G LASILO
,.Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Hranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „51ov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko".
m © @
Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj.
Leto XIV.
V Ljubljani, mesca julija 1911.
Štev. 7.
Na boj, na boj čebelice, le vse zdaj pomorimo; če prav kateri lepo prosi besede sladke v ustali nosi, kar vseh se iznebimo!
Čebele in čebelar v juniju.
Jos. Kosi, Celje.
Kdor ne dela naj ne je, star pregovor pravi, zato pa grdi, leni trot, požrešni črni ti falot, iz panju se spravi!
Mesec junij, v katerega smo stavili čebelarji, ki smo vezani na zgodnjo pašo, naše tedanje nade, nas je varal, kakor so nas varali njega predniki.
V aprilu je snežilo, v majniku dežilo in v juniju lilo. Tako nekako bi se dali označiti ti mesci, ki nam odločujejo naše uspehe.
Sicer nam je prinesel vsak teh mescev tudi nekaj lepih dnevov, da torej vobče naše stanje ni tako obupno, kot je bilo lansko leto, vendar smo pričakovali po tako slabem letu, kakor je bilo ravno lansko, čisto kaj drugega.
Mesec julij je stopil pred nas s krasnimi solnčnimi dnevi, in je torej upati, da bo naši čebeli omogočil pašo na lipi in kostanju popolnoma izkoriščati, kar bode naše stanje vobče nekaj zboljšalo. Ko bode julijeva številka Čebelarja zagledala beli dan, bodeta lipa in kostanj že odevetela, torej paša ponehala. Nehalo bode tudi rojenje, katerega je bilo letos itak preveč.
Čebele so bile do sedaj vajene v precej polni meri zajemati žlahtni nektar iz nežnih cvetk, stikale bodo torej, ko se paša neha, povsod za medom, neglede na to, ali si ga dobivajo na pošten način, ali ne. Čebelar bode moral biti skrajno previden, da ne bode povzročil ali pospeševal ropanja.
Slabičev in brezmatičnih ljudstev naj ne trpi pri svojih čebelah in žrela naj zoži, kjer je to potrebno.' Ako odjemava med, stori naj to zjutraj, ali pa še bolje zvečer. Panjev naj pri kakršnem si bodi delu ne drži predolgo odprtih. Vsaka kapljica medu, ki se je morebiti pri delu iztresla, se mora takoj pobrisati. V čebelnjaku in v njega bližini mora biti najlepši red in snaga.
Ako se med toči, stori naj se to v kakem popolnoma zaprtem, čebelam nepristopnem prostoru.
Letošnje matice bodo v tem času vobče že oplemenjene. Treba je torej še v tem oziru opazovanja. Čebelar pa se naj navadi opazovati svoje čebele po njih obnašanju spredaj pri žrelu. Lahko bode opazil vsako spremembo ali morebitno brezmatičnost ljudstva. Pri vsaki priliki po panjih brskati in zalege iskati ni priporočljivo, zakaj ljudstvo pride lahko pri takem vznemirjenju ob matico, ali pa se povzroči ob času slabe paše ropanje. Najboljši znak ma-tičnosti je preganjanje trotov, ki se je že deloma začelo. Brezmatično ljudstvo namreč sploh trotov ne preganja.
S trotovci se sedaj naredi kratek proces. Trud, da bi tako ljudstvo matico sprejelo, je brezuspešen. Čebele so že stare, ne koristijo drugim ljudstvom, če jim jih tudi pridružimo, ker je itak slaba paša, in črez nekaj časa jih bodo izmetavala kot nerabne iz panju. Njih usoda je torej še slabša, kakor če jih takoj zažvepljamo. Satje s pokritim, torej zrelim medom se naj iztoči, da bodo imele čebele prostor za svoje jesenske zaklade.
Po nekaterih krajih, kjer so pogoji za to dani, prepeljejo čebelarji svoje čebele v jesensko pašo. V pašo naj se dajo samo močni polki, katerim se večina medu odvzame, da se jim s tem ustvari dovolj prostora za jesenski med in obenem povzroči, da so lažji za prevažanje. Vendar toliko mora imeli vsak polk hrane seboj, da se v morebitnem slabem vremenu lahko preživi.
