čem so uspeli. Kar pa drži za vse nas druge, drži tudi za »slavne«. Prav tako delajo napake in se motijo kot vsi drugi zemljani. Res pa gotovo je, da so nekateri bolj zmožni in nekateri manj. Vendar takih, da jim ne bi bilo para in takih, ki bi bili nenadomestljivi, ni, jih ne more biti in jih nikdar ne bo! Vsi smo podvrženi istim človeškim omejitvam ne glede na naše sposobnosti in zmožnosti, kakor gornji študij potrjuje.
Tudi važnost poznavanja ljudi izven svojega ozkega kroga sledi iz gornjih podatkov. Ker je vsak posameznik produkt svojega okolja, je takoj jasno, da se bodo ljudje iz drugačnega poklica nujno drugače zadržavali.
Ko sem živel pred leti v Clevelandu, mi je neki slovenski »intelektualec« očital, da se družim z »navadnimi delavci«. Pri tem je seveda menil, da bi se moral zaradi svoje akademske izobrazbe družiti samo z ljudmi istih pogojev. Pojasnil sem mu, da si družbe ne izbiram na akademski osnovi pač pa na človeški.
Nikakor se ne smemo in ne moremo zapirati v svoj ozek krog, obenem pa pričakovati, da bomo svoje okolje in svojo družbo kljub temu razumeli in jo zadovoljivo tudi doživljali. Svoje obzorje si moramo skušati vedno širiti in ga oplajati z novimi spoznanji in odkritji. To ne velja samo za medosebne dotike, ampak tudi za širše, prav do svetovnega obsega. Koliko sporov bi bilo lahko odpravljenih, če bi bolj poznali in spoznali ali pa vsaj skušali poznati in razumeti mišljenje
svojega nasprotnika ali morebitnega tekmeca!
Isti izsledki pa tudi pojasnijo, zakaj nam je najprijetnejše družiti se z ljudmi sorodnega mišljenja. Vsi ti so nam poznani in vsaj do neke mere tudi predvidljivi. Njihove dejavnosti nas ne presenečajo. Naši razumski modeli so podobni njihovim in naše skušnje so več ali manj slične.
Zaradi pomembnih razlik v človekovi mentaliteti in mišljenju je tudi takoj jasno, da nikakor ne more obstojati nekaka edinstvena mentaliteta, četudi se omejimo na en sam narod, eno samo kulturo, eno samo verstvo ali pa še kako drugo odpredeljenje. Z drugo besedo povedano, je pluralistična družba edina socialna ureditev, katera je v popolnem skladu z naravnim človeškim razumskim zadržanjem in vedenjem.
Seveda rezultati tega raziskovanja niso popolnoma novo odkritje vsem ljudem. Tisti, ki se ukvarjajo z reklamiranjem in trženjem, ali pa z manipuliranjem javnega mnenja, že dolgo vedo vsaj za nekatere teh posebnosti človeškega razuma, čeprav jih morda do sedaj niso doumeli na popolnoma znanstveni osnovi. Ti novi izsledki bodo zato v sposobnih rokah mogočno novo orodje in orožje pri pospešenem vplivanju na ljudsko mišljenje.
Le kako bomo temu kljubovali in se upirali? Že sedaj obstojajo postopki, ki vplivajo na človeško mnenje brez, da bi se ljudje tega sploh zavedali. Kot izgleda, najhujše šele pride. Kam bomo prišli, ko bodo to v roke dobili totalitarni režimi?
Nazadnje bi se rad ustavil še pri eni avtorjevi omembi. Potem, ko opiše človeške odgovore na generalov slučaj, pravi, da če imajo ljudje tako široko nasprotne odgovore tudi kadar je na kocki življenje in smrt, potem nastane vprašanje, če imajo taki slučaji sploh kakšen odgovor, najsibo etičen, praktičen ali pa še kaj drugega? S tem vprašanjem, mislim, je avtor pokazal svoje vsaj delno obupanje nad človekom. Kljub vsem gornjim podatkom sem še vedno mnenja, da je človek dovolj spreten, iznajdljiv in vztrajen, da se bo znašel in se izmotal tudi iz še tako zapletene zagate. Navsezadnje je ustvarjen po božji podobi!
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villa view Road at Neff €92-1172
Rojaki! Priporočata Ameriško Domovino »vpjim slovenskim prijateljem ki znancem!
