s
Edništvo
GLASILA »V AGISU« —
21
IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI —
Datum:	maj 1985
RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Leto izdaje: I
Ud	1985 je bil v domu Franca Krambergerja posvet, ki so se ga
^eležiii predstavniki Skupščine občine Ptuj in njenih organovy vod-C DPO„ Samoupravnih interesnih skupnosti, Poslovnih skupnosti av-^obilske industrije, bank in predstavnikov naše DO =
P,
skSVe* 2e bil sklican s ciljem predstaviti• EPU DO AGIS širši družbeni (Ts^osti, katera tudi. pričakuje in nam zato tudi daje podporo, da bo s/ovna organizacija Agis postala ekonomsko trden in .perspektiven go-

^rski sistem« Š tem. si bomo zagotovili zanesijivejšo prihodnost
d6-raJ, zaposleni . v delovni organizaciji,, do leta 9000 pa še novih 550 ■^vcev	-	"	- -: ;" r •'
Se-
pa je . za. realizacijo nalog RPU-.potrebna enotnost kolektiva ter angažiranje vsakega, posameznika in vseh kot -celote« .Ob tem Sjjtj9® poudariti, .da. je iz razprave .bilo- mogoče zaključiti, da smo z ^ aa pravi poti, da bomo z nj.eno realizacijo naredili ogromen korak tam v tem prizadevanju dajejbVudeleženci posveta vso podporo«
h) Ts	•	• •	'	i :	:
5e Posvetu so si gostje ogledali proizvodne prostore naše DO, nato pa tadal jevali razgovor ob kosilu v naš.em ODP«
VEHIIČ IZ
TOZD VZDRŽEVANJE -PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DO
5q ^2tedni seji delavskega sveta delovne organizacije, ki se je sestal Sp ° 19855 je bil^imenovan novi predsedt-nik delavskega sveta DO, in ^ser Janez VERTIČ iz Vzdrževanja, za njegovega namestnika pa doseda-
ti.
a predsednika Slavka MAHORIOA.«
]_i^-0ednik. 10 konference 00S je ob tej priložnosti predal vimenu ko™ % • Va darilo (dve knjigi "Herojska Ljubljana") za izredno prizadevat uspešno vodenje delavskega sveta DO. v mandatnem obdobju 1985-85. tlel
giavski svet DO 'Sa sveta DO:
je na tej seji imenoval tudi izvršilne organe delav-
s plovni odbor
tbor za spredjanje sistema delitve dohodka in OD
-	Odbor za kadrovska vprašanja in informacije
-	Odbor za družbeni standard
-	Komisija za inovacije
-	Stalna komisija za izvedbo volitev in referendumov
-	Uredniški odbor,
10 konference je predlagal delavskemu svetu DO, naj za uspešno nalclj^" čen mandat za člane delavskega sveta DO in predsednike izvršilnih ott novorganizira strokovno ekskurzijo - izlet.
Vsem samoupravnim in izvršilnim organom želimo veliko uspeha pri delu-
M-

Ob t
Res
S st 5°vn slo
Rfav
110 s Sito
KOLIKO SO VREDNA STANOVANJA?
V divjem dvigovanju cen tudi stanovanjsko gospodarstvo ni izjema.
Ceiia
2,000,000,- din
5,000,000,- din -
kvadratnega metra (predračunska cena) znaša za stanovanja, ki bodo Ijiva pomladi 1985, kar 12 starih milijonov. Tako znaša vrednost_eno ,, nega stanovanja v izmeri 4-2 m^ ,5?Q*0”0OO din. Kako do teh velikih S štev? .
kredit Samoupravne stanovanjske skupnosti iz sredS'|A vzajemnosti na odplačilno dobo 1? let po 5 % obreS1-1 meri
udeležba kupca, za kar štejejo vsi bančni krediti ^ krediti delovnih organizacij.
