46. &1ev. Postnina pLačana v gotovini. Celje» pondeljek 10. junija *S29. Leto XI. Ixhajia v pondeijek in petek. Stane mesečno Din T — ta inozemstvo Din 20'—. Poaamozna itevlüfea I Din. Račun poštno-čekovnega zavocla Štev. 10.666. UrecinlAtvo In upravništvo i Strossmayerjeya ulica 1, pritličie. Rokoplsov ne vračamo. Ogiasl po turlfu. Telefon int. Stev. 65. Naša gospodarska kriza. ( Hrvatski kniečki ghis o propadu veli- kega števifa trgovin z razkohiim bla- ff om.) Zadnji cas so v.si casopisi polni po- recil o številnih konkurzih raznih tr- govin po državi. Poroča se, da je prve stiri mesece tega leta došlo v konkurz 407 trgovskih tvrclk. Od tega štcvila jib odpade na Hrvatsko 23, na Vojvodino 17, na S'rbijo 347 in 20 na ostale po- krajine v državi. Samo aprila meseca je bilo olvorjeno 105 konkurzov, od te- ga v Srbiji 90. Prvo, kar pada v oči, je. da padajo v konkurz samio trgovske tvrdke, pod- jet ja torej, ki sama nicesar ne proiz- vajajo, temvec služijo samo kot posre- diovalci med proizvajalcem in potro- šačem (konzumentom). In tu nastane z narodno-gospodarskega stališca vprašanje, ali se laorejo taka podjetja smatrati za privredna v pravem smi- slu te besede, ali obstoja nasa privred- na (gospodarska) kriza v tern, da mnogestevilna trgovska podjetja pa- dajo v konkurz? Ali iinamo iskati go- spodarsko krizo drugod? Znano so gospodarske krize v na- prednih industrijskih državah. One nastajajo na ta način, da /, enega ali drugega razloga (izguba tržiše, zmanjišanje kupne sile potrošačev, zvi- sanje cen za surovine) nastopi zastoj v prodaji bl'aga, katercga industrijo. take države prcizvaja. Ako je tako bla- go ljudein zares potrebno. ako ni pred- met razkošja, brez katerega more na- rcd živeti (kajti v takem slučaju je kriza le delna) potem je nastal-a kriza globokega pomena in treba je iskati smlstev. da se odpravi. Kajti prava taka kriza ima kar najtežje povsledice za blagcbit cele države, celega naroda. Moromo pa s tako krizo primerjati pa- dec še tolikega števila trgovin, tedaji samo posredovalcev za nakup in pro- da jo bl'aga? Zgodi se često, in zgodilo se je tudi pri nas, da sc naenkrat pojavi veliko število tvornic, ki potem nimajo kam prcdati svojega blaga. To je nezdrav pojav tudi s tega stališča, ker so to lahko docela nepotrebne špekulacije posameznikov. Toda še ninogo bolj ne- zdravo je, ako se pqjavlja kot gone po dežju, trgovina za trgovino, vse samo ustanove ljudi, ki žele lahek. obilen in brzi zashižek. S prvo posledico takega ustanavljanja in take vsiljene konku- rence se tu niti ne bavimo: saj vsak uezen clovek vidi, da i)v moio l>i itl do ničesar druzega kakor do nesolid- nega, premnogokrat celo nepo.stenega poslovan'ja, katero ne koristi sploš- nosti in katero po navadi konča s po- lomom. Saj stvarne potrebe našega skrom- nega eloveka niso velike. fcrije jih lahr- ko razmerno majhno število trgovin. Toda veliko trgovin, ki iih- sedaj vidi- nio v konkurzu in ki bodo še neminev- no s konkurzoin koncale, se ni bavilo s predmeti vsakdanjega konzuma, temveč z razkošnimi in polrazkošnimi predmeti. Vsled povajne miselnosti in povojne lahkoiniJljenosti, ki so jo še povečevali zapadnoevropski vplivi ali blesk prebogate Amerike. so začeli ljudje hrepeneti po razkosju. Obleka na pr. je po.stala predniet luksusa. Pri obeli spolih. Trgovine so to pospeševa- lo na vse možne načine. In kaj se mo- ra zgoditi, co veeina potrosacev pade na gospodarski nivo. ko i'ini obleka ni več luksus nego samo konzumni pred- inet, ki si ga nikakor ne more jo v veli- ki meri privoščiti, saj komaj zasluži- jo za hrano in stanovanje? Potem pa- dajo trgovine z razkošno in polrazkoš no robo. Ne naenkrat. Kajti najprej ima se besedo kredit. Kredit za eleganco, kre- difc za zapravljanje. Trgovina ostane d'olzna blago j)o inozomötvu nazadnje tudi sanita. Doma jo tlaoijo režije. dav- ki, obresti in konec ie jasen. Kot narodni gospodarji ne jukamo. Žal nam je sicer, da narn ti nmcigožte- vihii polomi kratijo kredit v inozem- stvu, kratijo pač