771318»607007 primorski uTrpgH ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER 4^ fl_ September 2010 Leto 16 Številka 199 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Posain. pl,t»m pri pošti 6320 Portorož/ LOKALNE VOLITVE 2010 POSEBNA PRILOGA , nedelja 10. oktober. Stran 5-12 V Slovenski Istri sest krat več kandidatov za župana kot je razpoložljivih mest. Kodak Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net povedal župan. V začetku septembra 2010 so na območju nekdanje tovarne ribjih konzerv Argo, še veliko prej pa Arrigoni, porušili odvečne zidove, pospravili kar nekaj kubičnih metrov krame. Okoli 22 tisoč kvadratnih metrov prostora tik ob marini bo morda kot nalašč za parkirišče. Vsaj dokler ne bo znano kaj bi na tem prostoru sploh lahko zgradili in kdo bo od Abanke, ki je kot kaže hipotekami lastnik, vse to odkupil, še posebej, ker se komaj izteka dolgoletna „blokada“ gradnje, sprejeta še v času županovanja Brede Pečan. Prostor je dragocen in je po načrtih namenjen za turizem, nekateri pa bi radi gradili stanovanjske stolpiče. Mimoidoči domačini in turisti so lahko kar nekaj let opazovali vso kramo in nesnago, ki se je nabirala tik ob naj lepšem delu morja pri marini in to se vse do ukrepa župana dr. Tomislava Klokočovnika, ki na podlagi odloka, sprejetega pred nedavnim, želi v tem predelu Izole narediti red. „Sedaj je na vrsti Riba“, nam je Neodgovorno odmetavanje igel Delavec Ogrevanja, ki je pred našo redakcijo na Obali 125 v Luciji kosil travo, nas je poklical naj si ogledamo kar nekaj odvrženih injekcijskih igel. Noč ima svojo moč in vse kaže, da se tu ponoči zbirajo odvisniki, ki po odmerjeni dozi neodgovorno odvržejo uporabljeno injekcijsko iglo kar pod grm ali v travo. Vbod z uporabljeno iglo pa je lahko zelo nevaren zaradi infekcije. Na srečo se doslej ni zgodilo nič hujšega. Paziti je treba na otroke, ki se tu bosi radi igrajo na travi. FOTO: Primorski utrip. Turistično gospodarstvo Portoroža in TZ, edina poklicana, sta se očitno elegantno izognila proslavljanju 100. obletnice odprtja pionirja slovenskega turizma - Palače hotela (svečano odprt 20. avgusta 1910) in 125-letnice organiziranega (zdraviliškega) turizma v Portorožu (1885), kar bi drugje izkoristili za svetovno promocijo kraja! Na srečo sta se našla dva neumorna entuziasta Tomi Brezovec in Slobodan Simič - Sime, ki sta samostojno organizirala primemo razstavo ob 100-letnici hotela in 20. avgusta 2010 na ploščadi v Portorožu skupaj s sponzorji svečano prerezala jubilejno torto, oktobra pa naj bi o Palače hotelu izdala tudi monografijo. Vzdušje so prijetno popestrile članice društva Rosa Klementina opravljene v oblačilih tedanjega časa. Zupan Izole: „Na vrsti je Riba“! Zupanu Občine Izole dr. Tomislavu Klokočovniku j e uspel veliki met. Po očiščenj u zapuščenega prostora nekdanjega Arga bo dal odstraniti tudi okoljsko zapuščino podjetja Riba. Vrtnica za Terezo Generalno soočenje kandidatov in kandidatke za župansko mesto Občine Piran bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 17.00 uri v prostorih hotela Marko v Portorožu. Na soočenju boste lahko na kratko predstavili svoj program, 5 minut pred soočenjem pa boste prejeli tudi vprašanja. Vabljeni! Uredništvo Volitve: Koper na čakanju Državna volilna komisija je po odločbi Ustavnega sodišča prekinila volilni postopek za lokalne volitve v Mestni občini Koper in Občini Trebnje. Sedaj ostaja vprašanje ali bo morda sodišče ugotovilo, če razpisane volitve niso v nasprotju zastavo in postopek bi se lahko nadaljeval? Občina Izola je večkrat opozarjala zaradi neurejenega prostora. Po sprejetju odloka o zunanjem videzu mesta pa je zaradi zanemarjenega območja lastnika Argoline celo oglobila s 50.000 evri. Slednji (Abanka) se je pritožil, očitno pa je prizadevanje župana naj tam nastane vsaj red in čistoča, če že dmgega ne, pomagalo. Torta za obletnico Več kot dva tisoč obiskovalcev je 4. septembra v Amfiteatru portoroškega Avditorija uživalo ob krasnih napevih in še zlasti tudi ob nastopu posebne gostje Tereze Kesovije, ki bo 3. oktobra slavila 72. rojstni dan. Nastopili so: Klapa Maslina (Šibenik), Klapa Cambi (Split), Klapa Kampanel (Primošten), Klapa Luka (Rijeka), Klapa Jelša (Hvar), Klapa Kumpanji (Korčula), Klapa Sv. Juraj HRM (Split) in kot gostje Klapa Solinar, Piran. Bojan Šumonja zmagovalec 45. mednarodnega slikarskega Ex-tempora Na veliki prireitvi na Tartinijevem trgu v Piranu 4. septembra 2010 je Grand Prix osvojil Bojan Šumonja za likovno delo "Red roses". Grand Prix ex-tempora keramike je prejela Bianca Piva iz Italije. 2 2 2, ■s n 2 2 3 S E > Ja ni LDS ODLOČAJMO SKUPAJ! ZA SODOBEN, URAVNOTEŽEN RAZVOJ IN KULTURO BIVANJA VSI AKTIVNI VSI NA BOLJŠEM LDS Piran, Liminjanska 96, Lucija-Portorož 6320, e-pošta: lds.piran@gmail.com, www.lds.si/piran --------------------------------------------------------------------------------------------------------------Naročnik: LDS Liberalna demokracija Slovenije cm> VSEPOVSOD m.i VSEPOVSOD VSEPOVSOD Nemci spet potujejo, a ne toliko v Slovenijo! Svetovna kriza je priklenila na dom tudi Nemce, a podatek nemških turističnih agencij preseneča. Slednje naj bi v času turistične sezone 2010 zabeležile za 6% več prometa kot v enakem času 2009. Povprečno naj bi vsak nemški dopustnik porabil 664 evrov. Očitno so Nemci potovali v nekatere druge države, saj v Sloveniji že nekaj let beležimo precejšen padec njihovega obiska. Slovenska turistična organizacija je namreč objavila podatek (objavljen v Delu), da smo še leta 2006 v Sloveniji zabeležili 624.490 prenočitev nemških gostov, lani pa le še 519.949, kar predstavlja 20 - odstotni padec. Negativni trend obiska naših nekoč najštevilčnejših gostov se kot kaže nadaljuje tudi v letošnjem letu. Leta 2001, na primer, so bili glede števila prenočitev (877.795) še na prvem mestu Nemci. Tega leta je še bil naj višji delež prenočitev nemških turistov v prenočitvah vseh tujcev (23-odstoten). Povečuje se obisk gostov iz Madžarske, Srbije, Ruske federacije, padce pa bomo verjetno na koncu leta beležili iz Italije, Avstrije in Nemčije. Splošno znano je, da imamo v Sloveniji veliko „turistov“ v zasebnih stanovanjih, stanovanjskih stolpičih, pri prijateljih in znancih, nekoliko manj pa v luksuznih hotelih. Bruselj Pozitiven premik pri črpanju EU sredstev Slovenija lahko letos morda pričakuje neto pozitivno stanje. Kot je znano iz podatkov Ministrstva za finance ima Slovenija v finančni perspektivi EU 2007-2013 iz proračuna Evropske unije na voljo nekaj manj kot 4,2 milijarde evrov prihodkov za razne projekte. V letu 2010 naj bi izkoristili nekaj več kot milijardo evrov, v proračun EU (bruseljsko blagajno) pa naj bi iz državnega proračuna vplačali letos blizu 413 milijona evrov. Do julija letos smo dejansko iz bruseljskega proračuna v naš slovenski proračun prejeli blizu 287 milijonov evrov prihodkov, v bruseljsko blagajno pa smo iz državnega proračuna vplačali skoraj 250 milijonov evrov. Odstotek letnega črpanja (ali bolje rečeno porabe), ni zadovoljiv (28%), a se nam morda prvič z Brusljem so konca leta 2010 obeta neto pozitivno stanje, da bomo torej več prejeli kot plačali. V Kopru združili nujno medicinsko pomoč Urgentna služba nujne medicinske pomoči v Mestni občini Koper deluje od 13. septembra 2010 dalje v zdravstvenem domu na Ljubljanski cesti 6.a. Dnevna urgenca je namreč delovala doslej v starem zdravstvenem domu v središču mesta. Telefonska številka ostane nespremenjena: 05/ 66 47 100. Do enotnega urgentnega centra za Slovensko Istro s sedežem v Splošni bolnišnici Izola bo kot kaže še treba počakati. Na fotografiji: Svečana otvoritev, 9. 9. 2010. Peking Kitajska postaja gospodarska - in vojaška velesila Če je na širnem območju Ljudske republike Kitajske (9.572.900 kvadratnih kilometrov) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja še ponekod vlada lakota, je danes povesem drugače in ta država je zagotovo po razvoju 20 let pred nami. Od leta 1949 je vsa oblast trdno v rokah komunistične partije, ki za razliko od še redkih preostalih držav s podobnim družbenim redom in sistemom, zna osrečevati svoje državljane. Kitajska šteje danes več kot petino svetovnega prebivalstva (uradno 1,3 milijarde), njena visoka rast bruto domačega proizvoda in strateško podcenjeni Juan (RMB) ter relativno skromne zahteve malo plačanih delavcev (povprečna mesečna plača navadnega delavca je 500 juanov (okoli 50 evrov) ter visok izvoz poceni izdelkov, ima za posledico, da se je država že v drugem četrtletju letošnjega leta z ustvarjenimi 1.337 milijardami dolarjev bruto domačega proizvoda prvič povzpela na drugo mesto na svetovni lestvici najbolj razvitih držav (za ZDA) in prehitela celo Japonsko. Kitajska ima ob tem tudi enormne (po oceni 2.400 milijard USA dolarjev) zunanjetrgovinske Kitajska „paradna“ vojaška formacija. FOTO: FK-Primorski utrip. presežke in devizne rezerve. Kitaj skaj e miroljubna država, a se drži Titovega načela „upajmo na svetovni mir, oborožujmo se kot da bo jutri vojna1'. Kitajska z lahkoto rekrutira dav milijona vojakov, ima svojo atomsko bombo, številne podmornice, svoja in ruska vojaška letala, rakete z dolgim dosegom, razvito vesoljsko tehniko in je z raketami sposobna sestreliti tudi sovražni satelit in tudi porušiti elektronski sistem komunikacij ZDA v vesolju! Bruselj Enotna EU -vozniška dovoljenja bodo veljala 15 let Leta 2013 naj bi v Evropski uniji začeli izdajati enotna evropska vozniška dovoljenja z veljavnostjo 15 let. Po zapadlosti si bodo morali vozniki priskrbeti novo, pri tem pa naj ne bi bilo potrebno ponovno opravljati izpita iz poznavanja vožnje ali opravljati zdravniških pregledov. Vozniška dovoljenja, ki bodo izdana pred letom 2013, ne bo treba menjati, saj bodo veljala do leta 2033. Ingrid Svetina, medicinska sestra. Avtorica poslikave v prostoru družinske medicine. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski u^p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: S159225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Ogrevanje Števci po 234,46 evra Ogrevanje Piran d.d.o. je obvestilo stanovalce v stanovanjskih stolpičih na Liminjanski v Luciji, da bodo te dni pričeli z vgrajevanjem toplotnih merilnikov - števcev za ogrevanje, za ceno skupaj z montažu 234,46 evra. Potrebna so individualna pisna soglasja lastnikov stanovanj. Po vgradnji merilnikov se bo spremenil način delitve obračuna toplotne energije. Vis, ki ne bodo imeli vgrajenih merilnikov bodo v kurilni sezoni pri mesečnem obračunu porabe toplotne energije deležni pribitka korekcijskega faktorja 1,6 na ogrevalne površine etažnega lastnika. To bi pomenilo , da bi se ogrevalna površina "povečala" za 60%! Nazaj v raj Za turobne finančne, gospodarske in posledično proračunske in politične razmere v Sloveniji ne moremo kriviti samo sistema, ki je grajen na kapitalistični ureditvi, doslej edino še dejavnemu družbenemu redu z globokimi koreninami. Kapitalizem kot družbenoekonomska formacija je pred dvesto in več leti z odpravo takratnih fevdalnih odnosov na vasi in cehovskih odnosov v mestih predstavljal višjo stopnjo družbenoekonomskih odnosov, ki temeljijo na dveh zelo dobro znanih temeljih; mezdnemu delu na eni in kapitalu z njegovim lastnikom na drugi strani. Lastniki kapitala danes stojijo nasproti sicer osebno svobodnemu razredu proletarcev, ki so brez lastnih produkcijskih sredstev ekonomsko prisiljeni prodajati svojo delovno silo kot blago - za plačo (mezdo). Koliko je tu svobode, zlasti svobode odločanja pri pomembnih vprašanjih razvoja, je drugo vprašanje. Pomembna je vloga države kot regulatorja odnosov. Skozi dolgo zgodovinsko obdobje kapitalizma in kapitalistične blagovne proizvodnje sta se porajali predvsem dve spoznanji: na severu Evrope ta, da je kapitalistični družbeni red, ki temelji na lastninski upravičenosti, osebni zaščiteni lastnini, lahko učinkovit le, če je zadovoljen (in srečen) tudi proletarec (mezdni delavec) - in na jugo Evrope ter v precejšnjem delu ostalega sveta, ko kapitalisti izžemajo delavca do skrajnosti za borno plačilo in na njegovih žuljih gradijo sebi svoj pravi raj. Kapitalizem, ki ga je po svoje kritiziral tudi že Karl Manc, dobiva nove in nove inačice, čeprav je v svojem bistvu le kapitalizem! Njegova razvojna - in kajpak najbolj nevarna stopnja, ki rada pripelje do svetovnega gospodarskega zloma - je liberalni kapitalizem, za katerega je značilna svobodna konkurenca. Toda v to verjamejo le naivni. Vsak „atomizirani“ lastnik kapitala najprej poskuša s svojo verigo rušiti svobodno konkurenco (pri čemer mu lahko potihoma pomaga tudi nacionalna država) in kajpak prek kapitala, vplivati na delovanje te iste države. Koncentrira in akumulira kapital o katerem delavec v bistvu nič ne ve in nanj tudi ne more vplivati, če nima v posamezni kapitalski družbi svojega kontrolnega deleža. Pojavlja se socialna razslojenost, ki je v kratki naši zgodovini nismo poznali. Z naraščajočo monopolizacijo kapitala lahko kaj hitro pride do imperialističnih teženj in sporov v mednarodnih odnosih, eksploatacij, protislovij, krize ter nezadovoljstva delavskih množic. Kapitalizem torej ni nobena sveta krava, odprava tega družbenega reda, ki se je edini (če odmislimo socialistični in komunistični absolutizem) obdržal, pa ni možna brez revolucije. Nazaj v raj nas lahko pripelje samo smer v resničnem podružbljanju produkcijskih sredstev, kjer bodo imeli več pravic in besede tisti, ki lastniku kapitala - kapitalistu torej -ob bednem plačilu za svoje delo - omogočajo dobiček. Rešitev vidimo v pravični delitvi novo ustvarjene vrednosti in pravici delavca, da sodeluje pri delitvi presežnih sredstev, pa naj gre za razvojne projekte ali za osebno nagrajevanje. Slovenske vrste kapitalizem, ki izvira iz neustrezne delitve nekdanjega družbenega premoženja, ni kapitalizem in je morda le edini krivec za sedanje stanje. Franc Krajnc . # primorski u¥p Slovenski logistični holding Okrog ustanovitve Slovenskega logističnega holdinga v Kopru se je napletlo kar nekaj dvomov in strahu. Tudi o tem, da združujemo tri reveže in da je Luka Koper še edina družba, iz katere se še da kaj potegniti. Na fotografiji Primorskega utripa: Pogovor ministra Vlačiča s člani Primorske gospodarske zbornice o pripravah na ustanovitev Slovenskega logističnega holdinga, na sedežu zbornice v Kopru, 27. 8. 2010. O domnevni ustanovitvi holdinga kot nekakšnega združenja treh gospodarskih družb: Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic so 27. avgusta razpravljali tudi na Primorski gospodarski zbornici, kjer smo dobili občutek, da večina niti ne ve kaj je holding, saj taka oblika po znani ekonomski teoriji ne more pomeniti fizične združitve podjetij. Zal na pogovoru na zbornici nismo smeli biti prisotni novinarji, kot da gre za nekakšne skrivalnice! Koprsko gospodarstvo je lani (2009) zdrsnilo precej navzdol. Ministra Vlačiča bolj kot Luka skrbita Istrabenz in Intereuropa. Minister za promet dr. Patrick Vlačič seje 27. avgusta 2010 dopoldne najprej pogovarjal s predstavniki sindikatov v Luki Koper, nato pa je obiskal Primorsko gospodarsko zbornico, kjer je predstavnikom pomorskih agencij - podjetij, ki nudijo storitve Luki Koper, predstavil temeljna načela in omenil tudi pripombe sindikatov, ki so v bistvu proti združitvi Luke Koper d.d., Intereurope d.d. in Slovenskih železnic v holdinško podjetje, kot si je to zamislil in predlagal nekdanji direktor Nemških železnic (Deutsche Bahn ) Hartmut Mehdom, ki naj bi, kot je na zbornici napovedal minister Vlačič, s skupino še treh strokovnjakov že 13. septembra na Brdu pri Kranju bolj podrobno predstavil koncept delovanja bodočega holdinga. Vlačič je zato tudi na Primorski gospodarski zbornici povabil vse zainteresirane naj pridejo na konferenco. Na osnovno vprašanje zakaj je vse tako strah holdinga, zakaj so proti sindikati luške in transportnih dejavnosti, uprave, zakaj se direktorji pomorskih agencij toliko bojijo, še vedno ni pravega odgovora. Ljudem, ki so za vse to živo zainteresirani, niso niti strokovno predstavili kaj je to holding. Vedo le to, da naj bi prišlo do fizične združitve treh “revežev”, ko bodo še tisto trohico ostanka dohodka morali vlagati v jamo brez dna - Slovenske železnice, ki jih bo treba posodobiti, kar bo državo stalo morda celo 800 milijonov evrov. Če prav razumemo ne gre za fizično združitev treh družb v eno družbo ampak morda le za ustanovitev družbe za upravljanje s finančnimi naložbami. Sicer pa je, kot smo slišali, pri vsej zgodbi premalo strokovnih argumentov. Kaj je holding? Po ekonomski teoriji je holding podjetniška družba, ki nima svoje proizvodnje, pač pa je udeležena pri posesti drugih družb, zato, da bi vplivala na njihovo poslovanje. Gre za skupne tvorbe koncernov, ki širijo svojo monopolno moč. Osnovna naloga holdinga naj bi torej bila, da kot delniška družba, ki jo ustanovijo omenjene tri delniške družbe, pridobi kontrolne pakete delnic drugih ter da na tej osnovi sodeluje pri dobičku in upravlja s prostimi finančnimi sredstvi - finančnimi naložbami teh družb. Holding je samostojna pravna oseba in razpolaga s svojim premoženjem (dobičkom, ki ga ustvari s svojo dejavnostjo), lahko v svojem imenu in za ime ustanoviteljev najema posojila, se torej zadolžuje (primer holdinške družbe Istrabenz) in podobno. Prve primere ustanavljanja holdingov imamo že po letu 1887 v ZDA. Pozneje se je to sprevrglo v tipe t. i. čistih holdinških družb kot finančnih podjetij, ki nimajo nobene druge imovine razen delnic drugih delniških družb, s katerimi upravljajo. Iz teh družb so po vojni nastale nove osnovne oblike organizacij finančnega kapitala, te pa so sčasoma prerasle v neobvladljive finančne oligarhije. morajo člani zbornice skrivati pred novinarji? Strah je upravičen Sedaj je že jasno, da so proti “neznani obliki holdinga” tako rekoč vsi vpleteni, s sindikati in upravami vred. Če je torej res, da ne gre za ustanovitev klasične oblike holdinga, pač pa za (fizično) povezavo Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, da bi lahko šele na tak način dobili logistično združbo, vredno okrog 900 milijonov evrov (je to knjigovodska vrednost osnovnih sredstev iz bilance stanja podjetij ali so to pridobljene nove vplačane delnice?), je kajpada strah agentov in sindikatov in ne nazadnje tudi delavcev, upravičen, ker jih doslej še nihče iz vlade ni prepričal, daje to dobro. Res je, da je povezovanje nekaterih marketinških konceptov, služb za promocijo in enotnejši nastop na tržišču nujna zadeva, a zaradi tega še ni treba ukinjati treh podjetij ter ustanavljati nekaj četrtega -neznanega, menijo zainteresirani. Pomembno je tudi, da država obdrži svoj kontrolni delež v morebitnem novem holdingu, vprašanje paje odkod naj vzame sredstva za vplačilo delnic oziroma nakup izdanih delnic,saj njen sedanji vložek ne bi zadostoval? Že sedaj pa lahko rečemo, da ni nobene nevarnosti, da bi Deutsche Bahn, ki so se še pred tremi letu utapljale v izgubah, kar tako odkupile vsa naša tri podjetja. Hartmut Mehdom je res strokovnjak, kar pa ne pomeni, da je v dogovoru z Nemškimi železnicami o kakršnem koli namenu postati lastnica v Sloveniji. V začetku je bilo slišati, daje pripravljen svetovati celo zastonj. Dr Patrick Vlačič: Ni dobro tlačiti v holding bolnih podjetij! Porajajo se pripombe, dajmo jih na svetlo! “Menim, da gre za nekaj, kar bo predstavljalo prihodnost. Po v vprašanju Slovenskega logističnega holdinga se porajajo pripombe. Dajmo jih na svetlo. Pripraviti moramo poslovni načrt holdinga, ki bo prepričljiv. Poraja se mi vprašanje, ali v to vključiti bolna podjetja, ali jih najprej bilančno ozdraviti in šele nato osnovati holding. Slednje se mi zdi boljše. Tu je še lil. pomol. Država nima denarja za gradnjo. Koncesija bo razpisana in zagotovljena bo konkurenčnost. Razmišljamo celo o dolgoročnih obveznostih tistega, ki bo gradil III. pomol”. Prvi poskusi že leta 2002! Na pobudo Luke Koper so bili že leta 2002 dani prvi predlogi o združitvi nekaterih funkcij oziroma služb za obvladovanje integralnega prometa in promocijo ter bolj enotnega nastopanja na tržišču. Takrat sta bili obe dmžbi še dovolj bogati in za kaj takega, vsaj pri Intereuropi, res ni bilo interesa. Danes je drugače. Kljub temu jih mora v integracijo dejavnosti siliti vlada, ki pa kot kaže ni dovolj strokovno prepričljiva. Tomaž Može: “V regiji je završalo”. Na pogovoru z ministrom Vlačičem je Može dejal, kako j e tu v regiji završalo in da je veljala splošna zaskrbljenost, da se tu ne dela na poslovni strategiji ter da projekt še ni prepričal vseh. Direktor zbornice Tomaž Može je novinarju Primorskega utripa tudi gestikulativno pokazal, da ne sme beležiti pogovora ministra z gospodarstveniki, ker novinarji naj ne bi bili niti povabljeni na razpravo, pač bi morali le počakati na izjavo ministra. Le kam smo prišli, da se Tri koprska podjetja leta 2009 prispevala k naj večji izgubi Iz vrst udeležencev na pogovoru z ministrom Vlačičem na zbornici smo lahko tudi slišali, da je naša obalno-kraška regija v težavah. Nekdaj trije naši paradni konji (Luka Koper, Intereuropa in Istrabenz) so na kolenih, je dejala ena izmed udeleženk. “Absurdno je, da imamo edino podjetje (Luko, op.p.), ki ima monopolni položaj, sedaj pa še pride holding. Posledice so lahko katastrofalne. Smo rahlo naveličani, ne vidim smisla. Mislim, da mora biti država hudičevo previdna. Tujci nas nimajo tako radi, da bi nam kaj podarili, je dejala tam prisotna gospa. Minister Vlačič ji je odgovoril, da Luka Koper nima monopolnega položaja. Drugi udeleženec je bil kar neposreden. Boji se, da bodo pomorski agentje zaradi monopola ostali brez dela. Vlačič: “Težko verjamem in pristajam na to, da bi pri dvakratnem povečanju poslov, pretovora s 16 na 40 milijonov ton, zmanjkalo dela”. Obalno-kraška regija najslabša! Bilance uspeha gospodarskih družb v obalno-kraški regiji za leto 2009 kažejo, da so največji delež (92%) neto čiste izgube v tej regiji dosegle gospodarske družbe s sedežem v Mestni občini Koper, kjer izstopajo tri velike družbe: Luke Koper, Intereuropa in Istrabenz., ki so, vse tri poslovale z izgubo. Za holding Istrabenz se ve, Luka je izgubo 66,5 milijona evrov pokrila z rezervami iz dobička iz preteklih let, Intereuropa pa se utaplja v izgubi zaradi ekonomsko neupravičene naložbe v terminal Čehov v Rusiji, vredne 140 milijonov evrov! Obalno-kraška regija je bila v letu 2009 po neto izgubi v gospodarskih družbah (161,388 milijona evrov) med najslabšimi in na zadnjem mestu med 12 statističnimi regijami v Sloveniji. To so kruti podatki in stvarnost našega obalno-kraškega gospodarstva. Popravek Kandidat stranke Združena Istra za piranskega župana Boštjan Vranješ meni, da so bile v objavljenem članku v 198. številki nekatere njegove izrečene misli napačno zapisane. „Združena Istra j e zbrala 234 podpisov le v pičlih petih urah in ne v nekaj dneh, kot je bilo zapisano, kar vsekakor nakazuje na naklonjenost volivcev stranki. Na naslovni strani navajate, da naj bi v stranki Združena Istra imeli podatke, daje Občina Piran zadolžena v znesku 22 do 25 milijonov evrov. Ne stranka, ne njen kandidat za župana se nista ukvarjala z natančnim