Kako do teh 5 milijonov dinarjev? S prodajo konvertibilnih deviz V v g-ni 1,050.000 din da Kreditna banka kredit v višini 160 % dinarske Pr.^ed-vrednosti prodanih deviz, koristiti pa je možno tudi dinarsko protinu nost, kar znaša skupaj 2,750.000. din, preostalih 250.000 din pa kred . delovne organizacije. Ge ima še zakonec možnost dobiti posojilo v 6^?^ŽL) OZD, so potrebna manjša sredstva za odprodajo in manj bančnega kredi-, ki je na odplačilno dobo 10 let po 3 % obrestni meri. Kredit je m°^0, dobiti tudi na osnovi vezave din-arških sredstev, le da je odstotek sojila samo 120 % in ne 160 % kot pri odprodaji deviz.
Če je kateri od sodelavcev zainteresiran za nakup stanovanja v etazt f lastnini, se lahko zglasi v kadrovski službi delovne organizacije, lahko dobi vse podrobnejše informacije in navodila v zvezi z najetj®-^ posojil, sklepanjem predpogodbe ... Prav gotovo so vrednosti ziei-0^ šoke, vendar pri današnji stopnji inflacije je kljub temu v stanovanj^ vložen denar zelo dobra investicija. Čez nekaj let bodo mesečni obr j posojil le še v višini stanarine, saj tudi ta zelo hitro narašča.
SMELT Ljubljana PREDLAGA TESNEJŠE SODELOVANJE (s posveta poslovodnih organov, ki je bil 16.5-1985)
V sodelovanju s SMELT Ljubljana smo vpeljali enoten sistem vodenja -terialnega poslovanja preko računalnika, to je od lansiranja naloga^ njegovega spremljanja v proizvodnji, pa vse do končnega obračuna ^ rialnega dela. Istočasno poteka evidentiranje in spremljanje zalog? lotno komercialno poslovanje (nabava, prodaja) in fakturiran je.
Ija pa se tudi prenos vodenja glevne knjige ~ saldakontov na računa
Bela v Io svet ^ih
»a p
ocen
°te
b
b s
8eVe Bn
°8o-k k 1
F®
;«st-
bo:
4ei
Ho
Up:
,65 ^
ka:
kai
t;

Ho
Rov
<0
lstr'
st
St
Sti
Ho
2h:
g'? je pomembno reči, da smo pravzaprav zaenkrat še edini v Ju.30-avidi, ki imamo to tako celovito rešeno„
p
4 ® je, da se pojavljajo še porodne težave, kot so nedosledna izvajanje govorjenega sistema (ročno pisanje naročilnic ipd=) <,
kos^ani SMELT je bil podan predlog o tesnejšem sodelovanju naših stro-^VrLdakov pri vzpostavljanju podobnih sistemov v drugih OZD. Pri tem bi 0 predvsem za strokovno, in manj za tehnično sodelovanje (minimalna fhiva"*Da raeuna-lnika) To pa je pomembno predvsem zato, ker temeljne or~ ^izacije to sodelovanje podpirajo, vendar pod pogojem, da imajo naše
Pr
Pri uporabi računalniških kapacitet popolno prioriteto,
jl0avzaprav je bolj' "kot finančni učinek predlaganega sodelovanja p omemb-, sPoznanje, da nam in našim strokovnjakom zaupajo = To pa pomeni, da ' 0 ^a dobri poti»
v	svet delovne organizacije ni potrdil predloga novih ocenitev
Vzdrževanje, kjer predlagajo boljšo organizacijo dela„ Delavski je zadolžil vodstvo delovne organizacije, da na posvetu poslovod-»gj1 °rganov zadevo uskladijo = Zadolžitev vodstva TOZD Vzdrževanje s te~ oc P?sveta je, da naj v TOZD posredujejo novo in staro shemo z novimi snitvami in polno zasedenost jo» Tako bodo v TOZD lažje razpravljali ^ e®, kaj to za njih pomeni <, Predvsem s stališča finančne obremenitve.
l0?riV° ongarLiziacijo delaSv TOZD Vzdrževanje nedvomno prizadevajo nuditi ^.boljše in učinkovitejše vzdrževanje „ Pri naši dokaj zastareli ^ojni opremi pa je dobra vzdrževanje brez dvoma nujno potrebno„
Shajalstvo je ena najhumanejših akcij nasploh, to je nedvomno res.