kolikor toliko. Doma pa bodo streznili marsikoga. Zmanj- šala se bo malövredina špekulacija na slabe instinkte; izvršila se bo delna cperacija v krogih trgovine. ki je bila zc zdavnaj potrebna in ki smo si jö «>-• leli tudi vsi oni, ki žeJimo:, da se pri nas posveti čim vec ljudi pridelwanju proizvajanju raznega blaga. Ne, žaganje a.H odpadanje takih sil- hih vej z narodnogospodarskega dre- vesa ni gospcdarska kriza, četudi bi Dam vadi to mnogi casopisi in mnogi gospodairski stro;kovnjaki dopovedali in bi zči lečenje te dozdevne krize radi angažirali v eni in d-rugi obliki tudi javna sredstva. Naša gospodarska kri- za tio'i popolno'ma Idrugod — in da po- vemo takoj: tudi ona je deloma po- vzrocila trgovsko krizo. Ta kriza tiči na selu. v vasi. Nas kmet je nedvomno prvi in najvecjd producent v državi — a je v krizi, ker pridela na eni strani premalo, da kri- je svoje najbolj krvave, svoje najnuj- nejše potrebe (vel'iko je his na selu, kjer celi mesec ne vidijo nobenega cli- narja), in on je v krizi. ker ne more prcdati še onega pridelka. kar ga ima. vsaj za ono ceno. ki odgovarja njego- vim proizvajalnim. stroskom. Kadi te- ga je zgubil kmet kupn.o silo še za one pred-mete vsakdanjega življenja, ki jili neobli'Odno potrebuj'e, kamoli, da bi prišel vpoštev kot kupec za luksuzno blago. Zato sano prisiljeni ob vsaki priliki opoz-arjati na to pravo na&o gospodar- sko krizo. In rajsi bi pororali o splos- nein delu vseh krogov in slojev naro^- da,' da se ta kriza od'pravi kot o sred- stvih. ki äo dovolj znana. „Cerkyena misu. O priliki vprizorltve v celjskem gle* daHSču. V korist mariborskih udru- Ženih Igralcev. Od dobrih komedij zahtevamo pred- vsem, da so originalne, vsebinsko po- membne in samoposebi umevno teh- nično neoporečne, ali vsaj tehnično duhovite. Vse te lastnosti ima moderna Fodo- rova tridejanska komedija »Cerkvena mi5«. Zatc se ni čuditi, da zavzema v repertoarju vseh evropskih gledališč največjo sodobno popularnosr. Tekom enega leta se je neutrudljiva, energična miška priplazila v številna večja in manjša gledališča, kjer gloda neustra- šeno po oderskih deskah, večer za ve- čerom, mesec za mesecem in občinstvo se zabava, nasmeje do solz ter z Iju- beznijo občuduje to malo, prikupljivo bitje. Po naslovu sodeč, bi človek lahko ugibal, da gre za persifliranje kake izvestne stvari. (Bodi omenjeno, da komedija »Cerkvena miš«, nima niti najmanjšega stika s poznanim roma- nom »Cerkvene miši«.) Nasprotno! Ideja »Cerkvene miši« je vzgojna in etična. Ta majhna, ne- dolžna stvarica gloda na socijalnem problemu. Uboga kot je, gloda na vra- tih mogotcev, gloda, da se odpro vrata njeni številni rasi. Za vse pleme mišk, ki so pridne, delavne in energične, mora nastopiti nova doba. Doba soci- jalnega prerojenja. Vlogo ljubke miške bo igrala ga. Sa- vinova, njenega partnerja, bančnega predsednika g. Grom. Dalje bodo na- stopili" v večjih vlogah gdč. Starčeva in gg. HarastoviČ, Rasberger, Skrbinšek' Tovornik, Kovič J. Celjanom, ki poznajo lepe, zaokro- žene predstave mariborskega gledališča, čimtopleje priporočamo obisk »Cerkve- ne mi5i«, v prepriČanju, da bodo z »miSko« odhajali vesell m zadovoljni od zadnje tesezonske predstave, ki bo v korist mariborskih umetnikov. Re- žijo je prevzel režiser g. Jožko Kovič. 0 priliki bomo še spregovorili o »Cerkveni miSi«, katere prernijera se mora radi nepričakovanega gostovanja mariborske operete v VaraŽdinu, pre- ložiti na poznejši čas. Datum bomo javili še v časopisih in na g!ed. Iepakih. Priporočamo pa že sedaj nakup vstopnic prl tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju. Letne produkcije Glasbene Matice v Celju. Obieajne letne produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju so se vršile od petka 31. maja do torka 4. junija v Mestnem gledališču. V petek in soboto ob pol sedmili zvečer ter v nedelyo ob pol enajstih dopoldne so nastoinli go- jenci zacetniskih razredov instrumen- talne sole (učitelji g. ravn. K. Sancin, ge. M. Sancinova in Lj. Boziceva ter g. Dušan