< > I- 0 D 1 u < -i O Tudi če ne moreš vsega postoriti, še ni treba vsega opustiti. Nemški pregovor naš tednik Številka 2 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 15. januarja 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Važno bo, da bomo naše kmete čim bolj dobro informirali o pravicah in možnostih. Miha Zablatnik, član predstojništva Kmetijske zavaroval- Ugodne prognoze za Demokracijo '99 — - - - ^ Strani 2/3 XX. TISCHLERJEVA NAGRADA Lovro Kašelj, župnik v Hodišah in dolgoletni predsednik KKZ bo v petek, 22. januarja, prejel XX. Tischler-jevo nagrado. Letošnja Tischlerjeva nagrada sou-pada z 20-let-nico smrti dr. Joška Tisch-lerja, prvega predsednika Narodnega sveta in očeta Slovenske gimnazije. Naš tednik je obiskal Kašlja v hodiškem župnišču. Strani 8 in 9 Foto: Fera POLITIKA Volitve 1999. Prof. Pelinka NAŠEMU TEDNIKU: „Haider lahko postane deželni glavar samo, če ga podpreta SPO ali ČVP.“ Pogovor z njim na strani 3 OBČINE Obmejno srečanje. Tudi letošnje srečanje obmejnih občin je bilo bolj družabnega značaja, brez konkretnih rezultatov. Poročilo na strani 5 KMETIJSTVO Kmečka zavarovalnica. Preteklo sredo je bilo zapriseženo novo predstojništvo. Pogovor s članom predstojništva Miho Zablatnikom. Poročilo na strani 4 ŠPORT Paco VVrolich Kolesar iz Loč se pripravlja na prvo preizkušnjo kot profesionalec - na dirko po Ma-lajziji. Pogovor z njim na strani 15 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar Našega tednika Za volitve vso srečo! Eden najlepših izzivov demokracije so svobodne volitve. Z njimi je kakor z zdravjem. Če ga imaš, ti ne dela skrbi, se zanj ne brigaš preveč. Si zdrav, in tako je! Ko je ogroženo, ko ga ni več, postane poglavitna skrb. Demokracija je polna izzivov, s tem tudi polna neuresničenih, pač pretiranih upov in s tem polna razočaranj. To se bridko kaže v nekdanjih komunističnih državah. Mnogi otožno gledajo nazaj na čase, ko so vsaj tisto imeli, kar so. Svobode sicer ni bilo, bilo je pa vsaj najpotrebnejše na mizi. V demokraciji se nikomur nič ne podari na zlatem pladnju, vse si je treba trudoma priboriti. Zavzemamo se za demokratične pravice, zato je tudi treba, da jih izkoriščamo. Kot živi udi moramo demokracijo sooblikovati. Nerazumljivo bi bilo, ko bi samo stali ob strani in se glasno pritoževali, da tega pa onega nimamo, a se ne bi dejavno potrudili, da razmere spremenimo. Priložnost za take spremembe so volitve. V letu 1999 imamo mi na Koroškem tri važne volitve, dežel-nozborske, državnozborske in še evropske. Neposredno so za nas najpomembnejše deželnozborske volitve v nedeljo, 7. marca. Gre za važne cilje, gre tudi za odločitev za 3. tisočletje, ki se bo začelo s 1. januarjem 2001. Koroška je znotraj Avstrije politični pojav posebne vrste. Nikjer ovira za vstop v deželni zbor ni tako visoka kakor pri nas. Drugod je meja štiri ali pet odstotkov, pri nas okoli deset. Vzrok je v čudni razdelitvi na štiri volilna okrožja. Izredni uspeh Koroške enotne liste pri volitvah 1975 (glavni kandidat Pavel Apov-nik) je oblastnike spravil do tega, da so za deželo Koroško sklenili obstoječi volilni zakon. Za prvo mesto se bijeta SPO in FPČ, OVP se trudi, da bi kot tretja sila pridobila kaka dva odstotka in imela s tem enega deželnozborskega poslanca več. Mesto deželnega glavarja Christo-fa Zernatta bi se tako okrepilo; verjetnost, da bo kot predstavnik najmanjše stranke spet postal deželni glavar (to je od junija 1991 dalje), bi se povečala. Michael Ausservvinkler, predsednik SPO, trdno računa s tem, da bo njegova stranka postala najmočnejša, sicer verjetno ne bi bil izjavil, da najmočnejši stranki v vsakem primeru pripada deželni glavar. Kot tak pa se že ponuja predsednik FPČ Jorg Haider; trdno je prepričan, da bo najmočnejši v deželi in da bo kot deželni glavar popeljal Koroško v lepšo prihodnost. „Drugi imajo oblast, mi imamo rešitve!", je izjavil na volilnem zborovanju v Celovcu v nedeljo, 10. januarja. Sedanje tri deželnozborske stranke so v svojem oblastništvu že tako okostenele, da jim sploh na misel noče priti, da bi kdaj delile mesta s kako četrto alo celo peto silo. Kako oblast slepi, se kaže npr. pri dogodkih okoli deželne energetske družbe Kelag in okoli bolnišnic. Zato je tem bolj potrebno, da pride nova sila v koroški deželni zbor, da se s tem poživi demokracija. Zeleni, Liberalni forum, Združeni zeleni Avstrije in Enotna lista so se povezali v De-mokracijo/Demokratie 99 z namenom, da dosežejo pri volitvah 7. marca uspeh in da pridejo v deželni zbor. Življenje kaže, da je čas, da se oglasi v koroškem deželnem zboru nov glas. V zvezi s kandidaturo Demokracije 99 je treba jasno odgovoriti tistim, ki strašijo z deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem. Edina, ki lahko napravi Jorga Haiderja za deželnega glavarja, je SPO sama. Ausservvinklerjeve besede, da mora biti kandidat najmočnejše stranke deželni glavar, povejo čisto vse. Tu ne pomaga nobeno izvijanje in nobeno obračanje. Demokracija je družba nenehnih sprememb, seveda ob ohranjevanju in izpopolnjevanju dobrega. Dobro pa je, kakor pravi pregovor, že nasprotnik boljšega. Razmere na Koroškem so sad tega, kar so ustvarile in ustvarjajo oblastniške stranke. Koroške razmere zahtevajo politično prenovo. Deželnozborske volitve so priložnost, da se napravi ta potrebni korak politični prenovi naproti. Demokracija 99 naj šele pokaže, da je boljša, pa tudi izkušnje nima nobene, pravi marsikdo. V redu, pa ji dajmo to priložnost! Volitve: Ugode prognoze za Demokracijo 99 ■ Inštitut Gallup izvedel povpraševanje javnega mnenja. Trenutno ima DEMOKRACIJA 99 okoli 8 odstotkov. ■ Prof. Fritz Karma- sin (vodja inštituta Gallup) za NT: „Osnovni mandat za DEMOKRACIJO 99 je možen." Kdor trdi, da DEMOKRACIJA 99 nima šanze priti v deželni zbor in daje zato glas zanjo proč vržen, se moti. To potrjujejo vsi seriozni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predvolilnimi prognozami. Vodilni dunajski inštitut za raziskavo javnega mnenja Gallup je izvedel za tednik News anketo, po kateri bi trenutno DEMOKRACIJA 99 dobila okoli osem odstotkov. Pred nekaj tedni so ji še prisodili okoli šest odstotkov. Tendenca je torej pozitivna. Treba pa je v tej zvezi poudariti, da gre pri tem za deželno povprečje. To pomeni: ker je delež DEMOKRACIJE 99 v volilnih okrožjih Spittal in Trg pod deželnim povprečjem, znaša v drugih (zlasti velja to za Celovec in Velikovec) nad več kot osem odstotkov. Če dobi v enem od teh okrožij osnovni mandat, ima v deželnem zboru najmanj dva, po vsej verjetnosti pa tri. Vodja inštituta Gallup je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM opozoril na še en pomembni aspekt: Jzkušnje kažejo, da je v zaključni fazi volilnega boja nedvomno mogoče mobilizirati dva do tri odstotke. Poleg tega je treba upoštevati, da je nad 25 % Korošcev še neodločenih. Seveda pa je to odvisno predvsem od volilne skupine same in njenega angažmaja." Janko Kulmesch Vodja inštituta Gallup prof. Fritz Karmasin. SLOVENIJA Posebne pravice za zamejske Slovence Slovenci, živeči v zamejstvu, bodo kmalu lahko pridobili status Slovenca brez slovenskega državljanstva, s katerim bodo praktično izenačeni v pravicah z državljani Slovenije. Šest poslancev državnega zbora je namreč vložilo v parlamentarno proceduro predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Izven meja Slovenije živi, po ocenah, nad 300. 000 Slovencev. Za status Slovenca brez državljanstva bodo po zakonu lahko zaprosili vsi tisti pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki javno priznavajo pripadnost slovenskemu narodu, izkazujejo Republiki Sloveniji lojalnost, so aktivni v organizacijah Slovencev v zame- jstvu in po svetu, jim ni bilo odvzeto državljanstvo in jim ni bila izrečena prepoved bivanja v Sloveniji. Med pravicami pa naj bi jim bila priznana pravica do vstopa v Slovenijo brez vize, izenačeni naj bi bili s slovenskimi državljani pri nakupu zemljišč, nepremičnin in pri dobivanju štipendij, imeli pa naj bi še nekatere druge ugodnosti. Poslanci, predvsem iz opozicije, ki so vložili predlog zakona, ocenjujejo, da bi za status Slovenca brez slovenskega državljanstva zaprosilo med 120. 000 in 150. 000 Slovencev v zamejstvu in po svetu. Če bo šlo brez zapletov, naj bi bil zakon sprejet še pred koncem leta. Jože Biščak Skupni volilni program. Včeraj (po redakcijskem zaključku) so glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 Michael Johann, Tina Rabi, Andrej VVakounig in Andrea Wulz skupno z Dietmarjem Wedenigom na odlično obiskani novinarski konferenci predstavili javnosti skupni volilni program. Več v naslednji številki NT. Foto: Fera Deželni glavar Haider samo s pomočjo SPO ali OVP Prof. Pelinka: Jzvolitev DEMOKRACIJE 99 v deželni zbor bi bila pozitiven signal." Kako nesmiselna je propaganda koroških socialdemokratov: Kdor voli DEMOKRACIJO 99, ta podpira Haiderja, je indirektno potrdil univ. prof. Anton Pelinka. Prof. Pelinka je eden najbolj znanih in priznanih politologov v Avstriji. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poudaril: „Haider iz lastne moči ne more postati deželni glavar. Deželni glavar lahko postane samo tedaj, če ga podpreta SPO ali OVP." Na vprašanje, kaj pravi o Ausservvinkler-jevi napovedi, da bo v primeru volilne zmage FPČ podprl Hai- derja kot deželnega glavarja, pa je odgovoril: „To stališče ni logično. Prvič zato ne, ker odloča o deželnem glavarju parlamentarna večina in ne, katera stranka je najmočnejša. Če bi bilo drugače, Zernatto nikoli ne bi mogel postati deželni glavar. Z vsebinskega vidika pa je taka napoved absurdna in politično neverodostojna.” Na vprašanje, kako ocenjuje Politolog prof. Anton Pelinka stopstvo kandidaturo DEMOKRACIJE 99, je priznani avstrijski politolog odgovoril: „Če bi prišla v deželni zbor, bi to bil pozitiven signal. Koroški volilni red je za avstrijske razmere enkraten v negativnem smislu. Prav tako pa bi bil to tudi pozitiven signal za deželnozborske za-slovenske narodne skupnosti. Sedanja ureditev je sovražna do manjšine." Janko „Ne gre mi v prvi vrsti za deželnozborski mandat" Dietmar VVedenig NAŠEMU TEDNIKU: „Mnogi bivši socialdemokratski volilci pozdravljajo mojo kandidaturo na listi DEMOKRACIJA 99." Po poklicu je šolski ravnatelj, bil je okrajni šef SPČ (Celovec-dežela), dokler ga stranka ni izključila - čeprav nikoli niso proti njemu sprožili sodnijskega postopka. Nasprotno: pristojni organi in javnost so ga popolnoma rehabilitirali. Ostal je v deželnem zboru kot „divji" poslanec, sedaj pa kandidira za DEMOKRACIJO 99 na 5. mestu. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM utemeljuje svojo kandidaturo takole: „Ne gre mi v prvi vrsti za mandat, temveč za več demokracije in za resnično opozicijo. V resnici so vse tri stranke vladne stranke. To lahko rečem iz lastnih izkušenj v preteklih dveh letih. Mnogo bivših socialdemokratskih volilcev me je nagovorilo, da niso zadovoljni s sedanjo SPO in z njenim glavnim kandidatom. Pravijo, da od vladajočih treh strank nobene ne morejo voliti in da v DEMOKRACIJI 99 vidijo alternativo." Aus-servvinklerjevo propagando: Kdor voli DEMOKRACIJO 99, podpira Haiderja, je označil kot „poceni izgovor za njegovo neizpolnjeno obljubo, da bo še pred volitvami omogočil spremembo volilnega reda." -Kuj- DEŽELNE VOLITVE SPO zvesta VVagnerjevi tradiciji Kako močno se koroška SPO naslanja na nemškona-cionalne volilce, je dokazala tudi s tem, da je za deželnozborske volitve reaktivirala bivšega deželnega glavarja VVagnerja. VVagner velja kot izrazit zagovornik sodelovanja s političnimi skupinami, ki se z vso silo zaganjajo proti enakpravnosti slovenske narodne skupnosti. Koroški Slovenci, tudi tisti, ki prihajajo iz socialdemokratskega tabora, so njegovo politiko z ogorčenjem odklanjali - še posebej, ko je zavestno poudaril, da je bil „ein hoch-gradiger Hitlerjunge". Ni pa še dolgo tudi od tega, ko je obžaloval, da ni pridobil Haiderja za socialdemokratsko stranko. Sedaj je VVagner v volilnem boju Ausservvinklerjeve SPO prevezel eno ključnih nalog. Kot šef skupine upokojenih socialdemokratskih politikov bo njegova naloga predvsem ta, da mobilizira nekdanje in sedanje nem-škonacionalne volilce. Tako hoče SPO verodostojno dokazati, da je ostala zvesta VVagnerjevi tradieji. Ali kot je to komentirala glavna kandidatka Lif v okviru DEMOKRACIJE 99: „Reaktivacija VVagnerja pomeni korak v socializem kamene dobe." -Kuj- Dietmar VVedenig 4 Iz naših občin/Kmetijstvo Na kraktko ZA LETO 1998 Višje podpore za kulturo Dobrla vas. V letu 1998 so kulturna društva v Dobrli vasi dobila podpore v višini 165.000 šilingov. Predlog za razdelitev je izdelal mag. Rudi Vouk in je bil soglasno sprejet. Podpore so bile razdeljene sledeče: AGV Volkslieder-chor Kuhnsdorf S 8.000, -, Dorfgemein- schaft Edling S 4.000,-, Dorfgemeinschaft Gos-selsdorf S 4.000,-, Dorfgemeinschaft St. Mar-xen S 5.000,-, Ebern-dorfer Funfgesang S 3.000, -, Gemischter Chor Kuhnsdorf S 10.000, -, Jagdhornbla- ser Sudkamten S 3.000, -, Jauntaler Gold-haubenfrauen S 3.000,-, Karnter Abvvehrkamp-ferbund S 3.000,-, Karntner Bildungsvverk S 3.000,-, Kuhnsdorfer Narrengilde S 5.000,-, (+15.000,-,), cerkveni zbor Kazaze/Edling S 4.000, -, MGV Eberndorf S 10.000 (+ S 5.000 za 75-letnico), MGV Kuhnsdorf S 3.000,-, Oaurtet a capella S 0, Singge-meinschaft Eberndorf S 9.000, -, SPD Srce Dobrla vas S 8.000,-, otroški zbor SPD Srce S 2.000, -, gledališka skupina SPD Srce Dobrla vas S 2.000,-, slovenski cerkveni zbor Dobrla vas S 5.000,-, Sudkarn-tner Sommerspiele S 5.000, -, Verein Haus der Heimat S 6.000,-, VVerkskapelle Leitgeb S 20.000, -, Landjugend Jauntal S 5.000,-, Kohl-dorfer Teichspatzen S 10.000, -. Nov klavir. V nedeljo, 17. januarja, bodo ob 15. uri v Kulturnem domu predali namenu novi klavir, ki ga je SPD Srce kupilo s pomočjo dobrotnikov. Nakup je z S 2.000,- podprla tudi občina Dobrla vas. Silvo Kumer Krista Janežič iz Šentjakoba bo nadomeščala Zabiatnika. m; Lani decembra je Koroška kmetijska zbornica na novo izvolila predstojništvo Koroške kmečke zavoravalnice (Sozi-alversicherungsan-stalt der Bauern). Na mesto drugega zastopnika FPO je bil v predstojništvo izvoljen Miha Zablatnik (SJK), kmet iz Bil-čovsa. Zablatnik je od lani naprej tudi predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti (KIS). Njegova namestnica bo kmetica Krista^ Janežič z Leš pri Šentjakobu v Rožu. -Oba, Zablatnik in Janežičeva, sta dvojezično zaprisegla, ... kar je bilo sprva uradnike nekoliko spravilo iz koncepta, saj tega niso pričakovali. Miha Zablatnik pa je presenečene uradnike pomiril, da dvojezična zaprisega ne bo pomenila nobenih večjih formalnosti, kar je potem tako tudi bilo. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Notburga Penker, njen namestnik pa bo Franz Schmied (oba Bauernbund). Predsednika opravljata svoje naloge bolj ali Najvažnejša naloga bo informiranje naših kmetov Preteklo sredo je bilo v Celovcu zapriseženo novo predstojništvo Kmečke zavarovalnice, v katerem je prvič tudi zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov. oja glavna naloga bo nedvomno, da bomo naše kmete in kmetice čimbolje informirali o možnostih in pravicah, ki jih imajo. MIHA ZABLATNIK, ČLAN PREDSTOJNIŠTVA SVB _ ; V _ manj poklicno, medtem ko so ostali člani predstojništva v častni funkciji in ne dobivajo plač. Predstojništvo Kmečke zavarovalnice je setavlje-no sledeče: 3 Bauernbund, 1 SJK, 1 SPO, 1 FPO. Proti razdelitvi je ponovo ostro protestirala FPO, toda protesti niso imeli več nobenega vpliva, saj je za imenovanje pristojna Kmetijska zbornica. Miha Zablatnik je s tem v zvezi dejal, da je bil to nedvomno edinstven zgodovinski dogodek, da je slovenska frakcija v takem gremiju odvzela FPO mesto. Uspeh pa je bil možen samo na osnovi uspešnega dela svetnikov SJK Štefana Domeja in Janka Zvvittra, tako Zablatnik. Seje Kmečke zavarovalnice so povprečno štirikrat letno, po potrebi tudi večkrat. Svojo glavno nalogo vidi Miha Zablatnik v tem, da bo na eni strani zastopal interese južnokoroških kmetov v tem gremiju, na drugi strani pa, in temu pripisuje še več važnosti, da bo skrbel za informiranje kmečkega prebivalstva o vseh pravicah in možnostih, ki jih imajo v okviru zavarovalnice. Trenutno so na primer zelo aktualna vprašanja okoli bolniškega lista in vprašanja nezgodnega zavarovanja. Ker je Zablatnik tudi predsednik KIS bo skušal tudi po tej poti informirati slovenske kmete in kmetice, npr. s predavanji. Zablatniku pa se gre tudi za posredovanje informacij v slovenščini, kar doslej še ni bilo možno. Silvo Kumer PROJEKT BI STAL 15 MIO. ŠILINGOV Bo nastala ribiška vas pri Šmelškem jezeru ? Sele. Pri Šmelškem jezeru (Stausee) naj bi v naslednjih letih nastala ribiška vas. Občinski svet je na minuli seji razpravljal o tem vprašanju, ni pa o njem sklepal, ker projekt še ni zadosti pripravljen in izdelan. Načrt, ki je še bolj v idejnem Stadiju, predvideva, da bi ob jezeru nastala prava vas, ki bi nudila turistom, predvsem pa ribičem gastronomske usluge. Med drugim naj bi v bližini jezera nastalo tudi dvoje teniških igrišč. Stroški za ureditev infrastrukture in odkup zemljišč naj bi menda znašali nad 15 milijonov šilingov. VISOKOHITROSTNA ŽELEZNICA Ljudske iniciative se pogajajo s H L AG Pliberk. Ljudske iniciative v vaseh Brege, Dob, Vidra vas in Blato se bodo 24. januarja srečale z načrtovalci „Koralmbahn“, ki bo med drugim speljana skozi občino Pliberk. PIL AG je občini predlagala dve trasi, ki pa ju iniciative ne sprejmejo, ker sta speljani preblizu vasi. Ker hoče HL AG do konca septembra najti traso, bodo pogajanja med HL AG, občino in ljudskimi inciativami že odločilnega značaja in je pričakovati, da bodo iniciative segle tudi po ostrejših sredstvih, če ne bodo upoštevali njihovih predlogov. T v»1 1 v Iz naših občin Pred odhodom na skupno kosilo so se župani obmejnih občin skupno fotografirali. Upati je, da bodo župani v prihodnje videli v tem srečanju več kot le skupno kosilo in izmenjavo novoletnih želja. Z leve: zastopnik občine Prevalje, F. Stakne, M. Večko, J. Praper, R. Grilc, P. Robnig, J. Pfeifer in J. Pajank. Foto: Budai Obmejne občine še vedno druži samo prijateljstvo Sodelovanje med obmejnimi občinami se naj ne bi reduciralo zgolj na prijateljske obiske. Toda tudi danes se pri tem načinu še ni veliko spremenilo. Ob začetku novega leta so se tradicionalno srečali občinski politiki obmejnih občin Črna, Mežica, Prevalje, Ravne, Pliberk, Bistrica in Globasnica. Letos je presenetljivo prišel tudi dobrolski župan Josef Pfeifer. Na srečanje izmenjaje vabi ena izmed občin, letos-so bili na vrsti Pliberčani. Ker je bilo že v preteklih letih vedno spet slišati kritike, da so srečanja zgolj prijateljskega in kulinaričnega značaja, so letos gotovo mnogi pričakovali nekaj iniciativ za izboljšanje sodelovanja. Na žalost tudi letos ni bilo vidnejših korakov v prihodnost. Edina novost je bila, da so slovenski župani informirali avstrijske kolege o ravno minulih občinskih volitivah in o razdružitvi Ravne, ki je razpadla na občine črna (župan Franc Stakne), Mežica (župan Janez Praper), Prevalje (župan dr. Matic Tasič) ter Ravne (županja Ivana Klančnik). Da je obmejno sodelovanje možno uresničiti, kažejo gasilci iz vseh teh občin, ki imajo redne skupne vaje in si izmenjujejo informacije. Ena oprejemljivih skupnih tem za leto 1999 je Interreg projekt-..Kolesarska pot okoli Pece", ki bo prinesla koristi za občine na obeh straneh meje. Silvo Kumer Sežigajne smeti: v Straji vasi zahtevajo politiki milijone Na izredni seji je občinski svet v Straji vasi postavil jasne zahteve na koroški deželni zbor. Pretekli ponedeljek je na izredni seji zasedal občinski svet in obravnal gradnjo sežigalnice smeti v občini Podklošter. Prva naselja v občini Straja vas so namreč le nekaj sto metrov oddaljena od načrtovane sežigalnice in bi seveda zelo prizadeli celotno občino Strajo vas. Ker je deželni zbor že sklenil visoke podpore za izgradnjo infrastrukture v občini Podklošter, je tudi občinski svet v Straji vasi postavil jasne zahteve, med drugim: • Občina Straja vas naj bi dobila zagotovilo za brezplačno sežiganje smeti. • Dežela Koroška naj da občini Straja vas 30 milijonov šilingov kot posebno podporo za gradnjo občinske kanalizacije, ki bo občino stala skupno nad 65 milijonov šilingov. • Če bo na termsko ogrevanje priključena občina Podklošter, potem mora nanjo biti priključena tudi občina Straja vas. Ker so v občini tudi gospodinjstva, ki jih ne bo možno priključiti, naj bi le-ta dobila letno 10.000 šilingov podpore za ogrevanje. • Podobno kot občina Podklošter naj bi tudi občina Straja vas dobivala letno 3 milijone šilingov od družbe, ki bo vodila sežigalnico. • Pri izbiri delovnih sil naj bi imeli občani iz Straje vasi prednost. • Dežela Koroška naj bi letno dodala k rednim dotacijam še 10 mio. šilingov. Zahteve je občinski svet naslovil na Koroško deželno vlado in Deželni zbor, ki bosta katalog predlogov obravnavala. IZ OBČIN Pritožba dješke EL „ ...... ... rih* " občin- Mag F,II,p Wa- sk sve„ raschsejepn- ta. Po zad. __________ njih volitvah so si ostale frakcije razdelile mesta. EL so sicer ponudile mesto v kontrolnem odboru, kar pa je mag. Fillip VVarasch odklonil, ki pa očitno kljub temu vodi zelo vestno „kon-trolno politiko" v občinski sobi. Pred kratkim je odkril, da je kontrolni odbor protizakonito sestavljen. V štiričlanskem odboru sta tudi dva mandatarja SPO (Brodnig in Krauter), ki sta tudi namestnika v občinskem predstojništ-vu, kar pa občinski red (AGO) ne dovoljuje. Zdaj zadevo kontrolira občinska nadzorna oblast pri deželni vladi, ki bo morala poseči in občino Djekše pozvati, da na novo sestavi kontrolni odbor. Čaka letos sanacija jame pri Dvoru ? Šmihel/Dvor. Občina Bistrica nad Pliberkom se očitno že pripravlja na sanacijo jame pri Dvoru, kjer so pred desetletji nepravilno deponirali odpadke. V proračunu za 1999 je za ta projekt, ki ga predpisujejo uradi, že predvidena večja vsota. Vsak Bistričan je zadolžen s 471 šil. Šmihel/Bistrica. Iz proračuna občine je razvidno, da znaša zadolžitev občine Bistrica na posameznega občana 471 t šilingov, kar v koroškem razmerju ni veliko. K tej zadolžitvi še niso všteti krediti, ki jih je občina najela za posebne projekte. Finančna moč na občana pa znaša 12.108 šilingov, kar je v dobrem koroškem povprečju. 