zneskom dolga Občine, še najmanj pa smo s tem želeli blatiti trenutno občinsko oblast. Naša stranka je namreč neobremenjena s politično preteklostjo in se zatorej ne misli posluževati tovrstne diskreditacije. Nadalje je nekoliko napačno razumljen in s strani gospoda Vranješa le v šali izrečen stavek, da stranka v drugem krogu ne bo podprla nikogar, ker bo naš kandidat zmagal že v prvem krogu županskih volitev. Odločitev stranke Združena Istra in njenega kandidata za župana, gospoda Vranješa je, da bomo v primeru neuspeha v prvem krogu, podprli kandidata, ki bo s svojim programom idejno čim bliže našemu in za katerega bomo verjeli, da bo obljubljeno v svojem mandatu tudi izpolnil". Združena Istra in županski kandidat Boštjan Vranješ Univerza na Primorskem Veljavnost diplom ni vprašljiva Vložitev kazenske ovadbe je začetek predkazenskega postopka, ki se ne ukvarja z vprašanjem veljavnosti diplom. Diploma niti v predkazei Policijska uprava Koper je v petek, 20. avgusta 2010, objavila novico, da je bilo podanih pet kazenskih ovadb zoper vodstvo ene od obalnih fakultet. UP kot ustanova uradno ni prejela nobene ovadbe, zato jih tudi ne more neposredno komentirati. Da pa ugibanja v medijih ne bi dobila novih razsežnosti in v izogib nepotrebnemu povzročanju zmede sporočamo, da so argumenti, ki jih v svojem sporočilu navaja Policijska uprava Koper, argumenti za začetek predkazenskega postopka, ne pa za razveljavitev kem niti v kazenskem postopku i diplom. V postopku, ki se je pravkar začel, gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja in nikakor ne za sum v veljavnost diplom. Policijska preiskava temu tudi ni namenjena, pač pa je namenjena ugotavljanju odgovornosti za morebitno kaznivo dejanje; omenjeni postopek se bo zato končal s sodbo o kazenski odgovornosti ovadenih oseb, ne pa z odločitvijo glede veljavnosti diplom. V zvezi z morebitno razveljavitvijo diplom Univerze na Primorskem ta čas ne teče nikakršen postopek in zato more biti razveljavljena. to vprašanje niti ni aktualno. Skupina za nadzor nad poslovanjem UP Fakultete za management (UP FM), ki je bila ustanovljena na UP in je svoje delo opravila že v lanskem letu, se je dotaknila tudi vprašanja veljavnosti diplom, prav tako pa je bila izvedena pravna ekspertiza, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, da postopek odvzema pridobljenega naslova ni možen, niti v primeru, če bi bile ugotovljene kakšne pomanjkljivosti v vpisnih ali ostalih postopkih. Mirella Baruca Pogovori Kako naj se razvija Lucija? Udeleženci pogovora o možnostih razvoja KS Lucija, ki ga je 21. avgusta 2010 v prostorih KS sklical Peter Bossman, nekdanji predsednik sveta KS in sedanji županski kandidat SD, so si bili enotnega mnenja, da je za Lucijo, ki premore že okoli 42% vsega prebivalstva v občini Piran, potrebno pripraviti dolgoročne smernice razvoja in razčistiti pojme o lastništvu. Sogovorniki na razpravi o možnostih razvoja KS Lucija. Osnovni namen pogovora je bil kaj o KS Lucija menijo krajani in kakšni so njihovi predlogi, da bi nato lahko sestavili konkretne smernice razvoja tega, večkrat poudarjeno, spalnega naselja. Zal sogovornikov ni bilo veliko. Pogrešali so tudi aktualnega predsednika sveta KS Gašpar Gašpar Mišiča, ki bi znal kaj povedati o delovanju sveta KS v tej smeri. Lucija je, kot je splošno znano, v zadnjih 30 letih doživljala svoj stihijski razvoj. Predvsem smo zgradili veliko stanovanjskih stolpičev, opustošili veliko plodne kmetijske zemlje, postavili Trgovsko poslovno središče (TPC), ki pa nikakor ni odigralo svojega namena oziroma točke, kjer bi se lahko zbirali krajani. KS je pridobila tudi več trgovskih središč, Center starejših občanov, obnovljeno OŠ Lucija, knjižnico, kmečko tržnico, športne objekte. Kmalu bo dobila novo cerkev. Razvijala se je predvsem v smeri storitvenih dejavnosti. V Luciji je več kot 250 manjših poslovnih prostorov, ni pa praktično nobenega sedeža večjega podjetja. Vprašali so se ali bi v tem kraju kazalo spodbujati razvoj turizma? Alena Radojkovica, svetnika SD, je zanimalo kje in kdaj bi lahko postavili pravo obrtno cono, saj je obstoječa v Luciji bolj podobna skladiščno-trgovskemu centru, pa tudi, ali ne bi kazalo kaj več postoriti za razvoj športa (atletski stadion, olimpijski bazen...). Gordon Sluga je predlagal ustanovitev glasbene šole v Luciji ter več sodelovanja z obstoječimi lastniki zemljišč, na katerih bi kazalo postaviti še kaj koristnega za krajane. Bilo pa je tudi več drugih predlogov glede ureditve in namenske rabe rta Seča, dokončne ureditev kanala Sv. Jerneja ter pomembno vprašanje kje graditi stanovanja? Nekateri so menili, daje stanovanj že dovolj, vsaj 30% naj bi jih posedovali vikendaši. Pripombe so imeli tudi na nočni nemir v avtokampu. Problem je tudi veliko nepoznavanje absolutnihoziromadejanskihmožnosti razvoja Lucije, zlasti glede lastništva edinega preostalega prostora, na katerem bi res lahko zraslo neko pravo središče. Občina Piran je že pred leti pripravila idejno zasnovo o namenski rabi prostora pri Zdravstvenem domu in na sedanjem tekmovališču gokard, a kaj ko je tri četrt tega zemljišča v zasebnih rokah (Marina), zato je edinole možna morebitna zamenjava ali odkup zemljišča, ali javno-zasebno partnerstvo. Kaže pa, da ni investitorja. Obsežen prostor nekdanjih lucijskih solin je v lasti družbe Terme Čatež in tako odpadejo tudi vse kombinacije o nekakšni graditvi lucijskega središča na tem opuščenem prostoru, ki sedaj služi za parkirišča. Načrt Marine je bil tam zgraditi velike vodne rekreacijske površine in dva hotela, pa kot kaže tudi iz tega ne bo nič. Problem, ki ni tako majhen, je promet, ki vse bolj drvi skozi naselje in silna napaka bi bila, če bi skozi Lucijo speljali še preostalega, ko bodo zaprli del regionalne ceste, ki deli Lucijo na dvoje. Dr. Boris Filli je menil, da so bili govorniki preslabo pripravljeni na tako pomembno razpravo. "Bodoči župan bi moral na pamet vedeti kaj Luciji se ponuja še nekaj praznega prostora, a kaj, ko je že skoraj vse v zasebni lasti. FOTO: Primorski utrip. 13. srečanje lokalnih časopisov Slovenije Občina Ribnica je gostiteljica že 13. srečanja po vrsti lokalnih časopisov Slovenije, ki bo L oktobra s pričetkom ob 9.00 uri v Rokodelskem centru Ribnica, Cesta na Ugar 6, Marof. Osrednji pogovor na temo „Zakaj se je vredno boriti za novinarstvo"? bo vodila doktorica komunikologije Sandra Bašič Hrvatin, predstojnica Oddelka za medijske študije na FHŠ UP Koper. Novinarji lokalnih in regionalnih in občinskih javnih glasil bodo razpravljali tudi o vplivu gospodarstva in kapitala na strukturo in vsebino medijev ter o družbeni odgovornosti povečini novih lastnikov medijev, ki jim to nikoli ni bila osnovna dejavnost. Gost srečanja: Janez Skrabec, direktor podjetja RIKO d.d. Pogovor bo vodila novinarka in TV voditeljica Vesna Malnar. Drago Mislej Mef, odgovorni urednik, bo predstavil lokalni časopis Mandrač iz Izole. Na srečanju je predvidena tudi delavnica na temo: Odkrito oglaševanje v medijih in konflikti interesov. Primorski utrip je bil organizator drugega in pred desetimi leti četrtega srečanja v Portorožu. Nekoč elitni Grand hotel Virginia Zgradba po več požarih postaja nevarna za okolico, zato bo opuščeni hotel Virginia verjetno treba porušiti, kar zahtevajo tudi sosedje, ki so pretrpeli veliko strahu. Veliko finančno breme za lastnika, z upoštevanjem nakupa nepremičnine morda skoraj 900 tisoč evrov. Latnik Marino Belacje sedaj dal celo zazidati vhod, da bi tako le nekako preprečil vhod brezdomcem. Razpadajoča zgradba, ki sojo dodobra izdelali požari, postaja nevarna in ni v prid ponosu turističnega Portoroža. Ogroženi stanovalci že nekaj časa upravičeno zahtevajo ureditev tega vprašanja in celo rušenje. Ne ve se še kako bo do ukrepal pristojni inšpektorat, ki gaje po prejetem pismu od tamkajšnjih krajanov, obvestila Občina Piran, ki ni pristojna za rušenje. Problemi z opuščeno zgradbo se kar vrstijo. Po zazidalnem načrtu Občine Piran iz leta 1992 hotela ni dovoljeno obnoviti v enakih gabaritih, pač pa bi bilo treba stavbo porušiti in njeno višino znižati za dve nadstropji, kar pa se lastniku Marinu Belacu očitno ne bi izplačalo, ker bi stroški presegli načrtovani donos, kljub vsemu pa ne bo mogel več dolgo odlašati. Potreben je nov odlok. as Vu?Uv, LjiMUlco' Marijan Tončič, kap. d. pl. kandidat za župana Generalno soočenje za županske kandidate Občine Piran Generalno soočenje kandidatk in kandidatov za župana Občine Piran bo v ponedeljek, 4. oktobra 2010, ob 17.00 uri v prostorih hotela Marko v Portorožu. Vsak kandidat oziroma kandidatka za župansko mesto bo na vhodu prejel/a vprašalnik o poglavitnih vprašanjih razvoja Občine Piran. Vsak kandidat oziroma kandidatka bo lahko na kratko (5 minut) predstavil/a svoj volilni program, nakar bo sledilo nekaj vmesnih vprašanj in možnost replike protikandidatov. Generalno soočenje bo trajalo predvidoma do 19.00 ure. Dobrodošli v hotelu Marko v Portorožu! Informacije: 031 851 240. Uredništvo. V Piranu sprejeti vsi odloki Na zadnji, 28. redni seji občinskega sveta vtem mandatu, 7. 9. 2010, ki je bila za spremembo zunaj občinske palače - v OŠ Sečovlje - so občinske svetnice in svetniki potrdili vse predloge odloke, ki so jih v sprejem predlagala občinska delovna telesa oziroma odbori. Sprejeti so bili naslednji odloki: Na predlog Odbora za gospodarske javne službe (predsednik Marko Tancer); *Predlog odloka o krajevnem pristanišču Kanal Sv. Jerneja in o koncesiji gradnje in upravljanja Zagotovo je za naše kandidate naporna, saj ne gre le za lokalna vprašanja, kajti občina je vpeta v vse pore družbenogospodarskega in političnega življenja. In prav v naslednjem mandatu bo vladna koalicija prisiljena izpeljati pomembne reforme, da bi zagotovili stabilnost pokojninskega sistema, plač v javnem sektorju, preprečili nadaljnje povečevanje brezposelnosti in hkrati ustvarili pogoje za ponoven razcvet našega gospodarstva. Politične stranke imajo čas do 15. septembra za določitev kandidatov za župansko mesto in liste kandidatov za člane občinskih svetov, enako tudi skupine volivcev (z dajanjem podpore na obrazcih).Kandidati za člane občinskih svetov oziroma za župane so dolžni, hkrati z vložitvijo kandidatur oziroma list kandidatov, sporočiti podatke o organizatorju volilne kampanje občinski volilni komisiji. V sporočilu navedejo: kdo je organizator volilne kampanje in njegovo odgovorno osebo, podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo (številko računa, naslov banke in naslov imetnika transakcijskega računa). 