Sancin) in mladinski zbor pod vodstvom L. G. Preglja. Že te pro- dukcije so pokazale, da spada celjska Glasbena Matiea s svojim izvrstnim učnim osobjem med najodličnejše glasbene zavcde v Stoveniji. Vsi go- jent'i so cd lanskega leta razveseljivo napredovali. V pond'eljek 3. junija ob pol sedmih zveeer je sledila javna produkcija go- jencev nižje konservatorijske stopnje iz vijolinske sole g. ravn. K. Sancina, kl-iivirskih sol ge. M. Sancinove in Lj. liožičeve ter enega čelista iz sule gosp. Dusaiia Sancina. Gdč. F. Artnakova je z dobro tehniko zaigrala na .vijolini Händlovo sonato v f-duru. Sicer dobri pianistki gde. M. Yranjekovi se je po- znala nervoznost. Gd'c. J. Schwabova je sigurna vijolinistka in ie precizno podak Seyboldov »Bolero« in Gosse- covo gavoto. Znateny napredek zazna- mujc tudi gdc. O. Šnngovčeva, ki je zaigrala na klavirjai Chouinovo »Ta- rantello«. Z znatno vijolinsko tehniko in temperament no igro se odlikuje gdc. M. Grahova, ki je igrala Sittov Concertino op. 70. Celist g. Kropič istotako stalno napreduje. Gosp. M. Vidensek je talentiran vijolinist in je Oče Koodelik in ženio l/ejuara Češki spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjexn poslovenil Stanko Sve-tina. 66 »No, tebe tudi veseli, stari«, rau je ; rekla večkrat žena, »da imaio to tako ; lepo, kaj?* »Vesefii, veseli!« je rnrmral Konde- lik. »Kaj imam od tega, ko ne bom lukaj sam!« »Toda napravil si vse to za otroka, stari«, mu je prigovarjala resno go- spa. »No, le počakaj«., je odgovoril moj- ster, »ko zaženem obrt v kot in poj- dem v pokoj, potem se preseliv,a tutU midva seni, ravno v 'to stanovanje pod njimi in tega tudi tako okrasim, da bom imel na staxa leta res kaj lepe- ga . . .« Gospej Kondelikovi so se pri tern vselej zaiskrile oci. Ah\ da bi bilo to kmalu! Ob takih obiskih na novem stano- vanju sio je ucila Pepica gospodinj- stva. Takoj v predsobi je vrgla vstran suknjico in klobuk, vzela ie iz škrinje predpasnik, opasala si ga je in že je bila v kuhinji. Tu je zopet in zopet skladala posodio, brisala jo z brisalko, sešito iz samih svilenih, košckov, če- prav se je lesketala, brisala je kotle na porcelanovem štedilniku, pogleda- la v medeni predal, poskušala, če vo- da dobro teče iz kotla, nasipavala je disave v predalčke male skrinjice nad mizo, pogrnil'a je kuhinjsko kredenco z, modrim, svitlim papirjiem. računa- la, če ima vsak lonc-ek svoje rnesto in | zapisavala v mali zapisnik, kaj ji mo- ra ise imamica kupiti. Gospa Kondelikova je molco opa- zovala to igraj'oce gospodinjstvo Pe- picino in srce ji je poskakovalo od ve~ selja. Ah Bog, je /mislila sama pri sebi — daj jim srečo in blagoslov! In tu- patam je rekla hčeri: »Pepica, to je najkrasneisa doba! Vse si zapomni, kako si pospravl'jala — rada se boš nekoc spomnila na to. Vein to iz lastne skušnje . . .« Kadar so odhajali iz stanovanja, so zaklenili vse sobe., shranili previdno ključe na skrita mesta. dosetkrat so poskušali na vratih predsobe. če je do- bro 'izaprto, da se ne bi kdo tja prikra- del in vračali so se zadovoljno v Pra- go, v Jecno ulico. Bilo je že zo je že vse urejeno, ko je prisel drugi dan zvecer s povabilom, ki ga je dobil tako nepricakovano. Niti slutil ni, da je vse to napravila Pepica. »Mislil sem«,. je rekel skromno, »da se ne bo sedaj nihce spomnil name, Ako je clovek pred poroko. zgubi za tako mlad'o družbo ceno.« ; »Nasprotno, Vejvara«, ie menil mojster Kondelik. »Takega eloveka bi moral! povsod radi vidieti. kakor za vzgled. Seveda, punce se ne bodo pri Stran 2. »NOVA D 0 B A« 46 ZVECEPjroJflH 4 namakanjslBk sjc n i c nTpMppp ŽENSKA HVALA 13UTBA3 %a izkuhavanfe fSchiehtovo TERPEMYgWOYQ MHO /?a /I? prahje qotovof podal Simonovo uspavanko ter Grigo- vo pomladansko odo s toplino. Zelo nadarjena pianistka jo mala Tjaša Preyljeva; Chopinov rondo v c-niolu je odigrala brezhibno. Gdč. L. Dere- anijeua je padala na vijolini z veliko rutino in eksaktnostjo fantazijo iz Gounodovega »Fausta«. Gd'c. M. Oraž- mpva in, gosp. E. Kunej sta pokazala v ReinhoM'Ovcm »Scher zu« oziroma Griegovem »Karnevalu« precejsnjo klavirsko rutino in solidno tehniko. Odlični pianistki sta gdc. A. Žumrova in E. Sernečeva, ki sta dovrženo pred- vajali Webrovo »Poll'aca brillante« in Dvofakov »Bachanale«. Izreden ta- lent je 9-ietni vijolinist M. Xiher. Nje- gova igra jvem — v tej sivi obleki. Je tukaj. da«, je odgovoril Vejvara. Kaj pa . . .