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Povedal mi je, kako sta se obe znesli nad njim in mu s skalami razbili jeep, ker ju ob neki svečani priliki iz upravičenih razlogov ni hotel peljati s seboj. Obe, je dejal, sta ga stalno psovali. Obiskal me je, kadarkoli je prišel v Dako, in vprašal za nasvet.
Postaviti se ženama kot mož, sem vedel, da bi načelnik ne mogel, ker ni bil dovolj možakar, in sitnici sta bili že preveč navajeni nositi hlače. Zato sem svetoval bolj zvijačen način. Ker bi se radi pretepali, a ti nisi za kaj takega, nahujskaj obe, da se bosta začeli med seboj, sem mu rekel.
Naj postaneta ljubosumni druga na drugo. Daj jima za to resničen ali dobro zamišljen povod. Drugače razmer ne boš popravil in ne boš imel miru.
Nasveta se je držal, a kako gaje izvedel, mi ni povedal. Le to mi je nekoč rekel, da sta ženi prijazni in mu lepo strežeta. Domači mir kvari le kreganje in vpitje med njima in tožarjenje ene čez drugo. Vsekakor pa se je radoval novih odnošajev v hiši. Z vsako je tedaj imel po tri otroke.
O nasilju se je redko slišalo, a nekoč sem bil prisoten pri razpravi, ko so trije mladeniči posilili mlado neomoženo žensko. Z Nado sem bil gost pri zamindarju (ime ni potrebno), nekdanjem lastniku in vladarju velikega okraja severno od Dake.
Agrarna (zemljiška) preu-redba nove republike ga je razlastila, mu odvzela stoletne pravice njegovih prednikov, toda v resnici le na papirju. Po zakonu so trgi in vasi z bogatim poljedelstvom pripadali državi, a on je ostal zamindar (nekakšen kralj), vodil okraj s stotisoči prebivalstva kot svojo lastnino, z dogovorom, da dobršen del dohodkov podeli letno za povzdig in vzdrževanje novih šol in bolnišnic.
Z novim zakonom zamindar ni izgubil podedovanih pravic: svojim podložnikom je ostal vladar, zakonodajalec, sodnik, vse obenem. Z Nado sem odšel k njemu na tridnevni obisk, deloma zato, da bi si ogledal nasade ličijev, ki tod slove kot najboljše sadje.
Prvo jutro po prihodu je naju prebudilo kričanje iz oddaljenega vrta palače. Šel sem gledat, kaj se je zgodilo. Vaški stražniki so imeli z vrvmi zvezane tri mladeniče in vsi so nerazumljivo kričali.
Zamindar je kmalu pristopil, da zasliši, kaj se je zgodi-
lo.	Obtožba je bila strašna in uradnik poleg stražarjev je zahteval smrtno kazen, predpisano po zakonu proti posi-
Ijenju devic.
Vsi trije šestnajstletniki, kuštrasti, brez drugih oblačil kot umazan lungi (nekako krilo od pasu dol), so izpovedali, da so tisto noč imeli odnošaje; toda vztrajali so, da je bilo vse prostovoljno. Tožitelj pa je na podlagi izpovedi ženske njih ugovore zanikal in zahteval smrtno kazen.
Zamindar se je obrnil k meni z vprašanjem, kaj storiti. Če bi spregledal zahtevo po kaznovanju, bi sorodniki dekleta, vplivni trgovci v trgu, dvignili hrup proti njemu zaradi preziranja zakonov; izreči obsodbe, čeprav so mladeniči dejanje priznavali, pa tudi ni hotel.
Svetoval sem, naj zasliši žensko še enkrat o vsem, kar je že povedala tožitelju. Naj dekle pove, zakaj je ob pozni večerni uri šla k potoku, ko kaj takega mlade ženske ne delajo; če je imela prej odnošaje z istimi ali drugimi fanti in podobna vprašanja.
Tožilko sta zaslišali zamin-darjeva sestra in Nada, ki je po tolmaču stavila vprašanja. Odločilnih odgovorov sicer ni bilo, prepričevalnih tudi ne, a obe sta bili mnenja, da tožilka taji resnico.