6 Rož - Podjuna - Žila V Suhi pri Podgorjah je te dni slavila 75-letnico življenja Neži Klemenjka, po domače Folta-činja. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružujejd vsi domači in drugi sorodniki. V Homelišah pri Šentlipšu je pred nedavnim slavila 564etnico življenja Mici Sadovnik. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Selah na Šajdi je praznoval 45-letnico Joži Mautz. Vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Na Lancovi pri Škocijanu obhaja rojstni dan občinski odbornik GL Škocijan Grega Slo-goutz-Sternad. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. V ponedeljek, 18. januarja, bo obhajal 84-letnico življenja Janez Lampichler iz Šmarjete. Nekdanjemu šmarješkemu župniku že v naprej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo hvaležni farani in znanci. Naslednje voščilo je namenjeno Neži Olip, Vrtnikovi iz Sel, ki je minulo soboto obhajala 84-letnico življenja. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in dobrega počutja v krogu najdražjih. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Alojziji Miiller iz Vogrč, Veri Amenitsch iz Pliberka, Neži Pečnik iz Šmihela, Doroteji Domej iz Rinkol, Pavli Ro-senzopf iz Breške vasi, Konradu Kusterju iz Konovec pri Pliberku, Neži Knor s Ponikve in Rozki Kordež iz Nonče vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Visok življenjski praznik, 85-letnico, slavi Pavla Brezinšek. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. 5=5 ČESTITAMO ’ Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mici Martinjak iz Go-rinčič ter ji želi trdnega zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Naše prisrčne čestitke za minuli osebni praznik veljajo tudi Mici Robas iz Hodiš. Vse najboljše! V Rinkolah pri Pliberku je pred kraktim slavil svojo 75-letnico Paul Sadjak, po domače Les-jok. Ustrežljivemu in prijaznemu sosedu čestitajo vaščani ter znanci, ki mu želijo vse najboljše, predvsem zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Svojemu dolgoletnemu naročniku is- kreno čestita tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA . V Kotmari vasi je obhajal 60-letnico Ernst Kruschitz. Slavljencu za ta jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno grabštanjskemu župniku Tonetu Opetniku, ki je slavil 50-letnico življenja in god. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo mama ter vsi bratje in sestre z družinami. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi kuha- rici Nežki Hudelist, ki je prav tako obhajala dvojni praznik. Minuli ponedeljek, 11. januarja, je v Rožeku obhajala rojstni dan Leni Kajžnik. Prisrčnijm čestitkam in najboljšim željam domačega kulturnega društva Markovič se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 55-letnico življenja obhaja Stefi Zvvander. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Dobu pri Pliberku je te dni praznovala visok življenjski ju-bilelj naša dolgoletna naročnica. Neža Ažnah je v krogu domačih praznovala svojo 85-letnico. Številnim čestitkam se pridružu- ČESTITKI TEDNA Osebni jubilej vogrske dobrotnice % #časih napiše kako pesmi-\ / co, npr. ob raznih cerkve- V nih prireditvah ali za go-dovnike. Izpod njenega peresa je tudi vogrška himna. Med drugim so jo zapeli ob 800-let-nicj domače fare. Če je kaka slovenska prireditev, jo obišče, ne glede na to, kdo je prireditelj. Merodajno je zanjo, da se ustvarja v korist narodne skupnosti in da se ne razdvaja v takšne ali drugačne tabore. Če jo prosijo mladi SAK-jev-ci, da jim speče dobre „šavm-rolne", jim od vsega srca rada izpolni željo. Skratka: če je treba pomagati domači skupnosti, Nežke Lu-bas ni treba dvakrat prositi. Najbolj pa sta ji pri srcu farna cerkev Vogrče, za katero skrbi kakor za svoj lastni dom, in domači cerkveni zbor, ki ga je dolga leta vodil njen mož Mihej in ga sedaj, kljub upokojitvi, še vedno vodi bivši vogrški šojski ravnatelj Joško Koncilja. Čez 40 let so bile pevske vaje cerkvenega zbora na njenem domu pri Olipu. Sploh je Olipova domačija Znana in priljubljena zaradi gostoljubnosti. Tam so uredili tudi posebno pevsko sobo, in če ima sv. Cecilija god ali nekdo od pevk in pevcev osebni praznik, Mihejeva žena Nežka jih ne pozabi pogostiti. Jutri, 16. januarja, obhaja Nežika Lubas svoj 70. življenjski jubilej, za kar ji prisrčno čestitamo. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva ter čim več prijetnih trenutkov v krogu njenih najdražjih. Draga Nežika, kličemo Ti na mnoga leta! Hkrati pa imamo nate malo prošnjo - lepo pazi na Tvoje zdravje. -Kuj- Osebni praznik Stanka Vvrulicha ■^družino živi na Radišah L— in je sin znane Cu-lehnarjeve družine, kjer se je petje vedno pisalo z zlatimi črkami. Poleg tega se je izučil za organista, mdr. pri prof. Francetu Ciganu in prof. Silvu Miheliču. Več let je - poleg društvenega in cerkvenega petja na Radišah - vodil tudi pevke in pevce SRD „Gor-janci" v Kotmari vasi. Stanku VVrulichu za njegov 60. življenjski jubilej prisrčno čestitamo. Želimo mu obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in zdravja - v upanju, da ga bo še dolgo razveselila njegova ljubljena domača pesem. -Kuj- 60-letnica Oberovega Pavla [prihaja iz znane Obero-I ve družine v Podkraju pri Libučah, v Velikovcu si je z družino ustvaril drugi dom, njegova velika ljubezen pa je slejkoprej njegov rojstni kraj. Tja ga vedno vleče k svojim bratom, sestri ter ostalim sorodnikom, tam se odlično počuti v družbi svojih prijateljev in znancev. Jutri, 16. januarja, bo Pavel Grilc stopil v sedmo življenjsko desetletje. Za njegov osebni praznik mu želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, sreče in veselja - v prepričanju, da bo naprej ostal povezan s svojimi koreninami. Na mnoga letal -Kuj- 7 Rož - Podjuna - Žila je tudi uredništvo Našega tednika in ji kliče še na mnoga leta. Želimo ji vse najboljše, predvsem trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova. Naslednje voščilo je namenjeno Blažu Kordeschu iz Nonče vasi pri Pliberku, ki slavi rojstni dan. Občinskemu odborniku EL Pliberk veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Na Blatu pri Pliberku praznuje svoj 80. življenjski jubilej žan-darmerijski uradnik v pokoju Er-hard Stuck. Agilnemu slavljencu iskreno čestitajo domači, sosedje in znanci in mu kličejo še na mnoga zdrava lega v krogu domačih. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli torek je obhajal rojstni dan Hubert Kescher iz Sela pri Šmarjeti. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Šmarjeta. Rojstni dan je obhajala tudi Jožefa Lampichler z Radiš. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. V četrtek, 7. januarja, je obhajala rojstni dan Ančka Vavče, Boštanova z Male vasi pri Globasnici. Čestitamo in mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pavli Hudi iz Goselne vasi, Neži Zunder iz Kokja in To-neju Pesjaku iz Malčap. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V torek, 12. januarja, je obhajala osebni praznik Tatjana Riegelnik iz Šentjakoba. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. 'Svojo 74-letnico praznuje v Rinkolah pri Pliberku Dorothea Domej, po domače Zgončeva mama. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in ji želi še mnoga leta, polna zdravja in božjega blagoslova. 61-letnico življenja je obhajal Hanzej Kanzian, po domače Ocijan iz Rožeka. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pri- družujejo člani kulturnega društva Markovič. Rojstni dan obhaja tudi Jozej Blažej z Letine pri Šmihelu. Občinskemu odborniku EL Bistrica pri Pliberku iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in Klub 26. Naslednje voščilo je namenjeno Christini Klemenjka iz Celovca, ki je pretekli ponedeljek slavila 20. pomlad. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav danes obhaja rojstni dan Mara Lienhard iz Libuč. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. V Lipi nad Vrbo je minulo nedeljo slavil 40-letnico Hanzi Mečina. Priljubljenemu verouči-telju ob osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in veselja tudi v prihodnje. Na Moščenici je slavil 60-let-nico življenja Srenčnjakov Polti. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Nežki Opetnik iz Doba pri Pliberku, ki obhaja rojstni dan in god. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi otroci z družinami. V Šmarjeti v Rožu bo praznoval 27. pomlad Giinther Werat-schnig. Mnogo uspeha, sreče in osebnega zadovoljstva tudi v prihodnje. V Kokju pri Dobrli vasi je slavila 70-letnico življenja Marija Kajdiž. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Rojstni dan obhaja Melhior Verdel iz Borovelj. Občinskemu odborniku VS Borovlje iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred nedavnim je slavil rojstni dan Simon Sadjak iz Globasnice. Ljudskošolskemu učitelju in nogometašu SAK iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha in sreče. KAZAZE OB PRAZNIKIH Cerkveni zbor počastil organista Tončeja Mucharja Lani je bilo nenavadno, da so vsi prazniki padli na delovne dneve. Za župnika in cerkvene pevce je to pomenilo več priprav in več dostojno obhajanih prazničnih liturgičnih opravil ob Gospodovem rojstvu. Zato je imel tudi cerkveni zbor več intenzivnih vaj. Kljub temu pa je bil po krajši vaji še čas za praznovanje rojstnega dneva našega organista Tončija Mucharja. Ker se Tonči zaveda, da praznovanje prispeva in krepi družabnost in veselje do rednega sodelovanja, nas je izvrstno pogostil in nato želel odprt pogovor. Spoznali smo, da se že petnajsto leto vozi čez Dravo dvakrat na teden v Kazaze na vaje in nedelj- ske in praznične sv. maše, da naše orgle ne bi ostale neme. Če pomislimo, da to delo opravlja tudi v Šentpetru na Vašin-jah, je to za njega naporno, in ga občudujemo - on pa pravi, da rad dela Bogu v čast in vernikom v veselje. Ob rojstnem dnevu mu želimo zdravja in še vnaprej obilo energije. Na Silvestrovo je tudi pri nas bilo opolnoči glasno, saj so streljali rakete na vseh koncih vasi. Hvalevredno pa se je tudi letos skupina mož po zvonjenju opolnoči podala po vasi, da je na domovih s staro pesmijo „Včakali smo novega leta dan“ zaželela domačinom srečno novo leto. Tine Komar Pevci cerkvenega zbora so našli čas tudi za praznovanje rojstnega dneva organista Tončeja Mucharja. PLIBERK Mešani pevski zbor Sele z »argentinskim programom" Minulo nedeljo, 10. januarja, je v farni dvorani v Pliberku nastopil MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela s svojim argentinskim programom. Pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip, ki je po rodu Selan, je v Pliberk povabil selske pevke in pevce in ansambel Drava, da bi pliberški publiki predstavili njihov ..argentinski program". Ta program je MePZ Sele pel na svoji tritedenski turneji po Argentini avgusta 1998 (Naš tednik je o tem obširno poročal). Na začetku koncerta je zbor zapel času primerno tri božične pesmi. V nadaljevanju so potem sledile narodne in moderne pesmi, deloma z instrumentalno spremljavo ansambla Drava. Ansamblu je tokrat priskočil na pomoč Jurij Opetnik (igral je na kontrabas). Med koncertom je bilo tudi dia-predavanje o potovanju po Argentini, ki ga je pripravil Igor Roblek. Publika v pliberški farni dvorani se je pevcem oddolžila z dolgim in bučnim aplavzom. Nedeljski koncert je na vsak način bil nadaljnji korak k boljši kulturni izmenjavi med Selami in Pliberkom. I. R. Z argentinskim programom v pliberški farni dvorani - MePZ Sele. 8 Tischlerjeva nagrada '99 petek, 15. januarja 1999 Tischlerjeva nagrada '99 Tischler je bil celi narodni skpnosti veliki ideal ■ Župnik Lovro Kašelj, dolgoletni predsednik KKZ, bo prejel letošnjo Tischlerjevo nagrado. Plebiscit in moj oče Rodil sem se 7. avgusta 1913 v Stari vasi pri Grebinju. Moje setre so Ana (t), Marija in Zeti; moja brata sta bila Matija - umrl je z 38. letom - in Jožef. Grebinj sam je bil stoodstotno purgarski in nemčurski, njegova okolica pa je bila pretežno slovenska. V 1. razredu sem se v grebinjski šoli učil samo slovensko; to je bilo še leto dni pred plebiscitom. Po plebiscitu je bilo šolanje nemško, le verouk je bil v 1. in 2. letniku slovenski. Moji starši prihajajo z Djekš; leta 1911 so v Stari vasi kupili posestvo. Imeli smo gostilno -pri Foštlnu, ki je imela nad vhodom slovenski napis. Ko so pred plebiscitom prišli v naš kraj jugoslovanski vojaki, je moj oče Martin postal grebinjski župan. Po plebiscitu je bil v grebinj-skem občinskem svetu edini zastopnik Koroške slovenske stranke. KHD-jevci so ga na velikov-škem sodišču tožili, da je kot župan zapravljal občinski denar. Oče je imel čisto vest, šel v Velikovec na sodišče in na drobno izračunal, kako je gospodaril. Nato so ga pustili v miru. Dobro se še spominjam tudi shoda KHD po njegovi plebiscitni zmagi. Bil je na Cotlnovem bregu v Stari vasi. Zmago so proslavili z velikim kresom, na poti domov pa so z osmojenim kolom premazali slovenski napis na naši gostilni. Oče premazanega napisa ni hotel odstraniti; menil je, da naj ljudje vidijo ta vandalizem. Nekega dne je prišel občinski sluga z žandarjem in rekel: Ta sramota mora proč! Imel je s sabo posodo z apnom in lastnoročno prebelil premazani napis. Nekaj let pozneje je oče dal prepleskati celo poslopje. Nato je pisalo na gostilni samo še Gasthaus. Po očetu je gostilno prevzel srednji brat Jožef. Delal je tudi sprva kot orožnik, nato na velikovškem okrajnem glavarstvu v oddelku za potne liste. Veliko je pomagal beguncem iz Slovenije, ki so ga zato zelo častili. Zaradi svoje službe se je odločil, da proda domače posestvo. Živel je v Celovcu, kjer je tudi umrl. Odtujil se je narodni skupnosti, v svoji notranjosti pa čutil in priznal, da se je ne more znebiti. Moj svak tomo kunčič Pred plebiscitom so v Grebinju v gostilni pri Homerju priredili slovensko kulturno prireditev. Kot petletnega fanta so me postavili na oder, kjer sem deklamiral narodnoljubno pesem o Bogdančku-Jugoslovančku. Po plebiscitu pa je trajalo nekaj časa, da so poživeli kulturno delovanje, vendar ne v Grebinju, temveč v Grebinjskem kloštru. Imeli smo duhovnika češkega pokolenja Kukačko, ki je vsestransko podpiral slovensko kulturno dejavnost. Pobudnik kulturne dejavnosti je bil Tomo Kunčič, poznejši mož moje starejše sestre Ane. Bil je ■ 23. januarja 1999 bo minilo tudi 20 let, ko je umrl dr. Joško Tischler. izredno delaven in nadarjen mož. Spominjam se na primer igre Čevljar baron, ki so jo pod režiserskim vodstvom Toma Kunčiča igrali domačini. Obisk igre je bil odličen. Pri nasprotnikih Slovencev je bil Tomo Kunčič strašno zasovražen. Neki dan po plebiscitu so ga abvvehrkampferji hudo mučili; v grebinjskem kloštru so ga po kamnitih stopnicah vlekli za noge, tako da je z glavo padal na stopnice. Tomo Kunčič je vodil tudi Posojilnico Vovbre. Sedež Posojilnice je bil v Grebinjskem kloštru. Domačini so mu zelo zaupali, ker je bil zanesljiv človek. Zaupanje je segalo tako globoko, da so pozneje prepričali nacistične oblastnike, da prevzame grebinjsko raiffeisenkovko. Vse prezgodaj je ugasnila življenjska luč Toma Kunčiča. Umrl je leta 1957, star komaj 57 let. Danes lahko rečem, da sta on in moj oče najbolj pregnantno vplivala na mojo narodno zavest. v Studijski kolega mucher Gimnazijske in bogoslovne študije sem opravil v Celovcu. Bil sem dalj časa tudi predsednik Akademije slovenskih bogoslovcev. Leta 1939 je bilo moje mašniško posvečenje. Moj novomašni pridigar je bil Janko Mikula, avtor pesmi Rož, Podjuna, Žila. Ob novi maši so mi v domačem kraju postavili same slovenske mlaje. Z VVilhelmom Mucherjem, poznan predvsem zaradi njegovega sovraštva do Slovencev, sva bila skupaj od prvega do zadnjega študijskega dneva. Njegov oče je bil iz Vovbr, mati iz Labotske doline. VVilhelm Mucher je bil silno nadarjen študent. Kot dijak in študent se je naučil slovenščine iz zanimanja in potrebe. Bil je kaplan v Dobrli vasi in provizor v Šentlipšu, nato nekaj časa škofijski tajnik, vendar se na ordinariatu ni počutil dobro. Premestili so ga v faro Šentjurij na Žili, kjer je postal §krajno nemško-nacionalen.To je ostal tudi na svojem zadnjem službenem mestu v Gospe sveti. Odkrito je podpiral germanizacijsko politiko KHD. Še posebej so mu bili trn v peti slovenski duhovniki ter brata Ciril in Metod. Očitaval nam je, da umetno držimo slovenščino pokonci. V študijskih letih in v času dušnega pastiro-vanja v Podjunu je bil prijatelj Slovencev. Večkrat smo se spraševali, zakaj je spremenil svoj odnos do naše narodne skupnosti. Vplivali so na to osebni dejavniki, povezani z njegovim dušnim pastirovanjem v Šentlipšu. Nadomestil je Krista Srienca, ki so ga nacisti pregnali v dolino reke Malta. Mucher se je v šentlipški fari zelo dobro počutil. Še posebej tesno je bil povezan z družino Zergoi, iz katere izhaja sedanji kazaški župnik. Po zlomu nacizma se je sobrat Srienc vrnil na staro službeno mesto. To pa je Mucherja osebno strašno prizadelo. ■ Nekaj spominov in pogledov letošnjega Tischlerjeve-ga nagrajenca. Prihod v hodiško faro Prvo slovensko božjo službo po koncu 2. svetovne vojne sem imel na Vnebohod 1945. Dobro se še spominjam, kako je prikorakal oddelek partizanov v Špodnje Borovlje, kjer je imel pri Rauschu miting. Bil sem zelo navdušen, da slovenščina ni bila več prepovedana. Vprašal sem partizanskega poveljnika, ali je dovoljeno tudi slovensko bogoslužje? Njegov odgovor je bil: da, vendar ne tako, kakor je to delal škof Rožman. Še v istem letu so me premestili iz fare Pečnica v Šentvid v Podjuni, po sedmih letih pa v Hodiše, kjer sem sedaj že 47 let. Tedaj so bile Hodiše kompaktno slovenske. Samo iz ene družine so bili otroci nemškogovoreči, in še ti so se naučili toliko slovensko, da so lahko sledili verouku, ki je bil samo v slovenščini. Bil je to še čas obveznega dvojezičnega šolstva. Sledila je prva odredba VVedenigove-ga odloka; tisti, ki niso hoteli obiskovati dvojezičnega pouka, so se morali odjaviti. Tedaj število dvojezičnih šolarjev še ni tako hudo nazadovalo. Ko pa je prišla druga odredba, s katero so uvedli prijavno načelo, je bil usip strašen. Še posebej dramatično je vplival ortstafelšturm. Začeli so pravo gonjo tudi proti dvojezičnim mašam. Zbirali so podpise za 'uvedbo nemških maš. Uspeli pa le niso. Maše so ostale dvojezične, cerkveni zbor pod vodstvom Foltija Paulitscha pa poje samo slovensko. Edina izjema je pesem „Stille Nacht" pri polnočnici. Delovanje cerkvenega zbora je zlata vredno. Ne morem dopovedati svojim sobratom, da je velika napaka, če odpravljajo cerkveni zbor in uvajajo samo ljudsko petje. Danes je v Hodišah spet sorazmerno veliko prijav, tudi učitelji so naklonjeni slovenščini, občevanje pa je skoraj samo nemško. Proti klerikalizmu V času okoli 1968 sem imel vtis, da so rožanski sobratje, nasprotno od podjunskih, bili pod zelo močnim vplivom tedanjega glavnega urednika Nedelje - šentjanškega župnika Jožeta Vošnjaka. Govoril je v duhu ljubljanskega klerikalizma. Bili so zelo užaljeni, ker sem podpiral dr. Erika Prunča kot predsednika KKZ. Še posebej je bil name hud pokojni šentjakobski župnik Andrej Karicelj. Osebno sem absolutno proti klerikalizmu. V tistem času se je začelo govoriti o važnosti laičnega gibanja za družbo. Prej so zlasti v kulturnem življenju komandirali samo duhovniki. Moje mnenje je bilo, da je čas zrel, da prevzamejo vodstvo laiki. Izkazalo se je, da se laiki svoje odgovornosti tudi zavedajo. Na primer Nužej Tolmaier: to je garač za slovensko kulturo na Koroškem! Ko je bil predsednik NSKS dr. Inzko, me je motilo, da je kratkomalo vzel v roke celotno krmilo narodnega življenja. NAŠ TEDNIK je bil že skoraj v istih vodah kakor Nedelja. Na kulturnem in političnem področju se je uganjalo pobožnjaštvo. Vloga današnje cerkve Dvojezičnost je na eni strani nujna, doziranje dvojezičnosti pa nam lahko nekega dne postane zanka - namreč, da zamudimo, da se je slovenščina znašla na drugem mestu in Postala samo še pridržek. Npr. me pri Mohorjevi silno moti, da na njenih papirjih na prvem mestu piše Hermagoras, nato šele Mohorjeva. Dekan Poldej Kassl je kot zastopnik koroških Slovencev pri škofu zelo dosledno zastopal zadeve vernikov. Zelo je zavzet, kar zadeva odnosa duhovnik - narodna skupnost. Podobno velja za župnika Stanka Trapa na Ziljski Bistrici. Prevelik pa je cerkveni aparat v Celovcu. Cerkev ima preveč na-stavljencev. Moti me, da se preveč filozofira. Ljudstvo temu ne more slediti - tudi ne več jezikovno. Še kdo od nas mora članke dvakrat prebrati, da jih razume. Danes se vse rešuje samo po pošti, namesto da bi iskali stike z ljudmi. Prej zelo zloglasna kanclnija vstaja od mrtvih. To velja za vse strukture, od cerkvenih pa do političnih in kulturnih. Sedanjost in prihodnost Danes vlada taka zmeda, da ljudstvo ne ve več, kam naj se obrne. Dokler bodo ljudje Poslušali Marjana Sturma in bo on nemoteno trobil filozofijo, ki narod zavaja v neko nebulozno, samo še navidezno eksistenco in bo narod zaradi tega razcepljen na dva tabora, tako dolgo plavamo dol po Dravi. Marjan Sturm zlorablja naivnost našega človeka. Multikulturnost v prvotnem pomenu je koristna, ker razširja obzorje. Srce pa je samo eno - in to srce mora ostati pri narodu. Če bodo ljudje poslušali, da gre samo za individualno prepričanje in da nismo več skupnost, potem gremo v pogin. Moj prijatelj tischler Politično je bil dr. Joško Tischler realist, nikoli ni bil sanjač. Romantične žilice