Vsako ljudstvo se naj za prevažanje skrbno pripravi. Okvirji se morajo dobro pritrditi in okna zamenjati z mrežo. Prevažati se morajo ljudstva le na vozu s peresi, na katerega dno se še slama razprostre. Panji se naj naložijo na voz tako, da bodo satovne ulice stale v eni smeri z voznimi osmi.
V mescu juliju se v krajih, kjer ni pričakovati posebne jesenske paše, že deloma ljudstva lahko pripravljajo za vzimljenje.
Določijo se ljudstva, katera mislimo pustiti za pleme in katera bodemo kasirali. Da ne bomo imeli v jeseni od zadnjih preveč čebel, ki jih moramo združevati s plemenjaki, delamo že sedaj nato, da iste oslabimo in ple-menjake ojačimo. Odjemavamo jim satovje z zrelo zalego in pridevamo s čebelami vred plemenjakom.
Da se čebele ne .koljejo, se jih pokadi ali pa pobrizga z medeno vodo.
Pri vsakem delu pa se naj opazuje kakovost matice in zalege, da bode čebelar končno le dobre matice, močna in zdrava ljudstva obdržal črez zimo.
Enodnevni čebelarski tečaj v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, dne 9. julija 1911.
Poroča M. Miklavčič.
Ta enodnevni učni tečaj, ki ga nam je priredilo osrednje čeb. društvo pri vzornem čebelnjaku gosp. Iv. Strgarja, je bil zelo zanimiv in vsestransko podučljiv. Kdor je imel čas, in mu v žepu ni vladala finančna kriza, temu naj bo le žal, da se ga ni udeležil.
Nad 60 čebelarjev iz raznih krajev je bilo zbranih v prostranem Strgar-jevem čebelnjaku.
Tečaj je otvoril gosp. A. Likozar ter zbrane čebelarje prav prisrčno pozdravil. Omenil je nekoliko pomen tečaja in oddal besedo gosp. prof. Verbiču, ki nam je razlagal najvažnejše stvari o sestavi telesa čebele, matice in trota ter o čebelnem razvitju in njenem življenju. Razlago je pojasnjeval s pomočjo anatomiških slik. Čebelarji, zlasti začetniki, so z zanimanjem sledili učenjaški razlagi.
Za gosp. Verbičem je govoril gosp. Likozar in nam je posebno priporočal sladkor za jesensko pitanje, ako nimajo panjovi zadostne množine medu za prezimljenje. Povdarjal je, da čebele, pitane s sladkorjem, dosti bolje prezimijo ko one s samim medom in da tudi z zalego niso tako pridne spomladi, kar je velikega pomena, posebno ako je pomlad nemila.
Po končanem njegovem predavanju se je bližalo podne. Imeli smo dve uri odmora. Podali smo se v vaško gostilno k skupnemu kosilu, potem pa se je zopet začelo s predavanji nadaljevati, in zopet smo mnogo poučnega in koristnega slišali. Pričel je gosp. Rojina in sicer o rojenju ter vpletel med svoje predavanje mnogo zanimivih dogodljajev iz svojega čebelarjenja. Za gosp. Rojinom je govoril gosp. A. Žnideršič o svojem čebelarstvu z velikim panjem Albertijevega sistema s podolžnim delom, ki ga je pa po svoje priredil. Gosp. Žnideršič nam je s pomočjo Straulijevega panju, ki je v notranjosti sličen Albertijevemn, tudi praktično pokazal, kako on čebelari. Natančno nam je pojasnjeval kako zabranjuje rojenje na med. Za prezimljenje nam je priporočal močne plemenjake z zadostno zalogo hrane. Posebno nas je pa svaril pred velikim številom slabih panjov.
Po teoretičnem predavanju je sledil praktični pouk. Prijazni gosp. Strgar nam je najprej pokazal, kako se vliva umetno satje, potem kako se zbijajo okvirji in kako se z žico pritrjujejo umetne medstene v okvirje.