«' Veüka moda so spotnladnnski In Ictni plušfi, pustbno Ce jo fnii in krtisno izslelnni. Predno si lotos suilia- vite pl.iSf, pod nubiitiim ptuiujem i e npustite si i'reje ooK «Jati vcüko zelüf] ) istili v velel (jtvini K. STERMF.CKI, Cvljc. <-Kiicpl;iSCevso; tnodno kri^nst i'öS Uin, modcrno :i:clifüii 35<), kusha aiu, kaslm s svilo podlo2i'ti 5rö, kovcikot W», kasha dutiajskl inodcli 840 in 1115 Din. Kazen t.ga so hü znlücji krasui morloli ocl bliiz, kostu- iiiüv, kril !(i otroikih nDlekc OgjL'jte si iz- iožbe in ogromno za- logo. Niikn,jiicprisiljcn in rudn. uradnika g. Horjaka zgradi- la na Šmoliorju lepo planinsko zave- tišče, ki bode gotovo privabilo veliko obeudoval-cev in pri.jatel.jiev nasih jDla- nin, saj pelje z Laskega do Šmohorja (784 m) skoraj promenadna ]3ot in tudi dostop iz Savinjske doline preko Liboj ni težaven. Razgled s Smohorja je pa zelo lep; na severni strani vidiš celo Savinjsko dolino, Savinjske pla- nine, Peco, Uršulo in dr., na jugu pa se ti od'pira eel hribovit laški okraj» tja do ba ha tega Bohiorja na levi in masivnega Kuma ifti desni strami. K vc'oraj^nji otvoritvi planinske koče na Šmohorju se je zbral'o od vseh strani veliko planinoev in na stotine doma- cega ljudstva. Osrednji odbor SPD so zastopali gg. dr. Toiminšek. Pučnik in Hrovatin, zelo veliko planincev jo do- slo iz Maribora -a nadzornikom koč SPD g. dr. Senjorj.eni, tudi Celje je J>i- lo castno in celo prav težko zastopano. Po službi božji je bogosl. prof. g. dr. Jihnrt koro blagoslovil, na \&v jo je formalno otvoiül gosp. postajenacelnik Baša iz Zida.nega mosta, ki se je v iz- branih besedah spominjal zlasti vseh onih, ki so za gradnjo te koce delali in žrtvovali. G. dr. Tominšek je pri- nesel pozdrave društvom centrale in je v šegavem nagovoru opisoval po- men nove koce. Govorili so se gg. dr. Bergoč v imenu mariborske. dss Tiller v imenu celjske podružnico SPD in konečno v imenu Lascanov dss dr. Pernat. Za Celjano'se najboli ])riporo- ca zlet na Sn^ohor i)reko Laskega. Ko- ca na Šmohorju bo oskrbovana celo lelo. cl Promena-dni koncert priredi Olep- Kevalno društvo v nedeljo 16. t. m. ob jtriliki javne telovadlje Sokolskega društva v mestnem vrtu od pol 12. do pol 1. ure. Igra železnicarsko godbe- no društvo »Siloga« iz Ljubljane. d Zlet celjskih legijonariev na Ljub- no se vrsi na praznik sv. Petra in Pa via. Udeleženci se peljejo na Ljub- no z autoomnibusom. Udcležbo treba prijaviti do 20. t. m. g. dr. Erv. Me- jaku v. Gelju. d Promja mesinemu mayidratu. Zrinj'skega in Kresnikova ulica sta vedii'o polni najhujzega prahu. Ves stavbni proinet se vrsi tukaj. Poineta se sicer vedno v redu, toda škropi le naš ljubi Bogec, kadar ie dobre volje. Oho ulici sta zaviti v oblak prahu, ka- dar dirjajo avtomobili in vozovi. Zato prosimo mostni magistrat, da naroči lnestnemu skropil'cu, naj ne obrne škropilnika pri inestni osnovni soli, marvc-ü naj škropi do konca teh ulic, tja do železniškega jjrelaza,. d Messina knjiznica je izposodila v mesecLi maju 866 clanom 1117 knjiig. d ypramnje pocenitve kruha. V Ljubljani se je znižala cena kruha splosno na 4.50 Din za kg. V Zagrebu pa so peki sami predlagali znizanje cene za ki'uh in sicer tako. da bi stal kilogram belega kruha od dunes na- prej 4.5() Din, polbelega 4.25, crnega 3.75. Ali se bode mestna občina s to ceno zadovoljila ali ne, pa se ni zna- no, ker so padle cene moki ()g na 3.60, St. 12 3.40 Din, st. 4 na 3.30 in št. 6 na 3.10 Din po kg in zahtevajo konzu- menti še nadaln.je znižanje cen za ki'uh,. Tudi v (üeiju je storil niestni urad ])ri'merne korako za znižanje krušnih cen. O rezultatu poročauno. d Prva letošnja