na njem nisi našel. Predvsem je bil velik narodnjak. Politično sva bila s Tischlerjem na isti valovni dolžini. Ne bi videl v narodni politiki točke, o kateri bi rekel, tukaj bi ravnal drugače kakor Tischler. Na primer glede razdvojenosti, ki ji je botroval dr. Franci Zvvitter. Pri njem si čutil, da njegovo politično gledanje ne pride od srca. Kako je mogel spraviti na en imenovalec svojo prirojeno in privzgojeno vernost ter pobožnost s svetovnonazorskimi izjavami, ki so bile izrazito po duhu tedanjega protiverskega in proticerkvenega režima v Sloveniji? Postal je oportunist in iskal pomoč ter podporo pri krogih v Sloveniji, ki nam niso bili iskreno naklonjeni. Tischler je glede razdvojenosti imel svojo točno zasnovano pot, ki je bila osnova naroda in hkrati kremenito verska. Komu bi leta 1946 ob odpovedi svete maše slovenskih izseljencev v celovški stolnici prišlo na misel, da pred celim zbranim narodom vzame v roke rožni venec in ga moli naprej? Za to je treba globoke vernosti! Tischler narodne razdvojenosti nikakor ni želel. Pod tem je hudo trpel, ker je imel v drugem taboru mnogo prijateljev in somišljenikov. Na primer starega Miklavža v Bilčovsu. Predvsem pa je bil Tischler tudi silno dober človek. Živel je skromno in dajal drugim. Skratka, bil je celi naši narodni skupnosti veliki ideal. Pripravil Janko Kulmesch Spoznal sem ga v vsej njegovi vrlini in širini ■ me Lovro Kašelj sem I prvič slišal, ko sem I kot šolar v slovenskih oddajah poslušal njegove duhovne nagovore. Fascinirala me je - poleg vsebine - njegova lepa slovenščina. Z velikim zanimanjem sem prebiral tudi njegove uvodnike v mesečniku Vera in dom (sedaj Družina in dom), ki ga je dolga leta vodil kot urednik. Še posebej mi je imponiralo, kako je znal versko in kulturno tematiko povezati z narodnostno. Ko sem kot mlad fant obiskoval zborovanja NSKS in občne zbore KKZ, sem bil priča, kako se je znal kritično in kljub temu prepričevalno vključevati v kulturnopolitične razprave. Zelo veliko je prispeval tudi k obnovi KKZ in NSKS. Videl je potrebo, da je treba v strukturah koroških Slovencev v večji meri dati odgovornost mladini in predati vodstvo, to velja za KKZ, laikom. Spoznal je tok časa in se v kritičnih razpravah med študenti in vodstvom Mohorjeve, NSKS in KKZ postavil na stran mladine. Župnik Lovro Kašelj je bistveno prispeval k temu, da je univ. prof. Erik Prunč postal predsednik KKZ (1968 do 1970). I eta 1971 so mu naši kulturniki zaupali vodstvo KKZ. Bil je moj predstojnik in L—imel sem srečo, da sem ga lahko spoznal v vsej njegovi odprtosti in dobrohotnosti. Zelo dobro je harmoniral tudi s tedanjim podpredsednikom KKZ in njegovim poznejšim naslednikom dr. Jankom Zerzer-jem. Odlično sta se dopolnjevala in ustvarila mnogo koristnega v prid narodne skupnosti. Župnik Kašelj je odkrito sprejemal vsako pobudo, še posebej pa je bil vesel, če je bilo v korist mladih. Pod njegovim vodstvom smo leta 1974 začeli z lutkovnim in mladinskim gledališčem; letos bomo praznovali 25-letnico nepretrganega dela na področju mladinskega gledališča. Prav tako je veliko prispeval k skupni slovenski Glasbeni šoli na Koroškem, ki je lansko leto praznovala 20-letnico. I n še nekaj zgovorno priča o odprtosti in I daljnovidnosti župnika Kašlja: bil je pio-I nir glede sodelovanja KKZ s kulturnimi ustanovami v Sloveniji in z rojaki v Italiji. Prav tako se je zavedal, da je nujno treba iskati dialog in sodelovanje s SPZ. Zelo plodno je sodeloval s podpredsednikom SPZ Hermanom Velikem in predsednikom ter pisateljem Valentinom Polanškom. Leta 1983 je iz vrst delegatov občnega zbora KKZ prišel predlog, da naj bi župnika Kašlja kot predsednika KKZ nasledil dr. Zerzer. Župnik Kašelj je ta predlog sprejel tako, kot če bi bilo to zanj samoumevno. Tedaj sem še bolj spoznal dejstvo, da mu nikakor ne gre za čast, temveč izključno za delo in za blagor slovenskega naroda. Tajnik KKZ Nužej Tolmaier 10 Žalostne vesti Slovo od mladega Helmuta Kaiserja Šmihel. Novo leto še ni bilo staro devet ur, ko je terjalo že svojo prvo življenje. Vso šmihelsko okolico je pretresla vest, da je na Novo leto ob 9. uri zjutraj pri prometni nesreči umrl 19-letni Helmut Kaiser, doma s Črgovič pri Šmihelu. Helmut je obiskoval ljudsko šolo v Šmihelu in nekaj let hodil tudi v Slovensko gimnazijo v Celovec. Nato se je .v tovarni filtrov Knecht v Šmihelu začel učiti za mehanika in ta poklic opravljal z velikim veseljem, na svojem delovnem mestu je bil med kolegi in pri šefih zelo priljubljen. Zelo tesna pa je bila vez predvsem do njegove mame, ki je z veliko ljubeznijo skrbela za svojega Helmuta. To ljubezen ji je vračal in bil ustrežljiv in vedno dobro razpoložen fant, ki je mamo razveseljeval s svojim ljubim načinom. Takšnega smo ga poznali tudi drugi. Bil je zelo komunikativen fant, korajžen in zgovoren, predvsem pa prijazen, kar dandanes ni več samoumevno. Sedaj Helmuta Kaiserja ni več med nami. V nedeljo, 3. januarja, so ga položili na šmihelskem pokopališču k večnemu počitku. Pogrebne obrede sta opravila župnik Franček Kramberger in Helmutov osebni prijatelj župnik Hanzi Rosenzopf. Ko je ob odprtem grobu med petjem domačega cerkvenega zbora z dreves kapljal staljeni sneg, je bilo, kot bi se tudi narava jokala in tolažila vse žalojoče. Mami in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Silvo Kumer Ljubil je svoj narod in svojo grudo Radiše/Dvorec. Slovo Jugovega očeta - Nužija Lampichlerja. Še do srede lanskega poletja je pomagal svoji hčerki Ani in svaku Foltiju na njuni kmetiji in svojem tretjem domu pri Poderš-niku - in to, čeprav ga je že premagala zahrbtna bolezen. Kot človek neustrašnega optimizma se sicer z njo ni hotel spoprijaz-niti. Preveč je ljubil svoj rod, svoje vnukinje in vnuke, preveč sta mu bila pri srcu domači gozd in domača zemlja. Pa je bilo kljub temu vsako upanje zaman: na svojem tretjem domu pri hčerki Ani in svaku Foltiju, kjer je preživel zadnjih 10 let svojega zemeljskega bivanja in kjer je našel vso domačo toplino, vso pomoč in podporo, je zaključil tudi svoje potovanje skozi solzno dolino. Vsemogočni ga je v petek, 8. januarja, rešil telesnih in duševnih bolečin v 81. letu starosti. Prvi dom-rojstna hiša Nužija Lampichlerja je bila majhna kmetija pri Kajžniku na Radišah. Njegov drugi dom je postala Jugova kmetija v Dvorcu, ena največjih v radiški občini. Žena Nanci, rojena Rutnik, mu je rodila tri otroke -Andreja, Ani in Nužija, ki ga poznamo mdr. kot zelo prizadevnega zborovodjo domačih pevk in pevcev. Za družino se je Jugov oče razdajal in ji izkazoval vso očetovsko ljubezen. Kot globoko verni mož je črpal svoj socialni čut iz evangelijskega izročila ter v njegovem smislu stal ob strani ne samo svojim najdražjim, temveč Nužej Lampichler t tudi sosedom, znancem in prijateljem. Na Jugovi domačiji je bil vsak dobrodošel. To je veljalo tudi za domače društvenike, slovenske študente in nogometaše. Ko radi-ško Slovensko prosvetno društvo še ni imelo v kulturnem domu svojega zavetišča, so bili društveni sestanki in seje pri Jugu. Ko je šlo za to, da dobi društvo novi dom, sta bila Jugov oče in Janko VVoschitz star. tista, ki sta vztrajala, da se nekdanji farovški hlev kupi in prenovi v sedanji kulturni dom. Poleg tega sta pri prezidavi vložila mnogo fizičnega dela. In še poznjeje, ko je bilo treba vsako leto skrbeti za čiščenje in vzdrževanje doma, je Jugov oče vedno bil med tistimi, ki so rade volje opravljali to nalogo. Njegova velika ljubezen sta bila domača kultura in domače branje. Redno je prebiral slovenske knjige, bil je mdr. zvesti bralec NAŠEGA TEDNIKA, že kot mladenič je sodeloval v pevskem zboru in gledališki skupini, zelo rad pa se je udeleževal tudi osrednjih prireditev koroških Slovencev. Zanj se nikoli ni postavljalo vprašanje, kdo prireja katere prireditve. Mnogo je trpel in se jezil zaradi neenotnosti naše narodne skupnosti. Toliko srečnejši je bil, ko je videl, kako se zlasti njegovi vnuki in vnukinje aktivno udejstvujejo za preživetje narodne skupnosti. Pogrebna svečanost je bila pretekli ponedeljek, 11. januarja. Udeležilo se je - kljub slabemu vremenu - izredno veliko žalnih gostov. Vodil jo je domači župnik dr. Jože Marketz ob asistenci družinskega prijatelja Toneta Gra-diščka iz Slovenije. V imenu SPD Radiše je spregovoril besede zahvale in slovesa predsednik Tomaž Ogris. S pesmijo so se v cerkvi, pred mrliško vežico in ob odprtem grobu od rajnega poslovili njegovi domači pevski prijatelji. Dragi Jugov oče! Domača zemlja Vas zdaj krije, ki ljubili ste jo iz srca. Zdaj nebeška sreča naj Vam klije, kjer ni težav in ne gorja. Ohranili Vas bomo v častnem spominu. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Želinje: Rudafovemu Franceju v slovo Čeprav so domači pevci tudi ob vstopu v leto 1999 prepevali: Čakali smo novega leta..., za nekatere ta napoved ni več veljala. Tako tudi ne za Franceja Mat-ta, pd. Rudafove-ga, ki se je v noči pred Silvestrovem poslovil s tega sveta. Francej je bil vnet cerkveni pevec in je od leta 1945, ko je g. župnik Holmar ustanovil novi cerkveni pevski zbor, s svojim lepim tenorjem olepšaval petje v cerkvi, kljub hudemu nasprotovanju slovenskemu petju v cerkvi. Kljub te- mu nasprotovanju je takrat vztrajal in še do nedavnega prepeval Bogu in svojemu zavetniku sv. Frančišku v čast. Francej je bil tudi žrtev nacističnega nasilja. Moral je s starši in s sestrami okusiti grenki kruh izseljeništva. V letih upokojitve je rad priskočil sosedom na pomoč in se še posebej izkazal kot varovanec otrok. Vsak dan je hodil z otroki nečaka na sprehode, kar dokazuje objavljeni posnetek. Franceju želimo, da bi pridružen angelskemu zboru prepeval večno slavo Stvarniku. Janez Kuchling PREBLJE_____________________ Lene Struger t Na Novo leto je po daljši bolezni umrl Lene Struger, Maček na Prebljah pri Kotmari vasi. Rajni je prišel na svet v nekdanji občini Slovenji Plajberk leta 1929. Kmalu je že spoznal trdote življenja. Delo ga je spremljalo celo življenje. Med drugo svetovno vojsko se je pridružil partizanom; zato ga je pred leti državni predsednik tudi odlikoval. Leta 1957 se je poročil z Julijo VVieser, Mačkovo na Prebljah. Bil je delaven človek, prijeten in družaben sosed. Pri pogrebu so mu domači pevci zapeli pesem „Gozdič je še zelen" in „Polje, kdo bo tebe ljubil?". Naj rajni Maček počiva v miru. Ženi in otrokom z družinami velja naše iskreno sožalje. Žalostne vesti/Razno 11 GLOBASNICA Narodno-literarni vsakdan Marija VVutte t Decembra je za vedno zatisnila oči Marija VVutte s Čepič pri Globasnici. Marija VVutte oz. Tepejeva mama se je rodila 2. 10. 