Nato nas je fotograf iz Radovljice fotografi!, ker so se nekateri udeležniki potem odpeljali proti Gorici. Ostalim je gosp. Strgar še pokazal, kako se na-rejajo roji, kako se odpira medeno satje in toči med. Končno smo si še ogledali trote z rudečimi očmi. Nato se je gosp. Likozar v imenu navzočih čebelarjev zahvalil gosp. Strgarju za njegov obilni trud in gostoljubnost. Prišel je čas, ko smo se morali ločiti od krasnega čebelnjaka, kjer smo preživeli nekoliko tako prijetnih uric. Celo čebele so nam bile zelo prijazne pri tem čebelnjaku.
Dasi je bilo soparno vreme, sta vendar samo dva občutila pike Strgarjevih
*
čebelic. Moram tudi omeniti, da so med predavanjem čebele pridno rojile, prav kakor iz nagajivosti. Menda so si mislile: saj je dosti čebelarjev, nas bodo že ogrebli. Na železniško postajo nas je spremljal prijazni gospod Strgar. Na postaji pa smo se morali tudi od njega posloviti. Sleherni čebelar mu je hvaležno stisnil roko v slovo ter mu želel največje uspehe pri njegovem čebelarstvu. Marsikdo je še obrnil svoj pogled na Bitnje, na prijazne bohinjske hribe, na katere je že padal večerni mrak, kakor bi si hotel ta kraj dobro zapomniti in ga za vedno vtisniti v spomin.
Nato nas je odpeljal hlapon iz romantične Boh. Bistrice proti Ljubljani. Spotoma pa sem premišljeval, kako veliko hvale smo dolžni v tem tečaju navzoči čebelarji tudi gospodom predavateljem, da so kot pravi strokovnjaki z neumorno vztrajnostjo tako častno zvršili svoje naloge in pripomogli, da je tečaj tako krasno uspel.
Upam, da bo tečaj sleherni čebelar, ki se ga je udeležil, ohranil dolgo v prijaznem spominu.
EJEJEJ	@e)Ej@)ia)@ejei B)iaej@ie)©)g!) Eieiaeieiej Eja^j
v
Strigalica.
Iv. Jurančič.
Gotovo je vsakdo že opazil pri čebelnih panjih štrigalico (strigla, štrigla-vica, forficula auricularia L.). Mesca junija se prikaže kot majhna živalica, potem se parkrat prelevi in v teku julija popolnoma doraste. Podne se skriva po temnih kotičkih in špranjah, ponoči pa gre s trebuhom za kruhom. Nekatera leta — kakor letos — je posebno veliko tega mrčesa; že v poznem mraku jih lazi vse polno zunaj po panjih, po bradah in pri žrelih. Po vseh kotih, zlasti v panjih zadaj za okni, je polno levnih kožic in črnih, drobnemu smodniku podobnih odpadkov.
Splošno se misli, da je štrigalica kaka celo nedolžna stvar; ako jo pa zvečer natančneje zasledujemo, bomo videli, da je nesramna, drzna tatica. V jutro jo navadno najdemo trebušasto, sito kakor boben. Mislil sem že večkrat, kaj le neki je tukaj, saj menda v panj k čebelam ne more. Lansko leto pa enkrat zvečer zapazim ravno pri žrelu, kako je čebele preganjala ter si delala prosto pot. Prišla je blizo čebele, a se naglo obrnila z zadkom proti njej ter jo s svojimi ojstrimi ščipali ščipnila, in čebela — se ji je umaknila. Tako si dela prostor naprej in pride — ako panj ni posebno čebelen — v panj do medu, kjer se ga pošteno nasrka. Ko čepi z glavo v celici, si s ščipali brez težave čebele odganja. Tudi po stranskih špranjah in pri oknu, ako se to dobro ne pritisne, ji je nemoten vhod na razpolago.