22. septembra znan seznam kandidatov in vrstni red 22. septembra bo znan seznam kandidatov oziroma list kandidatov (vrstni red bodo žrebali), seznam potrjenih kandidatov oziroma list kandidatov pa bo javno objavljen 25. septembra. Volilna kampanja bo trajala do 8. oktobra do 24. ure. Zaradi zapletov bodo volitve le v 208 občinah (od 210). Torej kot vse kaže ne bodo v Kopru in Trebnjem. Množična tekma v Piranu in Izoli Množična tekma za župansko mesto je zlasti tudi že v piranski in izolski občini. V Kopru pa, tako kot natanko pred 12 leti, neznanka ali volitve 10. oktobra sploh bodo? s kanalom. S tem je odprta pot priprav za pridobitev koncesije in upravljanja s krajevnim "pristaniščem", v katerem je na črno zasidranih okoli 320 plovil. Občina Piran, ki je lastnica ceste (ne pa kanala!) bo po predvidevanjih od Ministrstva za okolje in prostor pridobila del vodne pravice - uradno dovoljenje oziroma koncesijo, ki jo bo lahko prenesla na najugodnejšega ponudnika, ki bo upravljal s kanalom (morda JP Okolje?), ali pa se bo odločila za javno-zasebno partnerstvo. Na predlog Odbora za urbanizem, okolje in prostor (predsednik Borut Valenčič) so bili sprejeti štirje predlogi odlokov: * Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji. S tem odlokom je odprta pot za gradnjo lucijske nove cerkve na vzpetini med Centrom za starejše občane in Supermarketom Mercator v Luciji. Cerkev naj bi zgradili v enem letu. *Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za območje Valeta, Razgled in Kampolin - terase. * Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dom vodnih športov. ‘Predlog odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o pričetku postopka izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN) - za območje Strunjan. Na predlog Odbora za šport (predsednik Marino Mahnič), je bil sprejet: * Predlog odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Športni in mladinski center Piran. Pozitivno mnenje k temu odloku je dala tudi Statutarno-pravna komisija (predsednik mag. Šime Kopilovič, namestnik Sandro Kravanja). Priporočila in stališča: Na dnevnem redu seje občinskega sveta Občine Piran je bilo tudi: * Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Piran za prvo polletje 2010. S poročilom se je pred sejo OS seznanil Odbor za finance (predsednica Vladimira Čerin) in na seji podal pozitivno mnenje. Ugotovitev: Občina redno izvršuje svoje finančne obveznosti in redno vrača obroke posojila (še okoli 7 milijonov evrov). Center za starejše občane Lucija d.o.o. je podal vlogo za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2010. Z vlogo se je seznanil tudi Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (predsednica Stanislava Premru Lovšin) in zavzel stališče: * Odbor daje k predlogu sklepa pozitivno mnenje s pripombo: Prosilec naj poda na sejo | občinskega sveta Občine Piran poročilo o delovanju Centra in cenik stroškov oskrbovancev. Organizatorji mednarodne poletne glasbene prireditve OrkesterkamPso Občino Piran zaprosili za oprostitev plačila turistične takse za bivanje udeležencev. Vlogo je pred sejo OS obravnaval Odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti (predsednik Marko Tancer) in sprejel: * Pozitivno mnenje za oprostitev plačila turistične takse. Razrešitve Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednik Alojz Zorn, dr. med.) je na podlagi vloge občinskemu svetu predlagala: ‘Razrešitev člana sveta javnega zavoda Obalne galerije Piran Boruta Valenčiča iz Pirana. Franc Krajnc DeSUS je pripravljen! I Takole so se postavili pred objektiv Primorskega utripa kandidati in kandidatke za funkcije v organih Mestne občine Koper v novem mandatu, a kaj ko je Koper poln presenečenj. Tako, kot kaže po ukazu ustavnega sodišča, v Kopru 10. oktobra verjetno ne bo nič z lokalnimi volitvami. Morda čez mesec, dva ali šest... A nič ne de. Pripravljeni smo, so dejali in pozdravili svojega predsednika Karla Erjavca, ki jim je še enkrat zagotovil pravičen boj za pokojnine! Razveselila jih je tudi glasbenica in pevka Marjetka Popovski, I poslej tudi članica te ugledne in bojevite stranke. Okoli 200 udeležencev je na konvenciji koprskega Desusa v Pivovarni Emonec z veseljem potrdilo | svoje najboljše in naj ljubše kandidate. DeSUS v Kopru in Izoli nima svojega kandidata za župana, v Piranu pa kandidira Stanislava Premru Lovšin. Reforme so nujne Pokojninski zakon že v parlamentu Vlada želi vzpostaviti vzdržen pokojninski sistem, saj se v blagajno ZPIZ steka premalo prispevkov. Sindikati proti temu, da bi morali delati do 65. leta starosti. Kari Erjavec Desus: Očistiti pokojninsko blagajno! Vlada je 9. septembra 2010 v državni zbor poslala novi pokojninski zakon, ki naj bi | dal podlago za preoblikovanje celotnega pokojninskega sistem, ali kot radi rečemo, | dobili bomo še eno reformo - tokrat pač pokojninsko. | Nov sistem pokojninskega zavarovanja ohranja prvi steber, ki v bistvu temelji na medgeneracijski solidarnosti (prispevki, ki se zbirajo v blagajni ZPIZ), očitno pa teh ni dovolj, bodisi zaradi neplačevanja, propada podjetij (stečajev) in drugih razlogov. Upokojenci rečejo: "delal ali delala sem 30 let in plačeval ali plačevala prispevke I za pokojnino, ki mi sedaj pripadal". Tega denarja seveda ni na zalogi in 540 tisoč upokojencev (skupaj z invalidskimi) prejema danes pokojnine iz prispevnih stopenj j današnjih podjetij in delavcev, kar pa očitno ne zadošča. Zahteve DeSUS upravičene Demokratična stranka upokojencev in sindikati upravičeno zahtevajo, da se pokojnine, ki so že tako nizke za vsaj 200 tisoč upokojencev, ne smejo znižati. Predsednik Desusa Karl Erjavec je na konvenciji mestnega odbora stranke v Kopru pred nedavnim dejal, j da bo stranka glede izplačevanja oziroma dviga ali sledenja pokojnin gospodarskim razmeram (dvigu) vztrajala pri formuli 60: 40 (plače: inflacija). Poudaril je, da je I treba tudi očistiti pokojninsko blagajno vseh raznih socialnih transferov, ki sodijo v druge zavode. Pri tem gre za relativno velike vsote. Strukturno neravnovesje Problem, o katerem politiki neradi govorijo, je "strukturno neravnovesje", ki ne zagotavlja tako imenovane 100-odstotne medgeneracijske solidarnosti. I To pomeni, da vplačila prispevkov ob sedanjem sistemu preprosto ne bodo zadoščala. Imamo okoli 840 tisoč delovno aktivnega prebivalstva (od tega jih skoraj petin plačuje najnižje možne prispevke) in okoli 550 tisoč prejemnikov pokojnin ter hkrati tudi močno obremenjene proračunske vire t.i. sociale za razna nadomestila, zlasti za brezposelne osebe, ki jih je trenutno že okoli 98 tisoč. Že ta izračun pove, da na 1,5 delavca odpade en upokojenec, računajoč na to, da vsi zaposleni zares redno plačujejo prispevke! Takega stanja ne vzdrži nobena ekonomija in država mora doplačevati v pokojninsko blagajno iz drugih proračunskih virov. Vlzoli združujejo program tri liste Skupaj za Izolo! Vabilu »Liste za razvoj podeželja - Edi Grbec in lista Izola zbudi se! se je odzvala Lista za razvoj športa!. Na srečanju, ki je potekalo v enem od izolskih športnih klubov, so se pogovorili o pomenu politike v športu in ciljih, ki bi jih lahko zasledovali z združenimi močmi. Stanislav Žbogar, predstavnik liste za razvoj športa, je poudaril, da je izolski šport danes daleč pod nivojem, ki ga je poznal v zlatih časih. Še posebej tradicionalni izolski športi stagnirajo. Predstavniki vseh treh list: Lista za razvoj podeželja - Edi Grbec, Lista za razvoj športa in Lista Izola zbudi se! so se dogovorili, da bodo stopili skupaj in oblikovali skupno, še močnejšo listo, ki bo med svoje prioritetne cilje postavila tudi take na športnem področju. Predstavniki vseh treh list so se še dogovorili, da se bodo o podpori kandidatu za župana dogovorili v prihodnjem tednu, ko bodo tudi objavili skupno listo kandidatov za občinski svet. Delati bo treba dlje - pokojnine se zato ne bodo znižale Nov pokojninski sistem prinaša spremembe, med njimi tudi postopen dvig starosti I ob upokojitvi 65 let za moške in ženske. A to se ne bo zgodilo že jutri, pač postopoma šele do leta 2021. Skladno z zvišanjem starosti ob upokojitvi se bodo postopoma dvigovali minimalni pogoji za upokojitev do leta 2014 oziroma 2016, ko se bo predčasno (z odbitki) mogoče upokojiti pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. Zakon prinaša še vrsto drugih možnosti za bodoče upokojence. Na primer tisti, ki so z delom pričeli kmalu (verjetno zelo mladi), se bodo lahko upokojili pri 60 letih starosti in 43 letih pokojninske dobe (plačevanja prispevkov), kar velja za moške. Za ženske pa bo v tem primeru možna upokojitev pri 58 letih starosti in 41 letih pokojninske dobe. Po novem naj bi odpravili olajšave za študijska leta in omejili olajšave za otroke. V vsakem primeru pa bodo lahko starši starost ob upokojitvi znižali največ za dve leti. | Zakon nadalje ponuja kar nekaj možnost delne upokojitve. Neplačevanje prispevkov kaznivo dejanje? Nemalo začudeni in tudi pretreseni so bili delavci, ko so ob zahtevku za upokojitev | od ZPIZ-a zvedeli, da njihov delodajalec kar nekaj let ni odvajal prispevkov. Bili so množični primeri in danes se lahko vprašamo kako je bilo sploh s temi evidencami in sodelovanjem med pristojnimi institucijami ter zavodi, ko eden za drugega niso | vedeli in si očitno niso izmenjavali podatkov! ! Dogodki so končno prisilili zakonodajalca, da je uvedel strožji nadzor in evidenco I glede plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Neplačevanje ali fiktivno prikazovanje plačila naj bi bilo kaznivo dejanje. | ZPIZ bo zavarovance po novem redno obveščal o stanju na njihovem pokojninskem računu. Prepovedan naj bi bil tudi odlog plačila prispevkov. Bojazen, da bodo | zaradi tega sledili stečaji je skoraj odveč. Brez panike za tiste, ki letos izpolnjujejo pogoje za upokojitev Vsi zavarovanci, ki letos izpolnjujete pogoje za upokojitev se boste lahko upokojili po starem zakonu in po starih izračunih za določitev višine pokojnine. Prav pa je, da se pravočasno pozanimate pri ZPIZ-u. Stranka Zares ima izviren predlog: Nadstrešek nad Čevljarsko ulico v Kopru! Ne nedavnem srečanju koprskega Mestnega odbora stranke Zares-nova politika v Rotundi so imeli udeleženci vrsto predlogov kako oživiti mestno jedro Kopra, ki še vedno izumira. Kandidat za župana Janez Starman je bil še najbolj izviren: Čevljarsko ulico bi enostavno pokrili z nadstreškom in jo namenili za družabna srečanja, sprehode in prireditve... Koko bo z obdavčitvijo našega premoženja? Občine nam bodo določale višino davkov na nepremičnine S 1. januarjem 2011 naj bi začel veljati nov davek na nepremičnine, za katere pa naj ne bi plačevali več davka kot doslej. I Na ministrstvu za finance) [pospešeno pripravljajo n o vol [zakonodajo s področja obdavčitev) | našega nepremičninskega premoženja, s katero pa država le I [ne bi tako hudo posegla v našej [žepe kot se govori. Nepremičnine) [je popisala republiška geodetskajj | uprava. | Nov davek na nepremičnine, ki | so že popisane in so v registru | nepremičnin, bo zamenjal tri | druge dajatve na premoženje in | sicer: nadomestilo za uporabo | stavbnega zemljišča, davek | na nepremičnine po zakonu o | davkih občanov in pristojbino | za uporabo gozdnih cest, ki jo | plačujejo lastniki gozdov. Veliko težje pa naj bi bilo za kupce novih stanovanj, saj nameravajo za večja od 120 kvadratnih metrov in nove hiše, večje od 250 kvadratnih metrov uvesti višjo, 20 odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. Za nakup starih stanovanj pa bi bilo malce drugače. Zahtevki za oprostitev davka za prvo stanovanje. Doslej je prispelo na ministrstvo oziroma v resor, ki pripravlja izračune, veliko pripomb, tudi s predlogi o oprostitvi davka za določene nepremičnine; na primer za prvo stanovanje, nepremičnine v lasti lokalnih skupnosti, kmetijska zemljišča, nepremičnine neprofitnih organizacij... Kolikšni bodo odstotki (promili)? To bomo šele videli. Poskusni I izračuni vrednosti nepremičnin bodo morda znani že septembra I 2010 in verjetno naj bi na podlagi tega izračunali tudi odstotke (ali promile) davščin za posamezno nepremičnino. Seveda pa bodo imeli zavezanci tudi priložnost "reklamacije" izračuna. Nekaj | osnovnih podatkov boste lahko našli tudi v posebni brošuri, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva, j Zelo pomembno bo tudi, da pravočasno javite na pristojno mesto tudi vse morebitne I spremembe glede lastništva, oddaje, prodaje ali kakršne koli j odtujitve nepremičnine. Evro za kvadratni meter na leto? Po izračunih Združenja lastnikov nepremičnin (objavljeno v Delovi prilogi Posel&Denar) naj bi lastniki nepremičnin za vsak kvadratni meter stanovanja oziroma nepremičnine plačevali letno po en evro. Če na premer vaše trisobno stanovanje meri 79 kvadratnih metrov boste plačali letno 79,00 evrov davka na nepremičnino. Tu so še vikend, lastništvo drugega stanovanja, plovilo... Vsekakor pa določitev stopenj (degresivnih ali progresivnih) ni lahka stvar, saj je treba prej ovrednotiti vse te nepremičnine! Država mora določiti maksimum! Določitev davčnih stopenj za posest nepremičnin nikakor ne more j biti prosta (po potrebah, lokalnih skupnosti ali države), pač pa mora biti vnesena varovalka - maksimum, prek katerega se ne bi smelo. Občine se bojijo zaradi morebitnega izpada proračunskih prihodkov. Davčni prihodki od nepremičnin naj bi se stekali v državno blagajno, j od tam pa naj bi sledila ustrezna delitev relativno bogatega kolača. I Kot smo lahko slišali nova obdavčitev za občine ni sprejemljiva, ker | se bojijo zaradi izpada prihodka, ki so ga doslej prejemale iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Franc Krajnc I ■■ *!