1912 pri Polašeku v Šent-lipšu. Že od mladih let je na domači kmetiji prijela za delo in vzljubila domačo kmetijo. Leta 1940 se je poročila s Petrom VVuttejem pd. Tepeju. Kljub poroki sta se odločila, da ostaneta na Polašekovi kmetiji. V teh dveh letih sta se jima rodila sinova Peter in Flori. Kruti vojni čas je odvzel družini očeta za nekaj let. Po vojni se je oče vrnil iz Francije in ameriškega ujetništva nazaj v Šentlipš in na domačo Tepejevo kmetijo. Tam sta se rodila še sinova Hanzej in Fridl. Rajna mati je kljub vsakdanjem kmečkem delu z vso ljubeznijo vzgojila štiri sinove, ki so ji bili prav gotovo ponos. Ob vsem delu pa rajna mati ni pozabila na temelje življenja, namreč na vero in narodnost. Kot članica je podpirala domačo kulturno dejavnost in se vključila v družbo živega rožnega venca. V zadnjem času pa je bolezen rajno mati zelo mučila. Kljub temu je v krogu domačih bila deležna zgledne oskrbe in ljubezni otrok. Rajno mati je pospremila množica vernikov na zadnji zemeljski poti. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Sticker. V slovo pa sta rajni materi zapela cerkveni zbor in MoPZ Franc Le-der Lesičjak. Naj se rajna Tepejeva mati odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Sinovom Petru, Florjanu, Fridlu in Hanzeju z družinami pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Hanzej Pečnik, Franc Konrad t Jeseni lanskega leta so v Globasnici in Štebnu zapeli zvonovi in naznanili rano smrt Hanzeja Pečnika in Franca Konrada. Rajni Hanzej Pečnik je bil doma v Podjuni in bil desetletja zgleden delavec. Kot dober sosed in oče kot tudi prijatelj so ga vzljubili vsi, ki so ga poznali. Na žalost ga je rana smrt iztrgala iz zasluženega pokoja. Množica vernikov pa ga je pospremila na zadnji poti na globaško pokopališče. V Štebnu je lani zatisnil za vedno oči Franc Konrad. Usoda mu ni bila vedno naklonjena in tako veliko prezgodaj terjala konec zemeljskega življenja. Franc Konrad je v krogu staršev našel vso družinsko zavetišče in oskrbo. Rajnega je pospremila množica vernikov na zadnji poti na šteben-sko pokopališče. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Bernard Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 1999. Da pri letošnji knjižni zbirki SPZ začnemo kar pri najlepšem - pesmi pevca Vlada Kreslina segajo ljudstvu do srca in vzbujajo neznana čustva v slehernem ljubitelju sodobne glasbe. Angela Schellander je dodala zgoščenki lepo oblikovano in skrbno izdelano štirije-zično knjižico (slovensko-nem-ško, italijansko, angleško), tudi z upanjem, da se bodo narodi alpsko-jadranskega prostora še jezikovno malo bolj približali. Slovarček jezikovnega vodiča je dobra podlaga za morebitne želje učenja sosednih jezikov. Brošura je del Slovenščine v paketu referata Alpe-Jadran na celovški univerzi. (Cena zgoščenke: šil. 250,-, brošure: 150,-, oboje skupaj: 360,-.) Ob 25-letnici smrti Ingeborg Bachmann je SPZ izdala knjigo Uwa Johnsona Potovanje v Celovec, da bi se poklonila pisateljici, katere veliko srce je obsegalo vse Korošce. Knjiga znanega nemškega pisatelja spominja na medvojna leta v Celovcu, ko je vdiral nacional- socializem v koroška srca in spremenil podobo glavnega mesta. Žal nezadovoljiv prevod dostikrat moti sicer prijetno branje. (Cena knjige: šil. 239,-) Koroški koledar je letos posvečen naslednjim temam: nacionalizmu, etnocentrizmu, multi-kulturalizmu in še nekaterim iz-mom, ki pa so jih bralci že nekoliko siti. Res je tudi to, da nekateri izzivalni članki silijo k premišljevanju in razpravi, vsaj znotraj družine in pogovor je vedno boljši od molka o perečih vprašanjih. Korošec Vladimir VVakounig in Tržačan Ace Mer-molja vzburjata duhove, raznolika stališča o dvojezičnosti pa že poznamo. Prijeten prispevek je etnološki članek Irene Destovnik, večini nepogrešljiv dodatek koledarju je Koroška bibliografija, ki jo skrbno sestavlja Marjeta Domej iz Slovenske študijske knjižice. (Cena koledarja: šil 120,-). Najbolj obsežna knjiga letošnje zbirke prihaja izpod peresa koroškega Ijudskošolske-ga ravnatelja in borca za ena- Ovsenik iz Slovenije ima kvalitetno znamko „Srce iz lesa“ kopravnost slovenskega jezika Franca Kukoviče o praksi šolske dvojezičnosti. Šolski vsakdan na dvojezičnem Koroškem je prikaz življenjskega dela vzornega učitelja in neumornega literarnega delavca v okviru Pedagoškega združenja v prid učbenikov za koroške Slovence. Izrezki iz koroškega časopisja, šolski dokumenti, podpis boja za dvojezične oznake, osnutek in potek šolske dvojezičnosti ob primeru ži-trajske šole, pa tudi številni osebni spomini kot pogled na prenapolnjeno življenjsko poklicno dejavnost je cenjeno gradivo za šolski arhiv. Širok krog bralcev moti gotovo nepreglednost, neurejenost in tehnično pomanjkljiva ureditev knjige, kar je za založniško delovanje pedagoškega društva razumljivo. Kdor se kljub temu preriva skozi kopičena dragocena pričevanja sodobne zgodovine, bo zadovoljno ugotovil, da je današnji čas le bolj toleranten in prepušča dvojezičnemu učitelju več možnosti za uresničevanje upravičenih želja kakor vsa povojna leta zasluženemu šolniku iz Žitare vasi. (Cena knjige: šil. 250,-) Mizarstvo Ovsenik iz Kranja se že več ko 30 let ozira na dolgo vrsto zadovoljnih strank -tako doma kakor v inozemstvu. To zato, ker polaga važnost na zelo kvalitetno izdelavo, nizke cene in kratke dobavne roke. Poleg tega nudi izdelavo vseh lesnih proizvodov na osnovi individualnih načrtov. Vsi po meri narejeni izdelki iz masivnega lesa so razstavljeni v novo adaptiranih razstavnih prostorih. Paleta obsega med drugim vhodna in notranja vrata, balkonske ograje, postelje, nočne omarice, komode in otroške sobe. Veselimo se Vašega obiska in Vas prisrčno vabimo, da obiščete našo razstavno galerijo. Naša posebna ponudba: Sobna vrata iz smreke (brez okvira, masivna, surova) 1100,- šil. Vhodna vrata (masivna, surova) od 6000,- šil. naprej Celotni knjižni dar stane šil. 450,- in ga je mogoče kupiti pri poverjenikih v centrali SPZ Celovec, Tarviserstr. 16, ali v slovenskih knjigarnah. Alojz Angerer Ovsenik Mizarstvo 4000 Kranj, Jezerska cesta 108 c Tel. 00386/64/242481,00386/64/2421 10 Faks 00386/64/242094 Za dopolnitev tima naših avtobusnih šoferjev iščemo za sezono 1999 mlajšega, izkušenega šoferja. Če imate veselje za ta poklic in obvladate oba deželna jezika, se oglasite pri avtopodjetju S/ENČN/K TRANS 9141 DOBRLA VAS Tel.: 04236/2010-12 RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N V PETEK, 15. januarja 18.10-19.00 Utrip kulture petek, 15. januarja 1999 SOBOTA, 16. januarja 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 17. januarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (mag. Martin Dovjak). 18.00 -18.30 Dogodki in odmevi PONED., 18. januarja 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 19. januarja 18.10-19.00 Otroška oddaja. Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC RADIO AGORA V januarju in v februarju: Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20) Raracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, |fax 0463/418 666 99 Od ponedeljka do petka: 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska 13.00 Gosti v studiu (torek & sreda); četrtek: Radio aktiv (Burgerlnnenradio) 18.00 Magacini Alpe-Jadran (ponedeljek) Šport (torek) CD tedna (sreda) Kultura (četrtek) Po Koroškem (petek) 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: Jazz (ponedel- jek) Ruff Radio (sreda) Musič forthe masses (četrtek), Soundcheck (petek), Sunday loops (nedelja) Sobota: 10.00 Ponovitev magacinov, 12.12 Welt im Dori (OIE), 13.00 CD tedna (ponovitev), 19.00 Ponovitev oddaje z gosti Nedelja: 11.00 Literarna kavarna, 12.10 ponov. magacinov, 19.00 Ponovitev oddaje z gosti RADIO l ^ KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje: v ponedeljek - Stanko Polzer v torek - Vinko Ošlak v sredo - Miha Vrbinc v četrtek - Pavli Zablatnik v petek - Jokej Logar v soboto in nedeljo pa domača budilka s Petrom Grillicem 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 -18.00 Od štirih do šestih SREDA, 19. januarja O R F 18.10 -19.00 Glasbena mavrica; 21. 04 Večerna oddaja ČETRTEK, 20. jan. 18.10- 19.00 Rož-Podjuan - Žila [p)Z&Gfla NEDELJA, 17. januarja '99,13.30 PONEDELJEK, 18. januarja 1999 ORF 2, ob 3.05___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.00 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Finančne stiske vsepovsod: posledice utegnejo omajati kar vse dele koroško-slovenske infrastrukture. • Izobrazba članov je od nekdaj poglavitna naloga kulturnih in prosvetnih društev. • Mali vitez - slovenska fundacija, ki pomaga mladim, ozdravelim od raka., • Ostal je Korošec; na obisku pri predsedniku Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. • V. letnik Višje šole Šentpeter je vabil na maturantski ples. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Koledar plesov Petek, 15. januarja ŠENTJAKOB Ples Višje šole za gospodarske poklice Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Igra: ansambel Alpe Adri Vabi: Višja šola za g. poklice Sobota, 16. januarja RADIŠE 23. Radiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Igra: ansambel Stopar Vabi: SPD Radiše ŽELEZNA KAPLA Čebelarski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v hotelu Obir Igra: ansambel Svetlin Vabi: Čebelarsko društvo Sobota, 23. januarja ŠENTPRIMOŽ 27. ples Danice Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Igra: ansambel „Rosa“ Vabi: SPD Danica GLOBASNICA Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel „Fantje treh dolin" Vabi: Skupnost južnokoroških kmetov Sobota, 30. januarja HODIŠE Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Svetiju na Plešerki Igra: ansambel ..Ptujskih pet“ Vložki: Volkstanzgruppe „Lind- wurm“ in Oktet Hodiše Vabi: SPD Zvezda Hodiše Petek, 5. februarja CELOVEC Gimnazijski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Domu sindikatov Vabijo: maturantje/ke Slov. gimn. Sobota, 13. februarja GLOBASNICA Ples SAK: „Viva Paradies" Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel „The Slenders" Program: Marion Revue - „Viva Pa-radies" (Transvestie-Show) Vabi: SAK - center naraščaja Sobota, 16. januarja ROŽEK ,,BRATJE ŠKRATJE TATJE“ Čas: ob 19. uri Kraj: v ljudski šoli v Rožeku Nastopa: lutkovna skupina „buba“ iz Šmihela Vabita: Kulturno društvo Peter Markovič, Rožek ter SPD Rož, Šentjakob ŠENTJANŽ Novoletni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Nastopajo: Oktet Suha, VOX, Janez Gregorič in Kristijan Filipič Vabita: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž ŠENTPRIMOŽ „Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma" Čas: ob 19. 30 Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Starejša mladinska skupina SPD Bilka iz Bilčovsa Vabi: SPD Danica Nedelja, 17. januarja DOBRLA VAS Koncert klasične glasbe ob priliki predaje novega klavirja Čas: ob 15. uri Kraj: v Kulturnem domu Nastopajo: E. Feodorovv, G. Kuschej, M. Podrečnig, učenci Glasbene šole, MoPZ F. L. Lesičjak Vabita: SPD Srce Dobrla vas Ponedeljek, 18 januarja TINJE Predavanje: „Evropa in islamski svet I: konflikti - popuščanje napetosti - izmenjava?" Čas: ob 19. 