smrtna nesreča pri kopanju v Celju. Weraj popoldne se je šel kopat 19-letni zidarski vajenec Teodor Gleščič iz Šempasa s tremii to- varisi v Voglajno, zraven Confidenti- jevih proti železniškemu mostu, kjer Stev. 4 6 »MO VA DOB A« Stran 3. je globok tolmun. Tovariši pravijo, da je Gleščič po četrturneni kopanju zgi- nil pod votl'o in utonil. Pomoč je bila izključena, ker jo tolmun tain- 4—5 in globok in se vslect kalne vod'e tudi ni ničesar videlo. Poleg teh kopalcev so truplo nesrečnega Glešiča iskali sino- či tudi drugi. l'judje, vendar pa brez uspeha. Glosčič je prišel še le pred kratkim z Gorisko.^a v Gelje. 0«%&**%«m čaj za želodec in HOWfPSPfffip čiačenjekrvi, uspešno sredstvo proti debeljenju, slabi prebavi, ha.- bituelne obstipacije. Dobiva se v vseh le- karnah. Proizvaja lekarna A R K 0 Z»greb, Mica br. 12. d lz celjske policijske kronike. T a t- vina kolesa. Posestniku Kotniku iz Smarjete je nek do izpred g-ostilne Cafuta v Sp. Hudinji ukradel kolo. — P a s j i vgriz. Pes slaščicarja M. je vgriznil (5-letnega fanta Srečka Svar- ca. Poana pa ni nevarna. — Ka d i P o t e p u š t v a so prijieli neko A. V. rodoni iz Opl'Otnice. — S p o r i r a d i z a p i r a 1 n e ure v G a b e r j1 u se nadaljujejo. Vloženi ste spet dve ovad- bi, izmed katerih je ena resnejša, ker je došlo tlo prepira s službujočim stražnikoui. — N a j d e n je bil ob Sa- vinji sivorjavkast dežni "plasc in v me- stnem vrtu staimpiljka z inicijalama 1. Z. — Z g u b i 1 a je zasebnica Mar- jeta Terček iz Zavod-ne črno roeno tor- bieo z raznimi predmeti. d Umrl je v Gel'ju due 8. junija 45- letni trgovski potnik Franc Sorman. d Mestno motsko in žensko kopaUkce ob Suvinji je z danasirjim dnem otvor- jeno. Pcškodbe, ki jib je povzročil led, so odpravljene. — V mestnem parnem in kadnein kopali&ču so skrrili obrat. Kadne kopelji so sedaj na razpolago v torek, sredo, četrtek in petek popoldrzla jedila, topla kava, malinovec, vino in slatin- ska vod'a. d Šestdesetletnica ptujske gininazij^ je pričcla z lepo uspelo slavnostnd akadeniijo, ki se je vršila v soboto v ptujskom mestnem gledaliscu. Ka pro^ gramu je bilo petje, ritmična vaja, ro- koko-kadrilja, prolog. ki «a je spesnil pesnik Franc Ksavyr Mesko. ki je bil' nekdaj sain ucencc zavotla. in slav- nostni govor ravnatelja ptujske gim- nazije g. dr. Komljanca. Včeraj je bi- la slavnostna masa, katere se je ude- ležilo tuidi kakih 40 b'iv^ih ucencev Ptujske ginmazije, otvoritov razstave risalniiln, slikarskih in ženskih ročnih ^el1, ki so jih izdelali dijaki in dijaki- nJe in opoldne banket. d N'&zgodu na železnici. V petek sta pri jutranjem vlaku pred postajo v Slov. Bistrici iztirila zadnja dva va- gona in se prokucnila v iarek kraj proge. V enem vagonu so bile deske, drugi ]m- je bil službeni. Škcda je bila samo materijalna ter so že tekoin dne- va vagone zopet dvignili in progo ovi- stili, tako da promct sploh ni bil ovi- ran. Na kraj nesreče ,ie prišla tudi takoj komisija. ki je ugotovila vzrok nezgcde in ykodo. d hzivanje. Pišejo nam: V ncduljo 0. junija nas je sedela večja družba v l'cstavraciji Henke na Laškem, kamor srno so rešili pred liaidim dcžjem in tojo, debolo kot lesniki. Nnenkrat pa zaslišimo poleg sebe, nc pdje, temveč kricanje neke nemsko posmi s »heil, prosit.« Odpro se vrata in »pevci«, mod njiiira. uslužbeno-i znane celjiske volelrgovine in mlaj.ši šef druge celj- sko veletrgovino, odidejo najbrže radi toga, ker so sp dobro zavedali izziva- nja in eventuelnih posledic. Te vrste izzivače je splc-li zad'njii čas mnogo sli- šatli po okoliskih gostilnah, vlakih, planinskih kočah itd. Ali se nekateri celjski Neni'C-i nikoli ne bodo naučili doKtojnosti? d Šakovski velemojster Hiharri Tieti je 6. junijia v nekem dunajskom sana- toriju na škrlatici umrl. Posebno po- zcrnost jio vzbudlla njegova zmaga nad. Gapablancom 1. 1924. Bil je cehoslo- vas'ki državljan. d Zaplenjen mrlič. V petek je do.slo na dunajvskem centralnem pokopal'i- šču do nenavadnega i)rizora, Pokopati bi se morala žena zobotehnika Arnii- na Breitnerja. Rabin ie že stopil h kr- Bti, da prične s pogrebnim obredoiin, ko je do.