«*555 V Izoli nova stranka Županski kandidat Egidio Krajcar Prednost naj imata turizem in podjetništvo Bv Izoli so pred nedavnim uspešno ustanovili politično stranko, ki nosi posebno dvojezično krajinsko ime ■ISTRA-ISTRIA. Vodi jo znani podjetnik - gostinec Egidio Krajcar, ki so ga člani stranke predlagali tudi za Hkandidata za župansko mesto v Izoli. Tako imamo na našem obalnem območju že dve stranki na podobno I temo Istra: Združena Istra v Piranu in Istra-lstria v Izoli. m Svoj program, ali bolje rečeno vizijo razvoja Občine Izole, so že predstavili; Zajeli so vsa področja M gospodarskega in družbenega življenja v Izoli; Turizem (tudi termalni), prireditve, skrb za starejše občane, I mladino in šport, dosledna uporaba dvojezičnosti, izolsko zaledje, promet, komunalni privezi - in tudi kako ■ bi lahko bolje izkoriščali finančne vire. Pomorstvo me od vedno privlači in je predstavljalo pomemben dejavnik pri odločitvi najprej za šolanje in nato za spremembo delovnega okolja z Inštituta Jožef Stefan na Fakulteto za pomorstvo in promet, saj je bil moj prvi poklic pomorščak - ladijski strojnik in prvo delo na ladjah dolge plovbe Splošne plovbe. To in pripadnost kraju me je pripeljalo tudi do kandidature za Župana občine Piran. Rojen sem bil leta 1952 na Krasu v Gabrovici pri Komnu. Leta 1956 smo se s starši preselili v Piran, kjer sem zaključil osnovno šolo in srednjo pomorsko šolo strojne smeri. Šolanje sem nadaljeval na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani z zagovorom doktorata leta 1987 (diplomiral 1975, magistriral 1978). Več kot dve desetletji sem delal na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani kot vodja ali sodelavec na različnih domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Raziskave so bile usmerjene v energetiko in varnost tehniških sistemov, kot so predvsem procesna tehnika in jedrske naprave. Leta 1985 sem se izpopolnjeval pri US NRC (United States Nuclear Regulatory Commission) kot štipendist Ameriške akademije znanosti. Na Fakulteti za pomorstvo in promet sem se redno zaposlil marca 1999, toda že od leta 1989 sem aktivno sodeloval v pedagoškem procesu. www.zvezazaprimorsko.si www.primorska.eu Naši kandidati na lokalnih volitvah 2010 v Občini Piran V volilni enoti št. I V volilni enoti št. II Majda Del Giusto Andrej Babnik Milan Cvejanov Rafael Dodič Bojan Šmon Evelin Prodan Bruna Verbanac Jernej Pegan Bogdan Babnik Anton Kovačič Milan Morgan ZVEZA ZA PRIMORSKO Kandidat ZZP za župana Občine Piran Prof.dr. Stoj 3 tl Petelin ZAKAJ SEM SE ODLOČIL KANDIDIRATI Sem Pirančan od zgodnjih otroških dni; Primorec pa od vedno. Prepričan sem in čutim, da bi se Piran kot celota lahko hitreje razvijal, kot se je v zadnjem obdobju. Naš razvojni cilj je visok družbeni standard in visok osebni standard občanov. Zajela nas je kriza. Gospodarstvo je bilo že pred njo izčrpano in prezadolženo. Luksuzna infrastruktura, ki jo sedaj gradi občina, k izboljšanju razmer nič ne pripomore. Naslednja leta bomo priče »boju za gospodarski napredek in dostojno preživetje ljudi«. Sedaj zagotovo ni čas, da bi gradili to in ono, kar ljudem ne prinaša dela in blagostanja; ni čas, da bi nalagali še nova bremena (odplačevanje kreditov) novemu rodu občanov. Toda gospodarstvo v občini Piran se je umaknilo turizmu že mnogo prej. Turizem bo tu seveda ostal toda sedaj bi radi, da bi se tu umeščala še nova uspešna podjetja s pomembnim deležem dodane vrednosti. Moj program (objavil ga bom v celoti) ponuja konkretne rešitve, ki bodo občanom zmanjšale sedanja bremena in jim naredili življenje bolj bogato; vračanje takega ali podobnega gospodarstva, kot je že delovalo v občini in razvoj novih storitvenih in proizvodnih dejavnosti temelječih na sodobnem znanju in okolju prijazni tehnologiji. Veliko več kot doslej bomo vlaganje v »človeške vire« - v nova znanja in nova delovna mesta. Piran (občina) je univerzitetno mesto z najdaljšo tradicijo visokega šolstva na Primorskem in to moramo izkoristiti. Postaviti želim dolgoročno strategijo razvoja Občine Piran in spodbujati ter revitalizirati obstoječega gospodarstvo, Mladim je treba omogočati šolanje - usposabljanje, ustrezne zaposlitve in primerne pogoje bivanja. Omogočiti moramo, da bo čim več občanov imelo delo v svoji občini in da bodo tu delali tudi tisti najsposobnejši. Računamo lahko na vsaj 500 novih kvalitetnih delovnih mest. Starejšim želim zagotoviti dostojno življenje in njihovim letom dodati (aktivno) življenje. V volilni enoti št. III V volilni enoti št. IV Marko Gorenje Dr. Stojan Petelin Olga Simonovich Lado Bandelj Miloš Stegovec Maksimiljana Troha Bogdan Lulik Silvester Opara Nea Lulik Jurij Honigsman Gvido Mahnič Naročnik: ZZP VOLILNA ENOTA 3 LUCIJA VOLILNA ENOTA 1 PIRAN KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE PIRAN Kandidat za župana in predsednik stranke Gašpar Gašpar Mišič ne skriva zadovoljstva nad potrjenimi listami kandidatk in kandidatov za člane občinskega sveta ter za svete krajevnih skupnosti. Kot človek, ki je vedno rad vračal kraju, v katerem je uspel je prepričan, da bo s tako ustvarjalnimi in prepoznavnimi posamezniki združenimi v stranki Neodvisen.si-lndipendente.si pridobil zaupanje številnih občank in občanov na lokalnih volitvah 10.10.2010. VOLILNA ENOTA 4 DEL LUCIJE, SEČA, PARECAG, SEČOVLJE, DRAGONJA, SV. PETER, PADNA, NOVA VAS VOLILNA ENOTA 2 PORTOROŽ, STRUNJAN ribogojstva. Smo za socialno, zdravstveno in okoljevarstveno preventivo ter za večjo varnost in pripravljenost za vse oblike civilne zaščite in reševanja. I Prvič v politični ■ zgodovini piranske ■ občine se je v eni I stranki združilo toliko C ' PRH različnih ustvarjalnih in V politično ^ < neobremenjenih o posameznikov, ki jim je »flflBaDOSl IM®5 skupno, da so s srcem tukaj doma in da jim ni vseeno za svoj kraj. Predvsem pa za odgovoren in pošten odnos do ljudi. Ponuja se nam priložnost, da prebivalci sami vodimo svoj kraj in omejimo apetite po nadaljnjem izčrpavanju občine Piran. KANDIDATI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN Živimo v čudovitem naravnem okolju, v občini, ki je bogata s tradicijo in ki ima zato veliko možnosti za razvoj turizma in za naše kvalitetno bivanje. Izkoristiti te danosti, je naša prioriteta. Zato je naš namen uravnotežen razvoj s poudarkom na podpori zaledju, kjer se mora razvijati zeleni, ekološki in tematski turizem. Naš razvoj mora temeljiti na krajevnih virih in prvinah. Vse kar počnemo se mora odražati na zadovoljstvu prebivalcev vseh starostnih skupin. Zavedamo se, da je od našega počutja odvisno tudi počutje tistih, ki nas obiskujejo. KS STRUNJAN Gianfranco Giassi Nada Panič Dario Kozlovič Marija Koželj KS PIRAN Ljiljana Morgan Sašo Saksida Davorin Petaros Zora Mužinič Lili Žigo Radoslav Pavel Lokovšek Zavedamo se, da je na političnem prizorišču naše občine veliko političnih interesov, a naša zasnova je delovati neobremenjeno in transparentno. Zato s svojim imenom sporočamo svobodo mišljenja in izražanja volje posameznika. Delovanje stranke Neodvisen.si - Indipendente.si temelji na kulturi dialoga ter na usklajevanju in iskanju ravnovesja med različnimi interesi v družbi. KS SEČOVLJE Virgilij Abramič Danilo Lušina Irena Ganza Boris Zajc Igor Kramesteter Maja Lušina KS PORTOROŽ Aldo Zigante Robert Fakin Liljana Polič Robert Smrekar Slavko Ivančič Ana Mlakar Spoštujemo zgodovino in tradicijo našega kraja in poudarjamo njegov razvoj v dobrobit javnemu dobremu. Ostro odklanjamo vsakršno netransparentnost lokalne oblasti v ravnanju in odločanju z občinskim, javnim premoženjem ter odklanjamo nelojalnost med institucijami in podjetji, ki so nosilci našega gospodarskega, družbenega, in socialnega razvoja. Skrb za uravnotežen razvoj in zagotavljanje boljših pogojev za razvoj družinskega podjetništva sodita v sam vrh naših prioritet. V Piranu - Tartinijevem mestu je potrebno odpraviti prometno zmedo in na stežaj odpreti vrata glasbi, kulturi in umetnosti ter razvijati kulturni turizem. Le ustrezne ustanove bodo temu dale pravo mesto. Palače, muzeji, galerije, gledališče so javna nuja, ki mora biti dostopna vsakomur. Ustvarjanja željnih nas je veliko. Potrebujemo le boljše pogoje, ki si jih bomo znali ustvariti. KS SVETI PETER Marjan Guzič Dorijano Lucjan Breč Nives Berginc Peter Majdič Mija Milovac Berginc KS LUCIJA Andreja Humar Fatorič Jože Horvat Vittorio Luša Lidija Bužekijan Tomaž Kozlar Gašpar Gašpar - Mišič Posebno pozornost namenjamo negovanju zgodovinske tradicije naše občine, rasti izobraževalnih ustanov in njihovi popolni vključenosti v okolje, strpnosti in enakim pravicam za vse narodnostne, kulturne, starostne, verske, politične in druge interesne skupine. Težimo k spodbujanju in V prepričanju, da zmoremo kot stranka, vendar predvsem skupaj z občani in v vlogi koordinatorja, ne pa oblastnika, za naš kraj in nas prebivalce ustvarjati najboljše pogoje bivanja, spodbujati razvoj in napredek piranske občine, se optimistično podajamo na pot lokalnih volitev. KS NOVA VAS Špela Slapernik Darko Gerečnik www.neodvisen.si • info@neodvisen.si neodvisen.si indipendente.si Naredi nekaj zase in za svoj kraj. Agisci per il tuo bene e per guello delta tua localita [Katarina Sašo Saksida] Elizabeta Romih l l jfj •Tonn^diijSf? iiiiagigE 5(oYc Jorasova prizadevanja Hrvaška mejna policija tudi slovenskim novinarjem, ki jih je povabil Joras, ni dovolila prehoda mimo zapornice po kolovozni poti do njegove domačije. Komisiji za človekove pravice Evropskega parlamenta je poslal peticijo in hkrati tudi prenehal z gladovno stavko. Branitelj slovenskih ozemeljskih interesov Joško Joras je 20. avgusta 2010 ob 16.00 uri poskušal novinarje popeljati do svoje hiše tik pred hrvaško kontrolno točko mimo zapornice po kolovozni poti, hrvaški specialci pa so bili tudi tokrat nepopustljivi in so se postavili pred zapornico (na fotografiji). l.RIVIM FUJftU PLOVAN1JA KRETANJE I ZADRŽAVANJE OGRANIČENO $ REPUBLIKA HRVVISk V GRANIČNI PRIJELAZ PL0VANIJA 'm. Iil!p:,:,» vii lll,H . ' ............... rHmaški '^^alc^twav^Ml^gwSino^odj^č^i^la^ire iffinnarjefinjfflFfFTfFfFKjtfJumftrskrfctrjj^NEBE Joško Joras in njegov zagovornik Danijel Starman na improvizirani novinarski konferenci ob cesti. Predvidena novinarska konferenca pod lipo na njegovi domačiji v Sečovljah štev. 1 Slovenija, ki stoji vzporedno s hrvaško obmejno kontrolno točko Plovanija, bi se tako skoraj izjalovila, če se Joras in njegov zagovornik odvetnik Danijel Starman ne bi znašla in stajo izvedla kar ob makadamski cesti, ki vodi do muzeja