Zamindar me je vprašal, kako bi jaz razsodil. »Ženska sama zasluži palico in to naj bo v pojasnilo njenim sorodnikom,« sem menil, »za pobaline, da si bodo zapomnili, pa po petindvajset na pete.«
To je obveljalo brez ugovora od strani tožitelja; brž po našem odhodu v dvorec je bila kazen izvršena. Udarci s posebnimi palicami za tako kaznovanje se niso slišali, kriki fantov pa nadvse glasno.
Z zamindarjem sem imel neredke sestanke. Za družino si je dal zgraditi moderno vilo v Daki. V svoj veliki dvorec v Mirzapuru ni jemal svoje žene. Kazalo je, da kot veren moha-medanec ni hotel kazati svoje žene in otrok. Ona je bila Kitajka in edina soproga. Pred njo je imel za ženo njeno sestro, katero pa je vojno sodišče izgnalo iz dežele, češ da je vohunila za komuniste v Pekingu. Tako je namreč šla govorica, katere pa nisem smatral za povsem resnično. Zamindar je bil pač mogočen in pristaš vladajoče stranke Muslimanske lige. Kot tak je brez težav dosegel, da pod kakršno koli pretvezo izžene prvo soprogo in jo nadomesti z njeno sestro. Prva tudi ni imela otrok, a druga ženska ga je v šestih letih zakona osrečila s petimi, samimi fantki.
Glede zemljiške reforme ali razdelitve veleposestev v Pakistanu se mi zdi umestno dodati še eno opazovanje. Zakon je
bil videti enakopraven za vse, za navadne veleposestnike kakor tudi za plemenitaške zamindarje, maharadže in podobne stoletja stare mohar-histične dinastije.
V primeru omenjenega zamindarja v Mirzapuru je bil isti zakon drugače tolmačen iz političnih razlogov: on je v bistvu ostal vladar in lastnik vsega, ker je bil mohameda-nec.
Indijskim mogotcem je bilo odvzeto vse. Maharadža dežele Rangpur na severu, s tremi milijoni prebivalcev, je čez noč postal siromak v glavnem zato, ker je bil Indijec in ne mohamedanske vere. Nova vlada je brez odškodnin razdelila vsa posestva dežele med kmetovalce in njemu dovolila le košček zemlje in dom.
Ta dom je bil obsežen grad, katerega so evropski arhitekti zgradili pred stoletjem. Načelnik policije v Rangpuru, kjer sem vodil preiskavo s predavanji, me je povabil, da si ga z Nado ogledam. Štiridesetletni maharadža, pohabljen in siromašno oblečen naju je sprejel pred gradom; ob njem sta bila dva naga otročička. Angleščine ni govoril in načelnik je tolmačil hindustanščino.
(Dalje prihodnji torek)
Nastopi Ansambla Lojzeta Slaka v Clevelandu
Gostovanje Slakovega ansambla organizira United Slovenian Society. Vstopnice za vse spodaj navedene nastope si lahko nabavite ali pri Tony’s Polka Village na E. 185. St., tel. (216) 481-7512, ali pri trgovini Tivoli na 6419 St. Clair Ave.
31. julija — Slakov ansambel nastopa na »Starokrajskem festivalu« na E. 185. cesti. Vstopnine ni.
28. avgusta — Koncert za slovenske upokojence v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Vstopnice po $5 za koncert in ples.
30.	avgusta — Koncert v Ido-ra Park Ballroom, Rte. 62, Youngstown, O. Začetek ob
7.	zvečer. Za ples po koncertu igra Tone Klepec orkester. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta pa po $4.
31.	avgusta — »Slovenska noč s Slakom«. Večerja, koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnice po $15, za balkon (brez večerje) po 8.30 zv. po $7. '
1.	septembra — Koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. pop. Slakov ansambel in Jeff Pecon orkester igrata za ples po koncertu in programu. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta po $4
2.	septen.bra — »Super Slovenian Fest« na Delavskem dnevu prazniku na ADZ letovišču, Kniffen Rd., Leroy, Ohio. Igrale bodo tudi USS godba na pihala ter razne harmonikarske skupine. Vstopnice po $4.
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
niki SNPJ začeli takoj organizirati med slovenskimi rojaki nabiralno akcijo okrog 55 tisoč dolarjev za nakup ameriške medicinske aparature, ki jo nujno rabijo v ljubljanski bolnišnici. Zelo razširjena spevoigra »Meni čast - tebi denar«, v kateri prikazujejo dobre ljudi kot blazine, na kateri počivajo glave pametnih in zvitih ljudi!