šel nek namoščenec pogrebne- ga zavoda in prosil navzoce. da se raz- idejojker da ne bo pogireba. Nastalo je veliko razburjenje, ki se je še poveča- lo, ko je dosj)ol policijski komisar in jc javil, da je liirlič zaplenien. Nekdo ju namreč javil pol'iciji, da je Breitnorje- va žena umrla na zastrupljenju in kljub temu, da je bilo v mrtvaškem 11- stu omenjeno, da je nastoi)ila snirt vsled ce/jmernega uzivania luminala, je policija preprečila pogreb. Dogodek je vzbudil pozornast po celem mestu. Čari planin pridejo do polne umetniške veljave samo s prvovrstnim zanesljivim fotomateiijalom, katerega imate v zalogi edino-le v »special - turist - foto« diogeriji CENTRAL — Vrtovec, Celie, Kralja Petra c. St. 19. 6-20 d Šestdesetletnico obstoja obhaja jutri, v soboto, in nedeljo ptujska viš- ja gimnazija. Jutri zvečer se vrši v mestnem glcdaliscu dijaska akademi- ja, v nedeljo dop old ne se razstavijo v giinnazijfiki risalnici razn« risbe in rcL'iia dela dijakov, opoldne je pa v društvenem- domu l)anket. Ptujčani pričakujejo, da se udeleži teh prire- ditev minogo nekdianjih učencev gim- nazije. d Prezgodnje star ante gospodinj so često posledice prevelikega napora na dan pranja. Iz tega razloga so mili- jeni gospodinj z veseljem segli po po- možnem sredstvu, katero z iznajdbo zajainceno neskod'lj-ivo samodelujoče- ga pralnega sredstva »Persil«! zinatno olajša pranje. d Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Mariborska oblastna sa- mouprava bo dajala vinogradnikom, ki so zaupanja vredni in ki iz lastnih sredstev ne morejo obnoviti svojega vinograda, brezobrestna posojila, in sicer za M—^ ha vinograda in v vi- šini 4000 do 6000 Din za /* ha. Poso- jilo se izplača v več obrokih, in sicer po končanem rigolanju in po konča- nom nasadu. Prošnje za posojila je vlagati pri .samoupra.vi mariborskc oblasti v Mariboru in kolekovati s 5 dinarji, zadnji čas do 5. julija 1929. V prošnji je navesti: ime prošnjika in njegovo bivališče z navedbo h.iš'n0 1, raztopimo v 50 I vodo 1 kg modre galice. Najlepše se galica raztopi, ako jo zavežemo v red- ko tkanino in obesimo v vodo. V dru- go posodo, ki mora držati pa čez 100 1. vlijemo tudi 50 1 ;Vode* v kateri pa raz- topimo 90 d'kg gasenrßa apna. Ko je iipno popolncima razlopljeno, zlijemo raztopino modre galice počasi, v tan- kem. in enakomernem curku v razto1- pino apna ter tomeljito zniešamo. Na- pačno bi bilo, ko bi apneno vodo zlili v l-aztopino modre galice namesto na- robe. Modro galico in apno je treba natancno odtehtati, sicer so lahko ])ri- meri, da je l>rozpa premalo učinkovi- ta ali ]3remocna. Da se izo^nemo vsa- ki negctovosti, preizkusimo .gotovo brozgo z modrim lakmusovim papir- j'^m. Košček takega papirja. ki bi ga moral i ])rodajati povsoil. kjer ima jo v zalog'l medro galico, pomocimo v broz- go. Ako se modra ibarva paipirjia nic ne izpremieni, je brozga dobra. Ce pa pa- pi r pordeei, je znamenje. da ima broz- ga s'e prosto kislino, ki Jo ie treba va- zati z apnom. Dodajati je le toliko ca- sa apno, da moder lakmusov papir ne izpremeni barve. Bakreno - apneno brczgo moramo pripraviti vedno spro- ti, ker se v kratkem casu pokvari. Hmeljat*|i I Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugo- nobite jo najslgurneje z Kvasijo raz- topino. Točno navodilo za pripravo te raztopine, kvasija les in mazilno mi!o dobite stalno v drogeriji Sanitas, Celje, Aleksandrova ul 5. d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, Celje, Glavni trg. 333 d Zakiij se mučite, ko pa ni treba? Gez noč naj se perilo namoci v razt'o- pini ŽENSKE HVALE, zjutraj pa iz- pero s SCHICHTovim TERPEKTIN- ovim MILOm. — Varujte se ponaredb! Razne politične in druge novice. Nova angleška vlada je prevzela v soboto svoje posle. Minlstrski pred- sednik je Macdonald, zunanji minister Henderson. Vsi člani so pristaši de- lavske stranke. Obsodba Punlše RaČlča. Zagovor* niki Puniše Račiča so sklerr.li, da