Sečoveljskih solin. Kajpak sta bila oba, Joras in Starman, zelo razočarana, novinarji pa smo lahko dokončno spoznali, da so lepe besede na vrhu naše in hrvaške politike eno, dejansko stanje na terenu pa je čisto nekaj drugega. Nihče ni poskušal na silo čez zapornico in vse seje končalo mimo. Želel predstaviti kako dejansko deluje politika Joras j e želel na novinarski konferenci na njegovi domačiji skupaj z odvetnikom Starmanom predstaviti kako v praksi deluje (ali kako ne deluje) dogovor dveh predsednikov vlad RS in RH iz Bohinja, 31. julija 2010. Kako to deluje smo se lahko prepričali kar sami. Praksa je ta, da obmejna hrvaška policija razen Jorasu osebno, ki poseduje kodo, ki jo mora najprej odtipkati (policist ga vidi in nato dvigne zapornico), nikomur drugemu ne dovoli čez! Slovenski premier Borut Pahor je po srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor izrazil zadovoljstvo, da sta v pogovorih potrdila odločitev vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča o meji „omogočimo vsem ljudem, ki jih kakorkoli zadeva nerešeno vprašanje meje, da živijo enako kakovostno življenje kot tisti, ki tega problema nimajo". Dodal je, da to velja tudi za Joška Jorasa, ki je takrat gladovno stavkal že dva tedna, ker mu hrvaška policija ne dovoli odstraniti zapornice na dovozni poti do njegove domačije, čeprav mu je to piransko okrajno sodišče omogočilo. Z drugimi besedami: daj Joras nehaj že enkrat! To so torej dejstva! Slovenska policija ne bo prisotna pri odstranitvi zapornice? Osnovno vprašanje je, kako odstraniti zapornico na Jorasovi „evropski“ poti do doma, če je hrvaška policija, kljub sodnemu sklepu iz Pirana, nikakor noče. Jorasov zagovornik odvetnik Danijel Starman je 17. avgusta 2010 pisal pooblaščenemu sodnemu izvršitelju Franku Slavcu v Kopru in dal vedeti, da je Joras na podlagi zagotovil predsednika vlade Pahorja in državnega sekretarja v kabinetu vlade dr. Rada Genoria, da bo do 20. avgusta 2010 vzpostavljeno zakonito stanje in da bo tudi prebivalcem tega območja omogočeno normalno življenje, po 17. dneh prenehal gladovno stavkati. Odvetnik Starman je izvršitelja tudi pisno zaprosil naj ga ta obvesti, ali imajo zagotovljeno asistenco naše policije pri izvršitvi njihovega uradnega dejanja. „Iz prakse namreč vemo, da slovenska policija ni pripravljena zagotoviti izvršitve sodne odločbe na slovenskem ozemlju na levem bregu DragonjeJTzvršitelj Franko Slavec je odvetniku Danijelu Starmanu namreč že dva dni prej pisal, da mora Joško Joras (kot tožnik zoper dolžnika Republiko Hrvaško) za opravo izvršilnih dejanj po sklepu Okrajnega sodišča v Piranu plačati varščino v višini 1.000,00 evrov, kar naj bi zajemalo vsa opravila, ki jih mora izvršitelj opraviti pred rubežem. ..Zahtevek za nakazilo varščine v višini 1.000,00 evrov predstavlja za našo stranko (Joška Jorasa) finančno breme, še posebej, če je prepričana, da bo tudi uradno dejanje sodnega izvršitelja preprečeno", je izvršitelju odpisal odvetnik Danijel Starman. Tudi poljubi štejejo Pahor in Kosorjeva sta uspela zadevo prijazno pripeljati do arbitražnega sodišča. Že iz tega zapisa lahko dragi bralci vidite, da bomo vsi (vključno z Jorasom) morali potrpežljivo počakati kaj bo po 18 letih neuspešnih dejanj in pogajanj (tudi o meji na Dragonji) odločilo arbitražno sodišče. Zamislite si kaj bi se zgodilo, če bi nad hrvaške policijske specialce, ki varujejo ..Jorasovo" zapornico, prišli naši policisti? Samo naivni mislijo, da zadeve niso koordinirane z vrha. Dolg postopek Postopek do razglasitve arbitražnega sodišča glede meje lahko traja morda najmanj štiri leta (ali celo več), saj je treba pred razglasitvijo opraviti še vrsto zadev. Arbitražno sodišče je namreč vezano tudi na podpis pri stopne pogodbe Republike Hrvaške k EU - in šele takrat lahko začne opravljati svojo temeljno nalogo. Kdo bo slovenski posrednik še kot kaže ni znano. Razsodba arbitražnega sodišča je zavezujoča za obe državi in bo pomenila dokončno rešitev spora. Pritožba ni možna. Po razsodbi sodišča bosta imeli državi šest mesecev časa za njeno izvajanje. Šele takrat bomo lahko videli koliko morja nam pripada, kje bodo pristali trije nesporno slovenski zaselki in ali bo Jorasova hiša ostala na Slovenskem. Javna vprašanja pravni stroki V Primorskem utripu, ki je že leta 1996 v portoroškem Avditoriju organiziral znanstveno razpravo o meji, smo merodajnim pravnikom (tudi dr. Marku Pavlihi) postavili osem temeljnih vprašanj glede nedoločene meje na kopnem in na morju. Odgovora pa žal ni, zato vprašanja ponovno objavljamo v skrajšani obliki: - Ali je res, da je t.i. partizansko mejo v Istri z odlokom uzakonil že Istrski okrožni ljudski odbor na dan ustanovitve STO 1. septembra 1947? - Ali je res, da smo izgubili Savudrijo že lata 1954 in to na podlagi sklepa iz Beograda? - Ali je res, da je Slovenija 26. junija 1991 (po sprejetju temeljne ustavne listine) obvestila svetovno javnost, da imamo urejene odnose in meje z vsemi sosedami, čeprav to ni bilo točno tako? - Alije res, daje kopenska točka še kako pomembna za določitev mejne črte na morju? - Ali je res, da smo se leta 1992 sporazumno s Hrvaško (prostovoljno) umaknili čez most Sv. Odorika na točo kjer je sedanji mednarodni prehod Sečovlje? - Ali je res, da se po konvenciji ZN o pravu morja iz leta 1982 v zaprtem zalivu kot je Piranski zaliv, praviloma določa sredinska črta? - Alije res, daje med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem hrvaško teritorialno morje in da torej ne bi imeli neposrednega dostopa na odprto morje? - Kaj pravno pomeni darilo 27 hektarov savudrijskega zemljišča nekdanjega švicarskega državljana nekdanji komuni Piran? - Ali je res, da si je slovenska pravna stroka glede urejanja mejnih vprašan silno neenotna in se ravna po trenutnih političnih interesih in principih? Novinar ob pogodbo o delu, ker ni bil tiho Vojku Rotarju so enostransko odpovedali pogodbo o delu na Primorska.info, ker je javno izjavil, da subvencije Ministrstva za kulturo v znesku 18.600 evrov dodeljena temu spletnemu portalu naj ne bi bile pravilno ali ustrezno porabljene. Do nedavnega slabila lastnika spletne strani Primorska.info Sebastjan Koki, predsednik mestnega odbora SD Koper in poslanec SD ter podjetnik iz Kopra dr. Luka Juri. Slednji je svoj delež v družbi pred kratkim prodal Koklu. Kot piše Boris Šuligoj v prilogi Dela Posel&Denar, je poslanec opravil na videzmajhnoinpovsemnepomembno prodajo deleža družbe Primorska, info za spletno informiranje in to šele potem, ko je ministrstvo za kulturo objavilo svoj sklep, da bo zahtevalo nazaj 18.600 evrov subvencij, kijih je na javnem razpisu dodelilo tej koprski družbi. Zadolžena oseba za dajanje subvencij na ministrstvu je pač (malce pozno?(ugotovila, da prispevki na Primorska.info ne odgovarjajo pogodbenim zahtevam ministrstva, Vojko Rotar pa naj bi še dolil olja na ogenj z izjavo (kajpak sebi v škodo), da prejeta subvencija naj ne bi bila porabljena v prave namene. Dovolj, da si je prislužil odpoved pogodbe o delu. Na delovnem sodišču že poteka tožba Vojka Rotarja zoper lastnika Primorska.info prepričan je, da bo sodišče odločilo njemu v prid. V tem primeru bo lahko s civilno tožbo zahteval vso materialno in morda tudi moralno zadoščenje. Sedaj že nekdanji solastnik družbe - poslanec SD dr. Luka Juri trdi, da so bile zahteve oziroma kriteriji ministrstva izpolnjeni. Če ne bodo vrnili denarja bo ministrstvo zahtevalo sodno izvršbo. Tako se lahko zgodi, da bodo iz tega naslova nastali kar dve tožbi: Primorska.info: Ministrstvo za kulturo in Vojko Rotar: Primorska.info. Odstopil predsednik Storte Predsednik Oljkarskega društva Sto rta Piran Denis Fakin je konec avgusta podal pisno izjavo o odstopu s funkcije, ker meni, da za delo društva ni več nobenega zanimanja. -n Oljkarsko društvo Štorta Piran je eno izmed štirih društev, kije vključeno v Zvezo oljkarskih društev Slovenije (ZDOS). Društvo je bilo ustanovljeno 27. aprila 2003 v Cetorah in je že konec leta 2007 imelo 82 članov. V svojem ustanovnem aktu - pravilih - si je zadalo pomembne naloge zaščite, promocije in vzgoje avtohtonih piranskih sort oljk, pridobitve označbe geografskega porekla s projektom Namizne oljke Slovenske Istre (vlaganje namiznih sort in certificiranje dveh sort), za kar je prejelo tudi ustrezna evropska sredstva. Društvo upravlja z občinskim oljčnikom na Fonu a vivi in druge pomembne naloge, kot so strokovni simpoziji, seminarji in podobno. ........................ Prvi predsednik društva, ki gaje ustanovilo 27 Denis Fakin, predsednik članov, je bil Egidio Ziber, nato so funkcijo društva Štorta v odstopu. predsednika opravljali Atilio Radojkovic, FOTO: Primorski utrip. Vladimir Knez (oba sta odstopila zaradi zdravstvenih razlogov), nakar je bil izvoljen Peter Deržek, ki je pripravil zanimive projekte društva. Denis Fakin je bil je bil izvoljen za predsednika društva na letni skupščini, 30. aprila 2010, v Penzionu Palama v Sečovljah. Za podpredsednika je bil takrat izvoljen Benjamin Ličer. Kot rečeno je Denis Fakin “zaradi nedelovanja in nezanimanja za delo društva” konec avgusta podal pisno izjavo o odstopu. Od dneva skupščine se ni niti sestal UO, kar 55 članov naj ne bi plačalo članarine (nihče je ni niti zahteval - poslal položnic), ni bilo primopredaje med bivšim in sedanjim predsednikom. Delo je zastalo, nesojeni predsednik Denis Fakin pa je tako lahko dal odpoved le samemu sebi. Nekateri vidijo glavni problem nastalih težav v predlogu na skupščini Štorte v Sečovljah, 30. aprila 2010, na kateri je nekdanji predsednik Peter Deržek, ki mu je potekel mandat, predlagal t.i. vzporedno Peter Deržek, nekdanji društvo (skupino pridelovalcev), kar j e precej predsednik Štorte. razburilo predsedujočo skupščine in nekatere FOTO: Primorski utrip. druge člane, ki so se spraševali ali ne bo prišlo do podvajanja nalog. Deržek je odgovoril, da ne gre za noben tihi udar, pač pa da mora tako biti sicer ne bo mogoča registracija skupine pridelovalcev pri pristojnem organu.. .Tudi te razlage večina ni sprejela. Po skupščini je sledilo nekakšno zatišje. Ni se še niti sestal UO, ki bi moral sedanje stanje razčistiti ter v primeru, če bo Denis Fakin vztrajal pri odstopni izjavi, predlagati skupščini razrešitev starega in izvolitev novega predsednika društva. Morje ne prenese vsega Morski del Krajinskega parka Strunjan bodo odslej sistematično opazovali člani društva Morigenos. Letos so opazili nekaj več kršitev varstvenih režimov kot lani! V Ankaranu so odprli nov vrtec Župan Mestne občine Koper Boris Popovič in ravnateljica Vrtca Semedela Nives Prša sta 31. avgusta 2010 ob 18. uri v Ankaranu svečano odprla novo enoto vrtca Semedela. Svoja videnja in opazovanje, pa tudi namen izvajanja širših nalog v pogledu stanja na morju in obali Krajinskega parka Strunjan, sta 17. avgusta 2010 na novinarski konferenci v gostišču Lambada v Strunjanu predstavila mag. Marko Starman - direktor Javnega zavoda Krajinski park Strunjan in Polona Kotnjek, predstavnica društva Morigenos, potem ko sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Društvo Morigenos velja za neprofitno nevladno organizacijo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev (kiti, delfini...), za ohranjanje čistega in zdravega morskega okolja. Strogo zavarovani predeli morja in kopna Med zavarovane dele slovenskega morja sodijo tri območja: naravni spomenik Debeli rtič, Rt Madona na konici Pirana in Naravni rezervat Strunjan. Letos več kršitev “V primerjavi z lanskim letom smo letos opazili več kršitev varstvenih režimov. Ljudje v rezervatu polagajo