Pretekli mesec je obiskal Chicago jugoslovanski poslanik v Washingtonu Mico Ra-kic. Ob tej priliki je chicaški jugoslovanski generalni konzul Stanko Jerosimič s svojo ženo priredil prijateljski sprejemni večer v prostorih konzulata, na katerega so bili povabljeni predstavniki slovenskih organizacij, razumljivo tistih, ki podpirajo sedanji režim v Jugoslaviji.
Iz Milwaukeeja so se udeležili tega večera predsednica »Uspeha« Fani Smole in njen mož Matt, podpredsednik pevskega zbora »Uspeh«, že omenjeni Stanley Vidmar in žena Shirley, ter Olga Fredericks. Nič ni čudnega, da se potem radi te časti nekateri rojaki počutijo bolj zvišene in radi tega zavedno ali nezavedno gradijo pot čez ocean, vse do slovenskega stolnega mesta Ljubljane!
Ljubljanska revija Rodna gruda je namenjena prekomorskim Slovencem in Slovenkam. Tiskana je na finem papirju in slike iz slovenskih krajev se širijo po njej v vsem razkošju. V reviji nam prikazujejo, da je življenje v SR Sloveniji brez problemov, brez težav, skratka, življenje teče kot po žnorci!
Toda druga revija, ki je namenjena delavcem, zaposlenim v raznih državah Evrope, predvsem delavcem in delavkam v Nemčiji, je revija Delavec, ki je priloga časopisa Delo. Je brezplačna in je tiskana na slabem papirju, zato so tudi slike na tej višini. V tej reviji pa beremo o velikih pro-
blemih in težavah na finančno-gospodarskih in političnih poljih, ki jih imajo delavci v Nemčiji in drugod z domačimi oblastniki.
V Delavcu sem naletel na članek nekega novinarja, k' očita predsedniku Ronaldu Reaganu, da je ob 40. obletnici miru in koncu nacističnih grozodejstev prišel v NemČijOi ne da bi slavil zmago nad fašizmom in nacizmom, marveč je iskal trdno pomoč Nemcev v njegovi politični ideologiji-Nadalje novinar trdi, da je Reagan pozabil, da ljudje v starem kraju ne bodo nikdar pozabili in odpustili nacistični zločinov.
Tu me je spomin zbodel-kajti takoj po prvih vojnih letih je Jugoslavija nudi a roko sprave s tem, daje odprl3 državne meje in vabila nemške in italijanske turiste, naj pridejo uživat počitnice na obao Jadranskega morja. Ra 1 dobre oziroma trdne valute so Nemci in Italijani navalili v naše kraje, danes pa uživajo naše sonce in dobrodošlico.
Po prvi svetovni vojni sm0 Slovenci z velikimi mukam1 resli nemškega jarma in :mške filozofije. Zato so nas drugi svetovni vojni hoteli iz isati iz zemeljske oble. P° 1 li in poniževali so nas, in v thvalo za vsa grozodejstva, eko 100 tisoč naših Iju^ ostovoljno hlapčuje nem emu škornju, opravljajo ijtežja in najgrša dela, to nemških mark boljŠg
D ♦ Vri
Sloveniji.
Pred mnogimi leti so n ugledni pisatelji, na Prl . pesnik Oton Župančič, sV . in obsojali tako izseljeva ^ naše delovne moči v tu-iin^ja. danes izgleda, da to tudi o sti odobravajo. To Potr .g, misel, da naš egoizem, . nost in neumnost, ima po jena tla tudi v socializmu-
A.G-
- NAROČILNICA -
Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Domovina< Združene države:
_____Za eno leto - $33.00.
_____Za pol leta - $18.00.
_____Za tri mesece - 1 5.00.
Kanada:
_____Za eno leto - $42.00.
_____Za pol leta - $27.00.
_____Za tri mesece - $17.00.
Petkova izdaja:
_____$ 1 8.00 na leto v ZDA.
_____$22.00 na leto v Kanadi.
Dežele izven ZDA in Kanade:	>
_____$45 (leto) ____$25 za petkovo de
IME____
NASLOV
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!