bodo vložili skupno pritožbo proti odmerjeni kazni, češ da je previsoka. Račiča so sedaj prepeljali iz Glavnjače v beo grajski kaznilniški zapor, odkoder ga prepeljejo po reSitvi pritožbe proti od- meri kazni v eno izmed kaznilnic. Demonstracija na odvetniškem zbo- rovanju v Zagrebu. Službena poro- čevalska agencija «Avala» je izdala sinoči sledeče poročilo: <'Danes do- poldne se je vršila v Zagrebu konsti- tuirajoča skupSčina odvetniške zbor- i/am prihrani denar.cos in delo.S Razpečava v kraljevlni SHS Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjewa ul. 26. nice. Udeležilo se je zborovanja 262 odvetnikov iz Hrvatske in Slavonije. Zborovanju je predsedoval kot najsta- rejši Ulan dr. Siebenstein. Po otvoritvi zborovanja je skupščina poslala kralju pozdravno brzojavko z izrazi udanosti in zvestobe. Predlog je bii sprejet so- glasno. Vsi navzoči so čitali brzojavke stoje, Edini dr. Mirko KoSutič, znan kot preiskovalni sodnik iz veleizdaj- niškega procesa v Zagrebu v času aneksijske krize iz leta 1908., je ob- sedel na svojem mestu. Takoj nato je vstal odvetnik dr. Žanič znan po svojih prenagljenih in nepremišljenih izjavah v bivši Narodni skupščini, ter tudi to- krat napravil izpad, hoteČ na ta način motiti enodušno rnanifestacijo odvet- niške zbornice. Njegovo postopanje pa so vsi navzoči sprejeli z burnimi pro- testi. Slišati ie bilo klice: «Nofemo več iti s skrahiranimi politiki». Z Ža- ničem so se solidirizali samo štirje odvetniki. Ker je njihovo postopanje kaznj'vo, se je proti njim postopalo po zakonu ter so bi!i pozvani na od- govc rlost in odvedeni v preiskovalni zapor.» d Uredba o zaščltl in uporabi javnih cest. Minister za javna dela inž. Savkovič je izdal uredbo o ZL« ščiti in uporabi javnih cest, ki je izšla včeraj v »Službenih Novinah« in ie s tern dobila zakonito moč. Iz uredbe moremo tu priobčiti le nekaj določil: Ob javnih cestah morajo biti hiše za stanovanja in trgovine od- daljene najmanj štiri metre od ceste. Delavnice, kakor kovačnice, obrt. delavnice itd. morajo biti oddaljene najmanj 10, apnenice, opekarne, li- varne in slična industrijska podjetja pa najmanj 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Vozovi mor?jo voziti vedno na desni strani ceste v smeri vožnje, tako da ostane leva polovica ceste piosta za promet z nasprotne strani. Uporaba izredno težkih vozil je vezana na posebno dovoljenje pristojne gradbene sekcije. Vsa vozila morajo biti v ncči raz- svetljena. Po cestah je prepovedano vlačiti predmete, ki bi poškodovali cestno površino, kakor pluge, brane, dtbla, vejevje itd. Najstrožje je za- branjeno poškodovati, zasipati ali prekopavati cestne jarke, pasti živino ob cestnih obronkih ali spuščati drevje in slično po obronkih na cesto. Ko- čijaži in motociklisti morajo biti stari najmanj 18 let, šoferji avtomobilov in drugih motornih vozil pa najmanj 20 let. Vsako voziio mora imeti tablico s točnim naslovom posestnika in z označbo registrirane številke pristojne oblasti. PotniSki in tovorni vozovi ne smejo biti daljši od 7 80 metra brez oja, široki ne nad 2*50 m, razdalja osi nad 390 m in širina kolovoza ne nad l'6O m, merjeno od platišča do platišča. Tovor ne sme biti širši od 2 50 m in ne visok nad 3 m. Težina natovorjenega voza ne sme presegati 12 bruto ton pri štir ikclesnih in 6 brutto-ton pri dvokolesnih vozilih. Širina kolesnih obroČev odnosno pla- tišč mora biti pri brutto-teži 1200 kg najmanj 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, nad 5500 kg brutto- teže pa najmanj 16 cm. Za vprego so dovoljeni pri dvokolesnem vozilu največ trije konji (voli) drug za drugim, pri štirikolesnih voziiih pa največ 6 konj, vpreženih po dva in dva Lastnik vozila ie odgovoren za stabil- nost in sigurnost vozila in vpre^e Voz- niki, ki se bavijo s prevažanjem oseb in tovorov, smejo uporabljati vozila šele po dovoljenju splošne upravne ob- lasti po strokovnem pregledu vozila in vprege. Kazni za kršitev teh predpisov se predvidevajo z zaporom od 1—30 dni in v denarju od 50 do 1500 Din, če dejanje ne vsebuje težjega prestop- ka, kaznivega po drugih zakonih. Stran 4. »NOVA DOB At Štev. 46. JQmmmimmm—i—. .. i' " in . ¦ —j»"T_'Hs I*,"„Of, ' '^j ' J|ti'^Trff^Wrag3T7j»j-l^BaSLnaT7r~*JM 1 "' PQPQQQ '' I 'i .....