Naravni park ne sme biti ovira za razvoj Z novinarske konferenc v gostišču Lambada v Strunjanu. Na fotografiji (z desne): Dejan Putrle (član ribiškega društva), mag. Marko Starman, Polona Kotnjek in sodelavke. j Skica zavarovanih območij na obali Slovenske Istre. Kopni in tudi morski del Krajinskega parka Strunjan ne sme biti ovira za izkoriščanje razvojnih potencialov Strunjana, ki v svojem bistvu že nekaj let ni doživel pravega razcveta in razširitve. Morda je tudi napačna predstava o tem, daje v krajinskem parku “vse prepovedano”. Na naše vprašanje ali je od tega kaj res, je mag. Marko Starman odgovoril, daje pomembna doslednost pri izvajanju režimov, da je treba spodbujati ljudi, daje lahko to tudi priložnost. Pomemben se zdi “kmetijski duh Strunjana”. Kmetijski pridelki s tega območja bodo lahko dobili poseben certifikat kakovosti in upati je, da jih bodo radi kupovali tudi hotelirji. Drugi segment (ne nepomemben) je, da se z novim občinskim prostorskim planom v rezervatu prepreči kakršna koli pozidava. Sicer pa veljajo splošna pravila vedenja, da se na območju celotnega parka ne sme izvajati dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na naravne vrednote ter na ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost parka. Področje krajinskega parka Naravni rezervat Strunjan - StjuŽa Naravni rezervat Strunjan Naravni rezervat Strunjan - ožje območje Priročna zgibanka V zgibanki z naslovom Zavarovani deli slovenskega morja, ki jo je izdal Zavod RS za varstvo narave (besedilo je napisal mag. Robert Turk), je kar nekaj nasvetov kako ravnati na morju, zlasti glede sidranja, da ne bi poškodovali morske trave, tudi pozejdonke, ki uspeva le med Žustemo in Izolo. Med naloge upravljavca, JZ Krajinski park Strunjan, sodi tudi spremljanje in analiziranje stanja naravnih vrednosti, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Zavod še nima plovila, s katerim bi lahko opravljal terenska dela v morskem delu parka, kupili pa naj bi ga do konca leta 2010 v okviru projekta Climaparks, ki se izvaja v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007 - 2013 in ki združuje štiri naravne parke v Sloveniji; Triglavski narodni park, Krajinski park Sečoveljske soline, Park Škocjanske jame in Krajinski park Strunjan ter še pet naravnih parkov v Italiji. Znotraj krajinskega parka so tri ožja zavarovana območja: Naravni rezervat Strunjan, Naravni rezervatu Štjuža in Naravni spomenik pinijev drevored. Za izvajanje aktivnosti je Krajinskemu parku Strunjan namenjenih 212.000 evrov. Z delom sredstev so že kupili in postavili vremensko postajo (na strehi gostišča Lambada tik ob morju), konec leta pa naj bi kot rečeno kupili manjše plovilo za opravljanje terenskega dela. Društvo Morigenos ima manjši gumenjak. - j c C9f m mn 1 Vremenska postaja na strehi gostišča Lambada v Strunjanu. mreže, zasidrajo plovila kjer ni dovoljeno, glisirajo preblizu obale”, je povedala Polona Kotnjek. Na naše vprašanje ali so to predvsem tujci ali domačini je odgovorila, da je v našem morju vedno več slovenskih plovil. Gre tudi za neosveščenost, nepoznavanje pravil kaj se sme in česar ne na morju, ki je postalo zelo občutljiv ekosistem. Množično prijahajo k nam tudi Italijani. “S sistematičnim spremljanjem stanja bomo lahko ugotavljali kdo in koliko krši ta pravila, pa tudi kako seje treba obnašati v bližini delfinov”, je dejala Kotnjekova. Sicer pa je naše morje čisto, so povedali. Zal pa ne eni ne drugi niso inšpekcijski organ, ki bi lahko vse tiste, ki ne spoštujejo morja in vanj spuščajo ali mečejo vse mogoče (tudi za morske organizme nevarne polivinilaste vrečke), tudi kaznovali! Ponovno je padlo vprašanje zakaj neki nimamo morske straže z izvršilno močjo? Zavod bo društvu zagotavljal ustrezne informacije Mag. Marko Starman je na novinarski konferenci povedal, da bo zavod članom društva zagotavljal vse potrebne informacije in jih bodo tudi sproti obveščali o morebitnem opažanju delfinov, pri tem pa j im bodo v veliko pomoč tudi člani Ribiškega društva Solinar in strunjanski ribiči. Zavod društvu zagotavlja povračilo materialnih stroškov, ki jih imajo pri opravljanju dogovorjenih nalog. Gumijasti čoln Morigenos. društva Ravnateljica in župan sta svečano prerezala otvoritveni trak. Naložba v vrtec v izmeri okoli 1300 kvadratnih metrov, s številnimi lepo urejenimi prostori in telovadnico, je veljala MOK 3,3 milijona evrov. Zgrajen j e bil dobro leto po postavitvi temeljnega kamna, sprejme pa 116 otrok. Zaradi večjega zanimanja za tovrstno predšolsko varstvo otrok so v občini organizirali varstvo v 13 dodatnih oddelkih in enem popoldanskem v enoti Kekec. V Mestni občini Koper bo tako letos že delovalo skupaj 125 oddelkov predšolske vzgoje, je poudaril župan Boris Popovič, ki mu je zaploskala množica okoli 500 udeležencev svečanega odprtja vrtca. Predstavili novo plovilo Wider Matjaž Murko, direktor podjetja Mennyacht iz Lucije in ladijski inženir Tilli Antonelli sta 26. avgusta v portoroški Marini predstavila novo izvirno plovilo Wider 42. Dolgo je 12,90 metra, projektiral pa ga je Tilli Antonelli, sicertudi konstruktor prestižnih plovil Pershing. Plovilo je grajeno tako, da je njegov srednji del trupa mogoče razširiti s 3,32 metra na 6,60 metra. Kot so prikazali na predstavitvi projekta je to res nekaj posebnega, saj lahko tako dobimo na plovilu platformo, ki meri približno 20 kvadratnih metrov. Ladijski inženir Antonelli je tako rešil pomanjkanje prostora, ki ga lahko morjeplovci in njihovi gostje na plovilu izkoristijo za prireditve, sprejeme, zabavo, so poudarili. Z razširitvijo trupa je plovilo, ki je zgrajeno iz kakovostnih karbonskih materialov, zelo stabilno. Plovilo poganjata dva motorja z močjo 350 KS. Maksimalna hitrost plovila je 40 vozlov. Kot so napovedali bo prvo tako plovilo iz italijanske ladjedelnice prišlo na trg v drugi polovici novembra 2010. Cena: okoli 700 tisoč evrov. Prodaja ga podjetje Mennyacht iz Lucije. Nastopilo 140 mladih glasbenikov OrkesterkamP 2010 s Queen Symphony in maestrom Johannesom Stertom Več kot 140 mladih glasbenikov z vseh koncev Slovenije, Hrvaške in Italije se je minuli teden v Portorožu izpopolnjevalo v orkestrski in komorni igri ter solističnem igranju. Z več koncerti so dogajanje popestrili v Portorožu, slavnostni zaključni koncert pa so odigrali v soboto v dvorani Slovenske filharmonije OrkesterkamP je vsakoletni, letos že peti festival in poletna šola za mlade glasbenike, ki se želijo izpopolnjevati v komorni in orkestrski igri. OrkesterkamP je že gostil zveneča imena, kot sta Števen Mead in Douglas Bostock, letos pa so v goste povabili italijansko dirigentko Chiaro Vidoni in maestra Johannesa Sterta iz Nemčije. Mladi glasbeniki so vadili pod budnim očesom mentorjev - flavtistke iz Avstralije Judith Carpenter, klarinetista Dušana Sodje, saksofonistke Špele Kolenc, trobentača Jureta Gradišnika, madžarskega hornista Laszla Seemana, hrvaškega pozavnista Ivana Bošnjaka in tubista Željka Kerteza ter tolkalca Jožeta Bogolina. Med OrkesterkamPom, ki ga prireja Univerzitetni pihalni orkester Lj ubij ana (UPOL), poteka tudi šola dirigiranja. Osem udeležencev je pridobljeno znanje pokazalo na petkovem koncertu v Avditoriju Portorož, na zaključnem koncertu v Ljubljani pa je za dirigentsko paličico poprijel njihov mentor maestro Johannes Stert, šef dirigent kolnske in graške opere. Na obeh koncertih je bila izvedena edinstvena The Queen Symphony skladatelja Tolge Kashifa (priredba za pihalni orkester Erik Somers), ki je sestavljena iz priredb skupine The Queen in navdušuje s svojo izraznostjo, mogočnostjo in polnostjo zvoka. Organizatorji so v goste povabili tudi odlično sopranistko iz Grčije Zinovio Mario Zafeiriadou, pianista Tilna Drakslerja in madžarsko violinistko Anno Veroniko Szabo. »Čudi me, da se v dvomilijonskem Skupaj smo močnejši! Postanite član/članica Aktiva Društva invalidov občine Piran AKTIV je del civilne družbe - sekcija v okviru Društva invalidov Piran - specializirana organizacijska oblika, ki bo začela delovati septembru 2010 v prostorih Društva invalidov Piran, Stara cesta 4, 6320 Portorož, vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. AKTIV med drugim spremlja in ugotavlja razmere na delovnem mestu invalida, opozarja delodajalce in sindikate na spoštovanje delovnopravne zakonodaje, omogoča sodelovanje v okviru usposabljanj, opozarja na varnost pri delu, sproža zahteve za uvedbo orodij za prilagajanje delovnih mest invalidom, sodeluje z Zvezo delovnih invalidov Slovenije, ki omogoča individualno in kolektivno zagoyomištvo v okviru pravnega svetovanja s področja invalidskega varstva in ureja druga pomembna vprašanja za delovne invalide. Informacije o Aktivu: Koordinator Olivio Knez, GSM: 041 631 441. Društvo invalidov občine Piran Predsednica: Hilda Vuga. Lucija V kanalu Fazan poginile štiri race Bralci so nas obvestili, da je potok Fazan naplavil štiri odrasle poginule race. Vzroki za pogin teh lepih pernatih živali, ki so si našle svoj življenjski prostor v tem že malce ogroženem kanalu, še niso znani. Mlade račke, ki se zadržujejo na obrežju, tako ali tako dobesedno zdesetkajo potepuške mačke. 23. avgusta smo si kanal ogledali in našteli 52 odraslih rac, med njimi eno posebno veliko. Ne ve se ali so se race zastrupile s kontaminirano hrano, zaradi odpadnega olja iz plovil v mandraču pri mostu, ali pa je treba iskati vzroke za pogin drugje - okoljski butulizem (bakterija). V kanalu Fazan so s polaganjem kamnitih blokov z obeh strani preprečili poplave, a hkrati tudi naravno čiščenje vode. FOTO: Ksenija Benko. V spomin Žalostni so travniki, ko rože več ne cvetijo. Kot tvoj dom, ko tebe, nam vsem draga Katica, več ni. Rihard Družina Knez narodu najde toliko nadarjenih mladih glasbenikov. Tako kvalitetnega mladinskega orkestra takšne v Evropi zlepa ne najdete. V kolkor pa bi z glasbeniki vadili še dodaten teden, lahko zmagamo vsako evropsko tekmovanje pihalnih orkestrov«, je po koncertu vidno navdušen povedal maestro Stert. Umetniški vodja OrkesterkamPa Simon Perčič je pohvalil trdo delo vseh udeležencev in mentorjev ter poudaril pomembnost tovrstnih dogodkov za spodbujanje orkestrske kulture v Sloveniji in izobraževanje mladih, perspektivnih glasbenikov. Urška Makovec Krizni center za otroke in mladostnike Na Prešernovem trgu v Kopru so 7. septembra odprli Krizni center za otroke in mladostnike. Na svečano otvoritev so povabili tudi predsednika države. Nova stanovanja za mlade družine Na Dolinski cesti 3 I in 3 J v Kopru so 10. septembra Boris Popovič, Darko Kavre in direktor stanovanjskega sklada Primož Pirc slovesno odprli nova stanovanja za mlade družine in mlade. Saša Pavček Kocjančičeva nagrajenka 2010 Nagrado Alojza Kocjančiča s priznanjem za leto 2010 je osvojila dramska igralka Saša Pavček. Svečana podelitev je bila 7. septembra ob 19. uri v Gledališču Koper kjer je nagrajenka s soigralci nastopila v komediji Branislava Nušiča - Gospa ministrica. Nagrade podeljujejo skupaj vse tri Obalne Občine. Portorož 17. mednarodni UNESCO tabor Prireditev z naslovom ..Korenine in krila11 bo v petek, 24. septembra ob 10.00 uri v veliki dvorani Avditorija Portorož. Krajevni praznik Portoroža Prireditev bo 25. septembra ves dan in jo povezujejo s Svetovnim dnevom turizma na temo: Turizem in biodiverziteta. V primeru slabega vremena bo prireditev v Amfiteatru Avditorija Portorož. Piran 13. festival slovenskega filma 1.-3. oktober 2010 Slovesno odprtje in projekcija filma prvenca Piran-Pirano 1. 10. 