30 Kraj: v Domu v Tinjah Predava: dr. Maximilian Grothaus Vabi: Dom v Tinjah PRIREDITVE, OGLASI Naša društva v internetu Glavna šola Pliberk: http. // www. netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slove-ne/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slove-ne/volksgruppenreport.html Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.ma-gnet.at/stefan.logar/ Mohorjeva zalozba - aktualna knjižna ponudba http://www.mo-horjeva.co.at Založba Wieser http: //www.wie-ser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zveza-bank.co.at/zb Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Otroški zbor Živžav. Enotna lista Suha. VOX http://www.members. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/-keutschach/zvezda-hodiše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au Sreda, 20. januarja TINJE Šolanje za člane kulturnih društev (prošnja za finančne podpore in obračuni) Čas: ob 17. uri Kraj: v Domu v Tinjah Predava: mmag. dr. Christa Achleitner Vabi: Dom v Tinjah, KKZ in SPZ TINJE Predavanje k zgodovini koroške cerkve „Ne govorijo samo kamni" Čas: ob 17. uri Kraj: v domu v Tinjah Predava: prof. dr. Josef Till Vabi: Dom v Tinjah Četrtek, 21. januarja CELOVEC Dan odprtih vrat na Dvojezični trgovski akademiji Čas: od 8. ure naprej Kraj: Dvojezična TAK, Trg. prof. Janežiča 1 Petek, 22. januarja CELOVEC Podelitev XX. Tischlerjeve nagrade Čas: ob 19. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Nagrado prejme: župnik Lovro Kašelj Kulturni spored: Vokalna skupina „Li-pa“ iz Velikovca Spored: govor zmagovalca/ke govorniškega natečaja, lavdacija: predsednik KKZ dr. Janko Zerzer Vabita: NKSKS in KKZ Sobota, 23. januarja PBIRSKO Igra: Pleskarji nimajo spominov Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Nastopa: gledališka skupina KPD Planina iz Sel Vabi: SPD Valentin Polanšek RADIŠE Odprtje razstave Mathilde Lachner (keramika, slikanje na steklo, slano testo) ter koncert Dvojezičnega zbora Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše Nedelja, 24. januarja DOBRLA VAS Literarni večer z domačimi avtorji Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Berejo: Tonči Haderlap, Anita Hudi, Jozej Pasterk, Lenčka Kupper, Hermann Germ, Janko Messner, Anka Jernej, Fabjan Hafner, Kati Maketz, Niko Kupper Vabita: SPD Srce Dobrla vas in Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji Torek, 27. januarja CELOVEC Redni občni zbor Združenja staršev Slovenske gimnazije Čas: ob 20. uri Kraj: na Slovenski gimnaziji Nedelja, 31. januarja ŽVABEK Premiera: „Dvo pora sa ženta (V. Dobsky) Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Drava Žvabek Vabita: KKD Drava iz Žvabeka Pogovorne ure s Karlom Smollejem Redne pogovorne ure bodo vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00 ure na sedežu Enotne liste v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25/III. Če hočete priti na pogovor, Vas naprošamo za poprejšnjo telefonsko prijavo pri Enotni listi, tel. 0463/54079. Pogovor s poslancem je možen tudi ob drugih terminih, za katere se je treba domeniti posebej. Opozorilo našim društvom! Vsa naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/51 25 28*24 Fax: 0463/51 25 28*22 EKŠ)Bfl W ? OKI JAK) 04239/26 42 v četrtek, 14. januarja, ob 14. uri Kuharski tečaj: Vegetarjanske jedi Voditeljica: strokovna učiteljica Maria Skuk od petka, 15. januarja, od 18. ure, do sobote, 16. januarja, do 17. ure Seminar: Enneagramm Voditeljica: dr. med. G. Knapp od petka, 15. januarja, od 18. ure, do nedelje, 17 januarja, do 13. ure Duhovne vaje za zakonce: „Viri zveste ljubezni" Voditelj: p. Lojze Markelj SJ od sobote, 16. januarja, od 9. ure do nedelje, 17. januarja, do 17. ure Seminar: Shiatsu Voditelj: Christian Leutschacher v soboto, 16. januarja, od 15. do 21. ure Predavanje: Reforma cerkve ali reforma v cerkvi Predavatelj: dr. Peter Allmaier v soboto, 16. januarja, ob 19. uri Razstava likovnih del Jožeta Vogelnika iz Radovljice v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri Živeti brez božiča - posebno glasbeno - meditativno doživetje Predavatelj: rektor Hermann Josef Repplinger v ponedeljek, 18. januarja, ob 18. uri Italijanščina za začetnike I. Voditeljica: mag. Natalie Domenig v ponedeljek, 18. jan., od 18. ure, do četrtka, 21. januarja, do 13. ure Duhovne Vaje za starejše može in žene „Veselje v starosti" Predavatelj: dekan L. Kassl v soboto, 30. januarja, od 9. do 16. ure „Bog hodi z menoj" - duhovna obnova za ženske Voditeljica: mag. Marija Perne Za organizacijo prireditve: Jože Kopeinig POTOVANJA Od sobote, 6. februarja, do sobote, 13. februarja 1999 Izobraževalno potovanje v Turčijo Spremlja: Jože Kopeinig NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni rižem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestit- Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, ke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto- 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 9020 Celovec, 1O.-Oktober-StraBe 25/IV. ber-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnost- 0463/59 69 56 Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo na politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil. posamezna glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu- tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport NORDIJSKO SMUČANJE Osem od desetih možnih prvih mest za člane ŠD Zahomec Koroško prvenstvo naraščaja v smučarskih skokih v Vrbi. Koroško prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za naraščaj (minulo nedeljo) v Vrbi ob Vrbskem jezeru je mladim športnikom in športnicam Športnega društva Zahomec prineslo zgodovinski uspeh. Varovanci trenerja Franca VViegeleja so osvojili kar osem od desetih možnih prvih mest, nadalje tri druga in pet tretjih mest. Pri mladincih je na 60-metrski skakalnici prepričljivo osvojil naslov koroškega prvaka 15-letni Stefan Kaiser s skokoma 54,5 in 56 metrov, bron pa je osvojil njegov klubski kolega Sepp Wal-luschnig (48,0 in 50,0 metrov). Izredno uspešen je bil pri šolarjih I Martin Kuglitsch. V svoji kategoriji je osvojil kar dva naslova: 1. mesto na 30-metrski skakalnici in prvo mesto v nordijski kombinaciji. Na 50-metrski skakalnici pa je osvojil še bronasto kolajno! Naslov koroškega prvaka oz. prvakinje sta osvojila še Kerstin Mortl pri šolarkah I na 30-metrski skakalnici in Markuš Stefan pri šolarjih II v nordijski kombinaciji. Kerstin Mortl je tudi pri otrocih II osvojila prvo mesto, zmagala pa sta še Tomaž Druml pri otrocih II in Siegfried Mortl pri otrocih I. Smučarski skoki: Mladinci I (60-m.): 1. Stefan Kaiser (ŠD Zahomec) 220.2, 2. Christof Kreuzer (SV Beljak) 190,2, 3. Sepp VValluschnig (ŠD Zahomec) 182,2; Šolarji I (30-m.): 1. Martin Kuglitsch 239,9,2. Fabian Zavodnik (oba ŠD Zahomec) 232,5, 3. Andreas Egger (SC Beljak), 8. Tomaž Druml (ŠD Zahomec) 199,5, 10. Manfred Jarnig (ŠD Zahomec) 193,8, 17. Florian Tschinderle (ŠD Zahomec) 146,7; Šolarji II (60-m.): 1, Philip Hoher (SV Beljak) 210,9, 2. Thomas Morgenstern (SV Beljak) 190.2, 3. Martin Kuglitsch (ŠD Zahomec) 171,4, 8. Markuš Stefan (ŠD Zahomec) 158,6, 9. Fabian Zavodnik (ŠD Zahomec) 157,9, 10. Matija Druml (ŠD Zahomec) 151,1,11. Markuš Eder (ŠD Zahomec) 148,0; Šolarke I (30-m.): 1. Kerstin Mortl 198,8,2. Tanja Drage 170,0,3. Petra Mortl 141,8,4. Doris Jarnig (vse ŠD Zahomec)129,9; Otroci II - dečki (15-m.): 1. Tomaž Druml (ŠD Zahomec) 236,9, 2. Mathias Jonach (SV Beljak) 230,5, 3. Patrick Reichmann (SZ Vrba) 226,7,6. Lukas VVallner (ŠD Zahomec) 202,0; Otroci II - dekleta (15-m.): 1. Kerstin Mortl (ŠD Zahomec) 224,8, 2. Kerstin Koli (SV Beljak) 212,6,3. Doris Jarnig (ŠD Zahomec) 204,4; Otroci I - dečki (15-m.): 1. Siegfried Mortl (ŠD Zahomec) 199,6, 2. Christoph Reitinger (ŠG Celovec) 198,6, 3. Florian Albel (SV Beljak) 196,8, 6. Hannes Markoutz (ŠD Zahomec) 167,0; Nordijska kombinacija: Mladinci: 1. Markuš Knabl (SV Beljak) Šolarji II: 1. Markuš Stefan, 2. Matija Druml, 4, Markuš Eder (vsi ŠD Zahomec); Šolarji 1:1. Martin Kuglitsch, 3. Tomaž Druml, 6. Fabian Zavodnik (vsi ŠD Zahomec) Sabine Egger v krogu zvestega fankluba (velika slika) in številnih občudovalcev (mala slika desno). Mala slika levo: Ponosna predstavnika občine z uspešno občanko -podžupan Bernard Sadovnik (je tudi član fankluba) in župan Paul Robnik. slike: Marjan Fera Sprejem zmagovalke Sabine Egger. Minuli petek zvečer je Sabina Egger iz Štebna pri Globasnici prvič pri podelitvi priznanj (na tekmovanju za svetovni pokal) stopila na najvišjo stopničko. Z minimalno prednostjo (stotinko sekunde) pred Salvenmoserjevo je dobila nočni slalom v Berchtesgadnu, kar je bil doslej gotovo njen največji uspeh. Jasno, da so ji po tekmi od veselja zmanjkale besede, saj je bila že dostikrat blizu 1. mesta, a ob koncu vedno ni zadostovalo. Ob tem velikem uspehu so minulo nedeljo ponosni Globašani, predvsem Štebjani, ki sestavljajo pretežni del Eggerjevega fankluba, pripravili uspešni športnici tako velik sprejem, kakršnega v globaški občini še nihče ni bil deležen. SMUČANJE Užnik se bliža zaželenemu 3. mestu SG v Zauchenseeu je bil v tekoči sezoni doslej najuspešnejši Daniela Užnika. Že pred božičem je Šentjanžan Užnik zabeležil doslej najboljšo sezonsko uvrstitev na tekmovanjih za evropski pokal. Z osvojenim četrtim mestom se je namreč zaželenemu 3. mestu v skupnem seštevku vseh tekmovanj evropskega pokala v SG približal že za 40 točk. Mesto med prvimi tremi pomeni namreč za prihodnjo sezono mesto v svetovnem pokalu, kar je seveda velik cilj in želja Užnika. Medtem ko je Užnik v SG zabeležil že odlične rezultate, je imel doslej v veleslalomu manj sreče. V Kranjski gori je z odličnim vmesnim časom (tretjim) izpadel, v Hintersto-dru pa je bil žrtev visoke štartne številke, za katere je bila proga zaradi visoke temperature (+10°) že izredno slaba. Kljub temu je dosegel še razmeroma dobro 19. mesto. Tudi mlajši predstavniki ŠD Šentjanž, so v minulih tednih in dnevih nekajkrat opozorili nase, predvsem Patrick in Marcel Ouant-schnig, pa tudi kadrski tekmovalec Michael Sablatnik. Vsi trije so tudi močno zastopani v skupnem seštevku deželnega otroškega in šolarskega pokala. Patrick Ouantschnig je trenutno na tretjem mestu, Marcel pa na četrtem (v skupini otroci I). Tretje mesto zaseda tudi Michael Sablatnik v skupini šolarjev I. Medtem ko je Sab-latniku že uspel skok v deželni kader, sta brata Ouantschnig na najboljši poti, da bo to uspelo tudi njima. Natančne uvrstitve mladih šent-janških upov z raznih sezonskih tekmovanj pa v prihodnji številki. Rezultati tekovanja za Rožanski otroški in šolarski pokal v Podnu Otroci I dekleta: 1. Eva Lutz (SK Borovlje), 2. Desiree Žnidar (ŠD Šentjanž), 3. Kristina Katholnig (SV Baško jezero); Otroci I fantje: 1. Fillipp Bergmann, 2. Markuš Lausegger, 3. Alexander Krainer (vsi SK Borovlje), 6. Manuel Maier-hofer (ŠD Šentjanž); Otroci II dekleta: 1. Melanie Wolf (SV Baško jezero), 2"Rebecca Hafner (SV Baško jezero), 3. Andrea Partl (ŠD Šentjanž), 4. Verena Gasser (ŠD Šentjanž), 9. Nicole Kruschitz (ŠD Šentjanž), 10. Jasmin Kuess (ŠD Šentjanž); Otroci II fantje: 1. Patrick Ouantschnig (ŠD Šentjanž), 2. Marcel Ouantschnig (ŠD Šentjanž), 3. Harald Jesenko (SK Borovlje), 9. Matej Čertov (DSG Sele); Šolarke I: 1. Karin Hauer (SK Borovlje), 2. Manuela Scharnagl (SC Rož), 3. Andrea Koller (SV Baško jezero), 5. Nadja Dovjak (DSG Sele); Šolarji I: 1. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Markuš Steiner (SK Borovlje), 3. Armin Michenthaler (SK Borovlje), 8. Peter Pikalo (ŠD Šentjanž), 9. Bern-hard Roblek (DSG Sele), Šolarke II: 1. Stefanie Fritz (SK Borovlje), 2. Christina Scheriau (SK Borovlje); Šolarji II: 1. Jose! Durnik (SC Rož), 2. Norbert Juch (SK Borovlje), 3. Patrick VVohlfahrt (SV Baško jezero), 5. Markuš Maierhofer (ŠD Šentjanž). 23. JANUARJA___________ 1. nočni slalom Športna sekcija SPD „Zarja“ vabi s sopriredi-teljem Slovensko športno zvezo na 1. nočni slalom v Lepeno. Tekmo- I vanje bo v soboto, 23. ' januarja, pri Kežarju s pričetkom prvega teka ob 18. uri (drugi tek ob 21. uri). Vabljeni so vsi, | prijave pa sprejema or- r ganizator po telefonu : . (04238/587). Možne so j prijave tudi na kraju tekmovanja - najkasneje : eno uro pred startom. 7. DO 13. FEBRUARJA \ SSŠZ na Arlberg Slovenska športna š zveza sporoča, da so za 1 smučarski Jn deskarski i' teden s SŠZ na Arlber- 6 gu prosto še tri ali štiri v mesta. Prijave sprejema n z naplačilom 1000 šil. Posojilnica Borovlje, po- ^ slovalnica Celovec, d Bahnhofstr. 1, konto štev. 1-03.029.113. H 15 Šport KOLESARJENJE Raco VVrolich: Na Koroškem letos ne bom tekmoval, če, potem le slučajno! Preden je kolesar VVrolich odletel na priprave na Mallorco, smo mu postavili nekaj vprašanj. Naš tednik: Sredi oktobra minulega leta si podpisal pogodbo pri profesionalnem klubu „Team Gerolsteiner" s sedežem v Stuttgartu. Koliko si medtem že obveščen o novih - bodočih - klubskih kolegov? Peter VVrolich: Mnogo natančnega o klubskih kolegih še ne morem reči, kajti doslej sem bil komaj tri dni v Stuttgartu, kjer sem imel priložnost bliže spoznati tega ali drugega. Vsekakor pa večino kolegov poznam iz časa pri amaterjih. Kdo pa je takoimenovani izvesek kluba? To je trenutno težko oceniti, kajti po mojem se bo to izkazalo šele po prvih tekmovanjih. Kolesarja kluba z najzvenečnejšim imenom pa sta gotovo olimpijska zmagovalca Michael Rich in Uwe Pe-schel - oba iz Nemčije. Potem verjetno še tudi ni jasno, kdo bo ti. „leader“ ekipe. Kot rečeno, to se bo izkazalo šele po prvih tekmah. Kakšna naloga pa bo tebi dodeljena na tekmovanjih? Kupili so me za drugega sprinterja. Ker je v klubu 16 kolesarjev in bomo zaradi tega nastopali z dvema ekipama, bom v eni zastopan kot prvi sprinter. To mi je vodstvo kluba zagotovilo celo na papirju. Kakšen je tvoj koledar do prvega tekmovanja kot profesionalec? Do 26. januarja smo na pripravah na Mallorci, nato dva dni v Stuttgartu - fototermin, navrh pa se bom odpeljal na Dunaj in mogoče Športni izvesek koroških Slovencev- profesionalni kolesar Peter VVrolich iz Loč ob Baškem jezeru. tudi kratko na Koroško. Začetek februarja, natančneje 5., pa je na sporedu prvo tekmovanje oz. moja prva preizkušnja pri profesionalcih. Z ekipo bom nastopil na večetapni dirki po Malajziji, takoimenovani „Tour of Malaysia“. Prve priprave z novim klubom bodo torej na Mallorci. Ali že veš, kaj vse te bo tam pričakovalo? Vem samo to, da bo trening zelo oster in da bomo imeli samo tri dni za aklimatizacijo. Vsekakor pa bodo 14-dnevne priprave vsebovale tudi več zelo intenzivnih internih tekmovanj. Kakšne so največje razlike -razen seveda višje tekmovalne ravni - med amaterskim kolesarjenjem in profesionalnim? Največja razlika je v tem, da mora- jo biti profesionalci že ob začetku februarja pripravljeni na tekmovanja, medtem ko amaterji v tem času pričnejo šele s pripravami. Poleg tega je sezona pri profesionalcih daljša, kar predpostavlja večjo vzdržljivost. Velika razlika pa je tudi na organizatorični ravni. Pri profesionalcih je tako, da se v tej zadevi nihče ne briga zate; dobiš le poziv, da moraš biti na primer ob določenem času v Milanu - kako priti tja, pa ostaja samemu prepuščeno. V teh zadevah pa mi je oče v pomoč. Pri amaterjih je bilo za te stvari vse poskrbljeno od odgovornih kluba. Kako zate denarno kaže pri profesionalcih? Seveda sem tudi zaradi denarja menjal k profesionalcem, toda bistven povod je bil športni izziv. Kar zadeva plače pri tem klubu, pa povem le, da so dobre. Ali te bomo letos videli tekmovati tudi na Koroškem? Predvidoma ne, če, potem slučajno. Vsekakor upam, da bom vsaj na celovškem kriterju lahko tekmoval. Na kateri dirki oz. tekmovanju pričakuješ tvoj najmočnejši nastop v tej sezoni? Na to vprašanje sploh ne vem odgovora, kajti zaenkrat še ne vem, kakšna bo moja pozicija v ekipi, kako bom v formi, kje bom tekmoval, itn. Hvala za pogovor in mnogo samozavestnih in močnih nastopov pri profesionalcih! Franc Sadjak ODBOJKA/DOB Spor z VVernischem Po krajšem odmoru se je minuli konec tedna zopet nadaljevalo prvenstvo v zvezni odbojkarski ligi. Dobljeni so nastopili v gosteh pri Donaukraftu - torej ekipi, ki poleg salzburške sodi med najboljše v tej ligi. Ekipa trenerja Ivartnika se je kljub jasnem porazu (3:0) kar zadovoljivo odrezala, čeprav je bila oslabljena. Zaradi poškodbe je manjkal namreč Hirner, prav tako je bil poškodovan tudi Schmerlaib, ki pa je kljub temu igral - a mogel dati od sebe le 50 odstotkov. Zelo obetaven je bil tokrat nastop podajača Har-tija VVernischa, ki je igral v vlogi srednjega branilca. Na tej poziciji je bila ekipa z njim močnejša od minulih nastopov, tako da sedaj kaže, da bo moral Marti tudi v prihodnje igrati na tej poziciji. Žal pa je on drugega mnenja, kajti svojo moč vidi le v vlogi podajača. Ker to vlogo sedaj izvaja legionar Pridal, se bo - hote ali nehote - moral podrediti interesom kluba. Kapetan Micheu: „Če ne bo hotel igrati branilca, mu bo preostalo le mesto na klopi.“ V soboto so Dobljani v gosteh v Salzburgu, manjkal pa bo trener Nartnik, ki je službeno zadržan. Namesto njega bo vodil ekipo kapetan Martin Micheu. F. S. SAK upa na uspehe pri prvenstvu v dvorani KFV - CUP. V letošnji zimski sezoni še nobeni ekipi SAK ni uspelo doseči 1. mesta ne enem izmed petih turnirjev. Največji uspeh je doslej dosegla ekipa U 14, ki je na Alpe-Adria turnirju v Šentvidu šele v finalu podlegla nogometni šoli Dravograd. Ta konec tedna se prične prvenstvo KFV za ekipe U 14 in U 16. SAK upa, da bodo karte tokrat drugače mešane in da bodo tudi uspehi večji kot sicer letos v dvorani. Koroško prvenstvo v dvorani: Vetrinj: nedelja, 17. 1. (9.00): SAK U SAK Naraščaj 16/1, ASV, Vetrinj, Austria 1, DSG Borovlje; (11.45): SAK U 16/2, Austria 2, ASK, ATU S Borovlje, Donau; (Prvi dve ekipi se kvalificirata za vmesni krog.) Borovlje: sobota, 16. 1. (14.00). SAK U14, ATUS Borovlje, Šmarjeta, DSG Borovlje 2, Vetrinj. (Prvi dve ekipi se kva-lificrata za vmesni krog.) Ekipe U 12 I, II in III ter U 10/1 bodo v predkrogu tekmovale 31. januarja. Novoletno srečanje. V Pliberku je 3. januarja potekalo novoletno srečanje naraščaja SAK - centrov Pliberk in Šentprimož. Pred srečanjem je imel župnik Ivan Olip športno mašo, nato pa je v farni dvorani sledilo srečanje, ki se ga je udeležilo 130 po vabljenih igralcev in gostov. Na srečanju je bila tudi podelitev priznanj za naslove prvakov v letu 1998. Podelila sta jih občinski odbornik EL Jurij Mandl in predstavnik SAK mag. Stanko Gregorič. Si - Ku Na novoletnem srečanju SAK v Pliberku so počastili prvake teta 1998. GLAS IZ LJUDSTVA Organizatorji plesa poskrbeli za atraktiven program FRLOŽEV LUKA Je pa res, da ženske niso le nežni, ampak krepki spol. Poglejmo koj ameriškega predsednika Clintona. Monica Le-winsky ga je s svojo nežnostjo tako krepko pretresla, da se maja njegov stolček. Pozneje pa jih je menda ubožec dobil še od svoje nežne gospe žene. Zvedelo se je (ne ve se čisto, ali je res), da mu je Hillary primazala tako krepke muze, daje na svojem obrazu razkazoval ameriško zastavo. Im-nel je belo-rdeče trakove, odtisi ženkinih prstov so se torej lepo videli, pa še modre lise. Sredi tega dogajanja pa mu je zasvetilo še vseh petdeset ameriških zvezd. Ali ni to domoljubje. Pri žrebanju je Isabelli Lomschek in voditeljici šaiterja Zveze Gertrudi Kraxner pomagala mala Ana Smrtnik. Žrebanje Zveze Bank Celovec. Ta teden so na Zvezi Bank v Celovcu v okviru žrebanja za stanovanjsko varčevanje izžrebali televizor (Sonny Super Triniton), ki ga je dobila Tanja Kušej z Blata pri Pliberku. Nadaljnji zmagovalci: (elektronska tainical: Emma Melcher, Ana Dersula, Romana Možina, Sonja Bešič, Reinhard Pukel; (telefonski register): Sonja Hri-bernig, Maria Kropiunik, Natalija Pinter, Mathilde Jager, Milena Koller, Cvetka VVakounig, Vinzenz Kušej, Barbara Kušej; (telefonska kartica / S 1001: Anna Kropivnik, Refida Candic, mag. Štefan Pinter, Tamara Pinter, Ana Kropiunig. Na Podjunskem plesu v Globasnici je bilo luštno in zabavno do zgodnjih jutranjih ur. Globasnica. Tradicionalni plesi, kot je to do zgodnjih jutranjih ur. Za presenečenje Podjunski ples, so slejkoprej magneti. Če- večera pa so poskrbela dekleta domačega prav je istočasno v Celovcu potekal Slo- pevskega zbora STEM, ki so s karaoke-sho-venski ples, je bila dvorana pri Šoštarju v wom izredno dobro imitirale rock skupino in Globasnici nabito polna. Ob glasbi ansam- so za ta vložek seveda žele bučen aplavz bla Svetlin so se globaški prosvetaši vrteli domače publike Vozniško dovoljenje odslej že s 17. letom Od marca 1999 naprej bodo 16 -letni lahko hodili v avto-šolo in bodo po enoletnem šolanju lahko naredili tudi vozniški izpit. Nato bodo lahko v spremstvu odraslega vozili z avtomobilom, toda do 18. leta le z maksimalno hitrostjo 80 oz. 100 km/h. OSEBE & DOGODKI Uspešen je bil Slovenski ples Celovec. Slovenski ples je bil brez-dvomno zelo uspešen. SPZ se je potrudila za privlačne inovacije, za kar gre zasluga predvsem Danici Kežar in Hanziju VVIeserju. V organizacijo plesa so vključili SPD „Zar-ja", izbrali so odlični ansambel „Va-gabundi", prireditev je popestrila plesna skupina Make up KUD Tine Rožanc, na sporedu pa je bilo tudi nagradno žrebanje (zmagovalka Angela Ogris-Martič). Še posebej posrečena je bila zamisel, da so na plesu stregli domači gostilničarji Pavli Seher-Knabrle iz Velinje vasi, Hanzi Ogris-Miklavž, Toni Zerzer-Adam in Gundi Schaschl-Petritsch. Plesa so se mdr. udeležili glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 Andrej VVakounig, Michael Johann in And-rea VVulz, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl, nam. dež. glavarja Michael Ausservvinkler, predsednika NSKS Nanti Olip in ZSO Marjan Sturm, predsednik Slovenske skupnosti (SSk) v Italiji Bernard Špacapan (skupno z Rafkom Dolharjem) in p0/n inovacij je bil letošnji Slovenski ples in je prav predsednik SGZ Matevž Grilc. zaradi tega zelo uspet. Foto: Klarič