*""'" " "'ilV'^****"*".......¦""""""¦"' '¦' -¦ ¦¦ ->——<»»IV< ——— na ff*«*lin* —— mmK^jommaoBmm raw uHlllj ¦«¦¦¦¦ Stanje tiraniSnih vlog nad Din 75,000.000'—. Sianje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'—. Sprejema hranilne vtoge. Izvršuje vse denarne, kreditne S in posojiine posle. — Kupuje in prcdaja devize in valute. If lasfni palači Narodni dom Podružnicl s Maribor, SošfL&r&j Sadjarske zadruge. Važnost sadjarstva uvidevamo v Sloveiiiji ocl leta do leta boli. Deloma radi tega, ker dela vrlo delu.ioče naše Sadjarsko društvo s svo.iiiiii nwiogo- številnimi podružnicami in mnogimi tisoči članov veliko reklamo za sadjar- stvo, deloma pa, radii tega, ker vidiino, da nam sadjarstvo daj© aelo lepe do- hodke. Tako so na pr. lani cenili, da so dobile samo gornje Slovenske gori- ce nad 30 milijonov dinarjev samo za prodano sveže sadje, nevštevši proda- jo sadjevca in doma poraiblieno sadje. Pri prodaji sad'ja pa se je jasno vi- delo, kake ogromno izgufoe utrpi naš kmetovalec pri vnovčevanju svojih pridclkov. Da se vrnemo k ravnokar omenjenemu slu'caju v gornjih Sloven- skih goricah! Tam se je ußotovilo, da je dobil kmet za sadje po kg 2 dinarja, dočim so razni prekupci prodajali sadje inozemskim trgovcom po 3 in pol do pet dinaxjevUPrekupci so imeli to- rej od stvari največji dobiček! Pri tern bo i)a ostalo tako dolgo, dokler ne bodemo organizirali dobrih sadjarskih zadrug, ki bodo prodajale sadje direkt- no inozemskemu kupcu, dobicek pa, ki get jo imel doslej prekupec, razdelile med producente. O sadjarskih zadrugah se po Slo- veniji sicer že dvajset let «ovori, a več govori jko dtela. Res ie tudi, da do- sedan jl vzgledi posebno ne mieejo. Li- kvidirala je iže pred vojno velika nem- ška sadjarska ziidruffa v Mariboru (Obstverwei'tiingsgenossenschaft in Marbung-), likvidirali ste tudi obc slo- venski zadrugi te vrste v Mariboru in Noviem mestu. Ne vemo natančno za vzroke teh likvid'acij ali morda bi za- deli, če bi rekli: manjikalo je dobro strokovno in trffovsko vodstvo in za- družna disciplina, ki se tu mora po- kazati pri vplačilu Čim veojih deležev in oddaji vsega sadja zadrugi, ne pa znabiti samo kakih ostankov. Poreče eden in drugi: to je za nas nodosegljivo. Ni res: nedosegljivo ni, pač pa res precej težavno. Ali začeti je tieba. Novosti mesine knjižnice v Celju. Bourget P., Druga lj'ubav 231 h. Ganghofer L.s Rakela Scarpa 232 h. Galsworthy JM T-ainni cvijet 233 h. Grey Z., Jahači ru-men« kadulje 236 h. Grey Z., Buginim tragom 237 h. Kipling R., 'Kim p34 h. Sinclair U., Metropola 235 h. Borden M., Schluss Jericho 1067 n. Ganghofer L., Der hohe Schein 1022/23 n. — Die Sünden der Väter 1024J/25 n. — Din Bacchantin 1026- 27 n. — Der Ochsenkries 1028/29 n. Trutze von Trutzber.g 1030 n. Grey R., Hanseaten 1043 n. Wüstengold' KV7O n. Hauptmann G., Ausgewählte Werke 1056 n / 1057 n, Herzog R., Hanseaten 1043 n. London J., Siwash 1039 n. — Die Herrin des großen Hauses 1040 n. Sinclair m., Samuel der Suchende 1051 n. Strindberg A.: Ges. Werke 982 n, 1021 n. Stefan Sirasek čevljarska delavnica, Celje, KovaŠlca ulic^. Ustanovljena 1. 111. 1875. Priporočn svojo veiiko zalogo tovarniških čevljev in čevljev lastnega izdelka. Oddaja pod lastno ceno več tucatov polčevljev št. 35 — 38 in to od 100 do 150 Din. — Priporoča s-* gg. učite- Ijem in uradnil ¦ *- #«#^ tuiin izdeikov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. .- SJ r> : A. NEGER, Celje, Gosposka ulica 32. «aj..eja reparacii«k, d.....,o. >>i ¦_____....¦¦¦¦¦ill........¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦aiiiii......iiiiiii.......¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦iniiainiiiBaHiiiiiaiiaiiiiBai Tiska in izdaja Zvezna tiskarna, — Odgworon za izdajatelja, tiskamo in redakcijo Milan Čština v. Celj*.