Predvsem gre za to,
Se za krvodajalsko akcijo prijavi preveč ljudi iz enega oddelka, kar
^ Pa je tudi, da le-to povzroča določene težave
^ ed-a zmoti delovni proces« parjeno je bilo,
da se naj za posamezne krvodplske akcije prijav-
1El --------------^ po sl enih in seveda v dogovoru z oddelkovodji .
a^o le-tu vzpostavijo nemoteno proizvodnjo« Tu bo kazalo vzposta-
(J v-L-LVV	V-/ KV	-J— W ^	V<- UA	kV	X J. UA	CJ <—A	(V K-.' OALIJ. \v	< XX Kv	-1—L. V W VA A-y~-A_L- kV XX. Vv	C-AXV <V -L.	v—■	CA V
^ določeno število zaposlenih in seveda v dogovoru z oddelkovodji,
-i 1
,-T\
S stališča delovne organizacije je nemotena proizvodnja na prvem
tesnejše sodelovanje alctivistov alctiva krvodajalcev in vodstev S stališča delovne organizacije je nemotena proizvodnja na pn P ,u in tem težnjam bi morali podrejati vse ostalo„ Danes bolj kot ua0koli prej«
d °k dvig cen črne metalurgije (o tem smo že poročali) je tudi našo °vtio organizacijo prisilil v dvig cen naših izdelkov« Po sklepu sa-Pravnih organov bi morali začeti prodajati po novih cenah od 15«5«
H6j j e „ Toda zvezni izvršni svet je podal zahtevo za vrnitev cen črne ^ ^lurgije na prejšnje« Če se bo to resnično zgodilo za daljši rok, je pisanje« Obstoja namreč upravičena skrb, da bo proizvajalcem črne me-p^Sije uspelo upravičiti sedanje cene„ Zato zaenkrat ostanejo cene Ito^emenjene« Če pa se bodo cene črne metalurgije in ostalih polizdel^ vrnile na. prejšnje za daljše obdobje, bomo tudi mi dogovorjene cene l^ezno znižali, ter seveda kuocem obračunavali morebitne razlike od dalje« TOZD Komerciala mora pripraviti že večkrat zahtevan si-H0formiranja prodajnih cen« Pri tem je treba, upoštevati konkurenč-V " Per tržno zanimivost posameznih naših proizvodov« Sistem mora biti javljen tako, da bomo lahko ob morebitnih spremembah cen te cene k e®injali na takšen način, da ne bomo ogrožali konkurenčnosti posa-Pih proizvodov«
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE
V zvezi s sklepom delavskega sveta DSSS dajemo v nadaljevanju pojasni^ o načinu planiranja in obračuna poslovanja za Obratno ambulanto in 0 , rat družbene prehrane, s posebnim poudarkom na del čistega dohodka, je namenjen za osebne dohodke zaposlenih v teh dveh obratih:
1 o Obratna ambulanta
Finančne plane poslovanja Obratne ambulante sestavljamo na osnovi dišč za sporazumevanje v svobodni menjavi dela, ki jih vsako poslovno leto določi koordinacijski odbor Občinske zdr-ravstvene skupnosti Ptu-T V navedenih izhodiščih so v odstotkih podana povišanja za materialne^ stroške, osebne dohodke, sredstva sklada skupne porabe in sredstva n® zerv, glede na preteklo obračunsko obdobje„ Ta izhodišča se pravilo®^, menjajo večkrat na leto, tako da smo samo v 1984« letu trikrat rebal sirali letni plan poslovanja« Osnovna za izračun osebnih dohodkov_ slenih v Obratni mabulanti je število PND (pogojno nekvalificirani e® lavci), ki znaša za vse zaposlene 16,90 pogojno nekvalificiranih del® cev« Kot še omenjeno, Občinska zdravstvena skupnost vsako leto doloc® mesečni znesek bruto osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega d-lavea, ki je v