List 36. Od rije in snetja v žitu — inod spridene detelje in otave. Novice imajo na dve vprašanji naslednjima dopisa ??iz Moravske doline" odgovoriti. Dopis se takole glasi: Iz Moravske doline. Letašnja pomlad je pri nas dobro letnjo obetala, pa žalibog! de se je slabji, kakor smo se nadjali, obnesla. Deževnost in nevihte so nar bolj krive, de se nam je naše upanje poderlo. Beliga žita smo sicer dosti naželi, ali po primeri slame je le malo zernja. Zraven preobilne mokrote nam je rija veliko škodovala. Kaj je nek vzrok te v naših krajih splošne nadloge, in ktero sredstvo bi utegnilo jo odverniti? Ljube Novice, povejte če kaj veste! Krompir letaš tudi pri nas gnije, in je večidel prav droben. Bojimo se, de bi ta koristni in dobrotni sadež pri nas popolnama ne poginil. — Kerme za živino smo obilno nakosili, pa seno po nizkih senožetih nam je voda večidel spridila. Detelja, posebno pa otava, je večidel tako škodljiva, de, če je živina le kolikej žre, se začne sliniti ali clo kozlati po nji. Od kod neki to pride, in ali mar kakšin pripomoček zoper to veste, drage Novice? Po-sebniga priporočevanja vredna je rudeča (ali kakor pri nas pravijo amerikanska) detelja, ktera se o s. Jakobu med ajdo seje in pomlad hitro zraste, ko še ni nikjer nič nakositi; kmetu pride prav na hvalo ? ker je dobra za konjsko in govejo živino, pa tudi prešiči jo radi jedo, in jim dobro tekne. Ko je čas proso sejati, pa že vsa cvete, če jo je veliko, se za suho pokosi, de se lahko proso seje, ker na taki zemlji je veliko manj plevela kakor na drugi in tudi prav lepo raste. Ajda in repa nam dozdej še dosti dobro kažete, de bi le vreme posihmal ugodno bilo. j. Lavrac. Radi odgovorimo na ti vprašanji ter povemo, kar vemo. Začnemo % rijo in snetljivcam v žitu. Vzrokov, iz kterih ti dve bolezni izvirate, ki ste si v bližiii žlahti, je več — tedaj je treba, de od v sin govorimo, ker se po tem tudi pomočki ravnajo. Povedati pa moramo, de skorej zastran nobene rastljinske bolezni ni toliko različnih misel kakor ravno pri ti, in de nikjer ne svetjejo kmetovavci toliko pomočkov, kakor pri ti, ktero so menili o poslednjih časih z različnimi na maka m i semena (Beitzen"), nar gotovši pregnati. Pa skušnje uče, de še tako hvaljene namake niso veliko prida. Kar vzroke imenovanih bolezin vtiče, so po mnogih skušnjah gotovo tile: 1) močirna zemlja, deževno vreme in mo- *) Ta detelja (po nemško In carnatklee) se večidel Laška detelja imenuje, zato ker jo na Laškim in v gorkih krajih Francoski ga nar bolj sejejo — in se le v gorki pešeni zemlji dobro obnaša. Vred, čava; 2) premočno frišno gnojenje, posebno 8 konjskim gnojem; 3) nezrelo ali slabo spravljeno seme, de ni bilo dobro posušeno ^prezgodna žetev da nezrelo zerno in tako seme napravi drugo leto rijo in snetje; kadar se semensko zerno v mokrim kraju hrani, mokroto na se potegne in spridi cimo ali kal, de zerno plesniti začne; plesnivec pa obstoji iz samih grozno majčkinih gobic, ktere se vidijo le s povikšavnimi ogledali, in drugo leto osejano žito spridijo}; 4) prepozna setev, po kteri žito naglo v klasje gre, pa močnih koreninic ne naredi; 5) nagle spremembe vremena. Še več vzrokov dolžijo kmetovavci — pa gotovi so le ti, ki smo jih zdej imenovali. Po m očki zoper rijo in snetljivca so po tem takim tile: 1) Zerno letaš pridelano naj se nikdar ne seje, temuč seme naj bo saj eno leto staro (iz mladiga zer-nja, če je zemlja mokra, se naglo scimi peresce, koreninica pa zaostane — iz slabih koreninic pa tudi ni močnih bilk, ampak le bolj slabe in medle bilčice izrastejo, ktere so mnogim boleznim podveržene). Kmetje neke vasi so po snetljivcu veliko škodo več let.terpeli, dokler jim ni nek moder mož svetoval, leto stariga zernja sejati. Z) Seme naj bo popolnama zrelo, in ne na preveč gnojni zemlji pridelano. 3) Semensko zernje naj se shrani na suhim kraju pa v neprevelicih kupih in večkrat naj se premeče. 4) Nikar naj se žitu preobilo ne gnoji, in če se že na ravno pognojeno njivo seje, naj bo gnoj saj do dobriga sognjit. 5) Na mokrih in vodenih njivah naj se globoko orje, bolj visoke brazde (ogoni) naj se napravijo; pod plug naj se nikar ne seje, temuč pod brano ; ako se na tacih njivah pod plug seje, pade zerno preveč na močavo ter napravi rijo in snetljivec. 6) Ce je kmetovavcu moč zemljo popraviti, naj se pretežka zemlja nameša z apnam, apnjenim laporjem ali soldanam , ali s kako drugo lahko pešeno zemljo. To so gotovi pomočki, ki jih ima kmetovavec v rokah; zoper slabo vreme ne zamoremo nič. Vse na-make, naj bojo s pepelam, vgašenim apnam L t. d. ne pomagajo nič, ako ee ne skerbi za zdravo zrelo seme, in se njive ne gleštajo prav. Ce se pa rija in snetljivec seje, se tudi ni čuditi, de se rija in snetljivec žanjeta. Od spridene detelje in otave. Detelja in otava se spridite posebno po močirnim vremenu, če se ne spravite prav suhe domu. Taki začnete naglo vreti, gnjiti, splesniti. Plesniti začne včasih detelja, ki je preveč gosta in košata, o deževnim vremenu na spodnjim perjiču še dokler na njivi stoji ? če zrak in sonce ne morata prav do nju. Taka spridena kerma je mende živini posebno za- — 150 - volj p le s nji ve a škodljiva , ki želodec tako hudo prime, de jo iz sebe verze. Sreča je, de živina po nji scer kozlja, ker bi se druge bolezni vnele. V mokrotnih letinah se tedaj večkrat od kozljanja sliši, in taka je bila tudi letaš. Tu ni družica pomočka, kakor de se taka sirova spridena kerma živini ne daje, in de se skerbi, de se do dobriga presuši in preverže , de morebiti nar bolj velo plesnjivo perjiče odpade. Poboljša se mokrotno spravljeno seno tudi s poštupanjem soli, česar smo v „No-vicah" že večkrat spomnili, in natanjko razložili, če je kdo v stanu, ta pomoček rabiti. — Živini, ktera po taki kermi kozlja, naj se privoši, de kozlja, ker je to dobro za-njo. De si pa želodec poboljša, naj se ji da grenjke soli 4 lote, kalme-ža 2 lota. To naj se v štupo naredi in na poliču vode živini noter vlije.