2010 ob 20.00 uri na Tartinijevem trgu v Piranu. V primeru slabega vremena v Amfiteatru Avditorija Portorož. Sveti Peter Sobota, 9.10.2010 ob 19. uri, Kulturni dom Sveti Peter KONCERT PIRANSKIH PEVSKIH ZBOROV 2010 Nastopili bodo: Portoroški pevski zbor, Komorni pevski zbor ZKD Karol Pahor Piran, Moški pevski zbor Pergula, Župnijski mešani pevski zbor Sv. Lucije, Mešani pevski zbor Giuseppe Tartini Skupnosti Italijanov Piran, Pevski zbor Društva invalidov Piran Portorož Sobota, 16.10.2010 ob 11. uri, Ploščad prekomorskih brigad v Portorožu (v primeru slabega vremena Avditorij Portorož) SPOMINSKA SVEČANOST V POČASTITEV PADLIH PARTIZANSKIH POMORŠČAKOV Piran Sobota, 16.10.2010ob 19. uri, Galerija Impresije Piran (Fornače 15) Otvoritev razstave likovnega društva Solinar IMPRESIJE 2010 Razstava bo na ogled vse petke, sobote in nedelje od 16. do 19. ure do vključno 28. novembra 2010 Nedelja, 17.10.2010 ob 19. uri 10. GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA SLOVENSKO GLASBO Organizatorji: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ZKD Karol Pahor Piran in Društvo baletnih umetnikov Slovenije Vstopnina: 10 € odrasli V Avditoriju predstavili glasbeni in gledališki abonma Glasbeni abonma vključuje pet koncertov, na katerih bodo nastopili vrhunski glasbeniki in ustvarjalci. Vpis abonmajev za nove abonente je do 17. septembra. Gledališki f Kf abonma ponuja šest predstav. Gostovali bodo SNG Ljubljana in Nova Gorica, MGL Ljubljana, SLG Celje, Narodni dom Maribor in Šentjakobsko gledališče. Otroškega abonmaja letos niso razpisali. Predstave in koncerti bodo v glavni dvorani Avditorija praviloma ob petkih in sobotah. Cena abonmajev (70 € gledališki, 50 € glasbeni, 65 € moj abonma, 108 € gledališki in glasbeni (11 predstav). Vsem abonentom bodo poklonili brezplačen ogled gledališke predstave ,,J ul ij a in soba brez razgleda11 v izvedbi Muzeum Ljubljana. V oktobru nadaljujejo s ciklom Filmski klasiki. Izbor filmov so pripravili s Slovensko kinoteko. Filmi bodo na ogled ob torkih, dvakrat mesečno. Filme in režiserja bosta enkrat mesečno predstavila profesorja filmske zgodovine Mitja Reichenberg in Jože Dolmark. Lucija Sreda, 20.10.2010 ob 17. uri, Krajevna skupnost Lucija Lutkovna prireditev »POZDRAVLJENE LUTKE« Nastopajo člani Kulturnega društva LUTKA. Mentorica: Mimica Emeršič. Organizatorja: KD Lutka in KS Lucija Vstopnine ni. Piran Petek, 22.10.2010 ob 19. uri. Gledališče Tartini Piran PROJEKCIJA IN PODELITEV NAGRAD Mednarodnega fotografskega natečaja » Ženska in Moški » Izola Koncert Celovečerni koncert Mešanega pevskega zbora Maestral iz Kopra bo 23. septembra ob 20.00 uri v Hotelu Delfin. Debeli rtič Otroški folklorni tabor Prireditev bo od 23. do 26. septembra v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Koper Ex-tempore in odprti atelje Razstavljena likovna dela slikarjev v okviru prireditve „Sladka Istra11 bodo na prostem - v Pristaniški ulici, 26. septembra od 9.00 do 18.00 ure. Ustvarjalna delavnica: za otroke z mentorico Laro Marconi od 10.00 do 17.00 ure. r--------------------------------i ■Mali oglasi ■ | Oddajamo apartma in sobo | |Vo obrobju mesta Zreče oddajamo | apartma in sobo. I Apartmajska hiša se nahaja le streljaj \ ■ od Zdravilišča Terme Zreče. . 'Informacije tel.: 041 495 914, 040• 1398 527. ' I Poskusite zapeti z nami I ^ Radi prisluhnete zborovski glasbi in ^ | radi tudi pojete? . Ce svojega prostega časa še niste. I zapolnili in če vam je pri srcu I ■ petje in imate posluh vas pevke ■ 1 Portoroškega zbora pod vodstvom 1 | mag. Sonje Mezgec vabimo, da se | nam pridružite. I Stavba Krajevne skupnosti Portorož, I ■ Obala 16 (1. nadstropje). i 1 Tel.: 041 445 454, 032 488 599. | E-pošta: info@portoroski-zbor.net. | I I I Vabilo k vpisu | Društvo Faros Univerza za tretje | Življenjsko obdobje Piran | vabi k vpisu v novo šolsko leto \ . 2010/2011. ■ Vpis bo v prostorih društva v I | Luciji, Fazanska ulica 1, v ponedeljek, 20. in v torek, 21. | septembra 2010 ■ od 9. do 12. ure. . I Vabljeni! I I I Cfl o E NAROČILNICA.# primorski u¥p IME IN PRIIMEK:, točen naslov: postna številka: LETNA NAROČNINA (n številk) 12,00 EUR datum:_____________ podpis:_______________ Izpolnjeno naročilnico pošuite na: 0 Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož V enem letu nova cerkev? Piranski občinski svet j e na svoji 28. seji, 7. 9. 2010, (zadnji v tem mandatu) v prostorih OŠ Sečovlje, po svečanem odprtju mostu pri trgovini Mercator, sprejel vse načrtovane odloke, med njimi tudi predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji. Novo cerkev za okoli 500 ljudi - in ločeno tudi župnijski urad. Tukaj bo stala nova lucijska cerkev. Lucijski župnik na seji občinskega sveta Piran. Poklonili so se bazoviškim junakom Na bazoviški gmajni pri Trstu je bila, 12. septembra 2010, ob 15. uri osrednja spominska slovesnost ob 80. obletnici ustrelitve štirih bazoviških junakov; Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ki so se leta 1930 uprli takratnemu fašizmu in to plačali z življenjem. Posebno fašistično sodišče v Trstu jih je obsodilo na smrt s streljanjem. Na bazoviški gmajni njim v spomin in iztirjenim ideologijam v opomin stojijo štirje strelni kamniti beli stebri in veličasten spomenik z vklesanimi njihovimi imeni. Poleg uglednih Tržačanov seje spominu na junake slovenskega rodu poklonil tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Piranja 2010 uspela ■ zmagal je Dušan Puh Windsurf regate v organizaciji Jadralnega kluba Pirat v Portoroškem zalivu, v soboto, 4. septembra 2010, seje udeležilo 40 športnikov. Dogajanje na prizorišču je bilo zanimivo, malce manj pa slab veter, zaradi česar so morali za nekaj časa premakniti začetek tekmovanja. Najbolj seje znašel na morju predsednik JK Pirat, živa legenda jadranja, Dušan Puh, ki je osvojil 1 mesto. 2. mesto je osvojila Helena Burger (JK Pirat), 3. mesto Aleš Stepanov (Windsurf), 4. Alan Zeleznik_(ŠD Reka), 5. Boštjan Guštin (Windsurf, Bum Žustema), 6. Rok Puvar (RS-X, ŠD Galeb Lucija), 7. Špela Puh (RS-X, JK Pirat), 8. Matjaž Puh (Windsurf, JK Pirat), 9. Andrej Grahor (RS-X, JK Pirat), 10. Jožef Masseroli (BIC Techno, AVWMJ - Italija). FOTO: FK-Primorski utrip. Tartini festival Že deveti Tartini festival po vrsti, ki je 27. avgusta 2010 ljubiteljem glasbe odprl svoja vrata s koncertom madžarskega komornega orkestra „Budapest Virtuosi" v cerkvi Sv. Jurija v Piranu in z zaključnim nastopom Lise Jacobs (violina) ter Ksenie Kouzmenko (klavir) 11. septembra v Križnem hodniku Minoritskega samostana Piran. Skupaj z osmimi koncerti v treh obalnih občinah je tako, čakajoč na jubilejni 10. festival v letu 2010, zaključil svoje letošnje zanimivo glasbeno dogajanje. Na fotografiji Primorskega utripa: Nastop ansambla „11 terzo suono“ v Križnem hodniku Minoristskega samostana v Piranu, 9. septembra 2010. Jasna Nadles (flauta), Lavard Skou-Larsen (violina), Milan Milojičič (viola), Milan Vrsajkov (violončelo). Izola: Spektakel na ladji Občina Izola je omogočila Izolanom ogled potujočega gledališča kanadske gledališke skupine Caravan Stage Company, v petek in soboto (3. in 4.9.2010) na ladji Amara Zee tik ob občinski palači. Command Performance - predstava j e bila zanimiva. "Kdo smo mi, če ne različna bitja. Smo preplašeni zaradi pohlepa naših bližnjih." Naslednja predstava bo v Lignianu in Chioggi. Foto: Primorski utrip Nasedlo plovilo odstranili V soboto, 4. septembra 2010, ob 21.30 uri so obvestili policiste, da je v Seči na skale nasipa solin nasedel 6,5 - tonski gliser v lasti Andreja Završnika. V nesreči je bila hudo telesno poškodovana 38 letna potnica, dva moška pa nista bila poškodovana. Z drugim čolnom sojo odpeljali do pomola pri Gostilni Ribič, kjer sojo prevzeli reševalci. Kaj je vzrok, da je motorni gliser dolžine 11 m med vožnjo z avtomatskim pilotom proti marini nasedel na skale pred solinami, še ugotavljajo. Plovilo je poškodovano. Gasilci so iztočili gorivo. Reševanje je bilo težavno. FOTO: Primorski utrip Odkrijte svojo novo Muhi priložnost! Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Visoko rastoča gospodarstva v okviru nove NLB Naložbe Vita Multi? Zato, da si zagotovite gospodarsko in panožno dobro razpršeno naložbo na vseh ključnih visoko rastočih kapitalskih trgih (zlasti na azijskih, južnoameriških in vzhodnoevropskih), kjer se pričakuje hitrejša gospodarska rast kot v razvitih gospodarstvih. Kakšen donos lahko pričakujete? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški na dan dospetja paketa pozitiven. Ob uspešnem poslovanju podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje spodnji primer. Informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa: -100 % 100 % 0,0 % 100,0 % -50 % 100 % 12,5% 112,5% 0 % 100 % 25,0 % 125,0% 50 % 100% 37,5 % 137,5% 100% 100 % 50,0 % 150,0 % 150% 100% 62,5 % 162,5% Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 15. 10. 2010 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Visoko rastoča gospodarstva? Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 1. 9. do 15. 10. 2010, naložba pa traja 10 let in 7 mesecev. Zagotovite si zaščito v paket vloženih sredstev, varnost vaših najbližjih z življenjskim zavarovanjem ter izkoristite potencial visoko rastočih gospodarstev. Za več informacij se oglasite v NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 50, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 in NLB Poslovalnici v Luciji, Obala 114, (05) 617 51 02. Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banka Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec. NLB® Vita WWW.nlbvita.Si Življenjska zavarovalnica V Sečovljah odprli trden most Župan Občine Piran Tomaž Gantar in predsednica Sveta KS Sečovlje Mirella Flego sta v torek, 7. septembra 2010, ob 15. uri odprla novozgrajeni most čez Drnico, ki vodi do trgovine Mercator in je namenjen pešcem. Urejena tudi infrastruktura. Skupna naložba iz proračunskih sredstev Občine Pirana: 418.000 evrov. Prejšnji most je bil že dotrajan, novega pa so gradili od marca 2010. Morda malokdo ve, da so prvotni in edini most, ki je povezoval Istro, po kapitulaciji Italije po nalogu partizanov, boječ se prodora Nemcev, razstrelili rudniški minerji. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Danica Cmrečnjak znaša razpon prenovljenega mostu 7,90 m, širina mostu je 4,80 m, dolžina zidane parapetne ograje je 28m. Ločna konstrukcija je zgrajena s polno opeko. Telo mostu je zidano z betonskimi bloki in obloženo z belim kamnom. Na območju mostu so tudi prenovljeni vodi fekalne in meteorne kanalizacije ter vodovod, vsi tisti kanali, ki povezujejo letališče s središčem Sečovelj in s čistilno napravo Sečovlje Košta. Urejena je tudi okolica mostu, ki obsega tlakovanje in ureditev krajinske slike obeh brežin. V kulturnem programu so nastopili moški pevski Projektanti: Projektiva Portorož d.o.o. zbor Pergula iz Sv. Petra, plesna skupina Art Dance in (Rado Bedene). učenke OŠ Sečovlje. KS Sečovlje je ob tem pripravila Načrt vodovodne napeljave, IGL tudi razstavo fotografij nekdanjega in nastanka sedanjega d.o.o.Portorož (Leon Grošelj). mostu. Prireditev je povezoval Iztok Gustinčič. Izvajalci: Gradbena in obrtniška dela, Kraški zidar d.o.o. Sežana. Vodovodna dela, podizvajalec Rižanski vodovod d.o.o. Koper. Nadzor: Gradbeno obrtniška dela, Architecta nepremičnine d.o.o.Piran (Salko Pivač). Projektantski nadzor: Projektiva Portorož d.o.o. (Rado Bedene). Vodovodna dela, IGL d.o.o.Portorož (Leon Grošelj). Varnost pri delu: Varstvo pri delu, Boris Lazar, s.p. Naložba Občine Pirana (proračun): Skupaj 418.142,26 evra, od tega gradbena dela 233.196,09 in infrastruktura 184.946, 17 evra.