planu za letošnje leto znašal 20«776,50 din, tako da 3 celotna masa planiranih OD znašala 4,213A74-,20 din« Sistem nagrajeV; n ja se torej popolnoma razlikuje od sistema, ki je uveljavljen v naSl, delovni organizaciji in po katerem so ovrednotena dela in naloge zaP0f, slenih v Obratni ambulanti« Dejanska sredstva za osebne dohodke se 1° mirajo po osnovah in 'merilih, ki veljajo za ostale delavce delovne skupnosti skupnih služb, tale o da nujno prihaja do razkoraka med pl^1 ranimi in dejansko izplačanimi osebnimi dohodki„
2, Obrat družbene prehrane
SISTEM PLANIRANJA
1« Celotni prihodek Obrata družbene prehrane sestavljajo:
-	število malic x planska cena malice za DO AGIS in izven
-	ostale storitve:
a)	reprezentanca
b)	prodaja v bifeju
c)	cena za odkup pomij„
2o Dejansko ceno malice sestavlja;
-	planska cena materiala
-	ostali planski stroški«
3o Po posameznih kvartalih je planska cena malice različna, ali dinamično stopnjevana« Enalco velja za plačila malice, katera s® i kriva iz participacije delavcev (15 din), ter deleža iz strosf TOZD in DSSS, kateri je enako dinamično stopnjevan po kvartal1 (glej tabelo)«
4« Osebni dohodki so planirani in izplačani po enakih izhodiščih kot v ostalih DSSS«" 5
5- Indeks pri izplačanih osebnih dohodkih 115 se je pojavil žara'"
. di:
-	nizko sestavljenega plana za I« kvartal (21,58 letnega plah#’ v ostalih DSSS 24 %) in visoko realiziranega v 23,5 % letneS plana,
-	izvršenega poračuna OD v februarju,
<
n
j
i
i
i
c
z
\
X
\
5
1
K
x
v
P
3
"S
C
I
C

- v planski masi za OD ni denarja za planirane novo zaposlene in pripravnike, kot je to primer v ostalih DSSS,
CENA MALICE
- za delavca planiramo 5«000 din na mesec ~ dinamika črpanja po kvartalih:
	Planski	Ostali	Planska cena	Participacija	Iz stroš
	mater.	stroški	po kvartalih	delavca	kov
1.1.1985	115,60	26,90	142,50	15	127,50
1.4.1985	150,55	26,90	157,85	15	142,35
1.7.1985	145,70	26,90	170,20	15	158,20
1.10.1985	161,05	26,90	186,60	15	171,45
Plan nlm					
cena	153,00	2690	165,00	15	150
Računovodski sektor
j VI STE VPRAŠALI - MI ODGOVARJAMO
Vprašanje:
Ali ima delavka, ki je invalid II, kategorije in dela 4 ure dnevno, Pravico do odmora in malice?
Delavka ima pravico do malice in do odmora namenjenega za malico, vendar ne v obsegu kot ostali delavci, ampak le sorazmerno času prebitem ha delu,
V tem primeru ji pripada malica v obsegu 15 minut. Čas odmora se šteje v delovni čas.
Vprašanje pa je tudi, kdaj naj delavka malico koristi To bo odvisno od organizacije delovnega procesa v TOZD, kjer je delavka zaposlena,
Najboljša rešitev bi bila, če bi delavka koristila malico proti koncu hjenega delovnega časa, v primeru če prične delati kot ostali delavci, vendar, ker sta malica in odmor namenjena za obnavljanje človekovih Psihofizičnih sposobnosti, bi ji morali omogočiti, da malico koristi Zq prej, če je to le mogoče.
Pravna služba
Vo kratki in hudi bolezni je umrl naš sodelavec Franc MURKO iz Raz-vojno tehničnega sektorja.
Cd njega smo se poslovili v četrtek, 25« maja 1985 ob 14. uri na noven Nogozniškem pokopališču.
Cstal nam bo v lepem in traj-nem spominu.

: " ’ :

'•>
Z!