Dasi je štrigalica jako spretna in gibčna, da se zna na vse strani dobro braniti s ščipali, celo na hrbet si poseže ž njimi, vendar je čudno, da se je čebele izogibljejo, ki so vendar tako dobro oborožene. Gotovo pripomore k temu tudi neprijetni duh, ki ga štrigalica razširja. Saj ta duh tudi človek neprijetno čuti, ako štrigalica nastopi v večji množini. Vsak jo s studom pogleda; in še ta strah, da štrigalica rada v uho zleze !
Da štrigalica med krade, je gotovo, le treba jo stisniti, kadar jo najdemo sito; precejšna kaplja se bo izcedila iz nje. Strokovnjaki pa še trdijo, da celo čebelno zalego žre. Ako je to res, potem je pa že dovolj vzroka, da jo na vso moč zatiramo. Opazil še tega nisem, vsekako bi pa bilo vredno, da se ta reč natančneje opazuje.
Če nadevamo kakih deskic ali kose lepenke po čebelnjaku in po panjih, nudi to štrigalicam ugodno skrivališče, kjer jih lahko veliko pokončamo.
Nase opazovalnice.
Poročevalec Jos. Verbič.
Mesečni pregled: maj 1911.
	Učinek tehtanega panju								O OJ a S	Temperatura			> O >	D n e v o v					
Kraj	Donos			Upad						rt	.2.	.52, c	C T3 J2	E <U	E o	s solncem			E o
							•r 2							»N					
		Mesečna tretjina						O) C	o &	>	C	f s	0»	O) •a	n n	0		celi	>
	1	2	3	1	2	1 3	>s u	O	D.	a	C	cn £	N	N	tn				N
Ljubljana	—	—	92	—	—	62	30	29	30	28	4	171	30	17	—	7	11	13	21
Ilirska Bistrica	—	10	20	20	10	—	20	30	—	27	6	15	29	13	—	3	18	10	25
Idrija									—	24	8	16	31	23	—	1	1	29	-
Metlika	10	585	305	80	55	65	135	15	700	86	9	15'8	29	17	—	5	23	3	31
Nabrežina	45	410	1250	50	80	—	200	26	1275	34	12	20-3	31	18	—	6	6	19	18
Podgorje pri Kamniku	105	140	135	95	40	30	75	5	215	29	4	157	30	13	—	11	7	13	29
Struge pri Dobrepoljah	—	100	300	110	50	20	80	28	220	24	—1	124	24	15	—	17	6	8	22
Rova	—	15	226	—	75	95	70	30	71	26	2	13-7	30	16	—	6	8	17	26
Sv. Duh na Ostrem vrhu	110	160	60	75	100	70	100	4	85	24	5	13-<	27	17	—	11	16	4	—
.Učinek tehtanega panju" in poraba ozir. .Prebitek" sta navedena v dkg. Črtica v koloni »Temperatura" značl stopinje mraza.
Ilirska Bistrica. Razvoj čebel je bil v aprilu in v prvi polovici maja ugoden, pozneje pa vsled deževja in vetrovnega vremena slabejši. Ljudstva so porabila malone vso zalogo, tako da je bilo treba nekatera krmiti. Šele proti koncu mesca postalo je vreme tako lepo in gorko, da se je pokazal med. Ljudstva smo morali letos izredno zgodaj prevešati, in sicer se je pričelo to že 12. t. m. Razun zadnjih dni maja ni bilo paše niti v Bistrici hiti v okolici.	Žnideršič.
Kranj. Vobče je bil maj za naše čebele dober. Dež ni napravil posebne škode. Boljša ljudstva so sredi mesca pričela rojiti. Konjedič.
Metlika. Zaradi deževja niso čebelice letos na sadnem drevju nič dobile. V drugi polovici mesca je pričela cvesti in dobro mediti robinija (akacija). Posledica tega je bilo splošno rojenje.	K. Barle.
Nabrežina. Ker je bil april lep in gorak, pričakovali smo v maju zgodnjih rojev, a varali smo se. Do 19. maja je vedno deževalo. Šele potem se je pričela stanovitna paša in panji so se pričeli pripravljati za rojenje.
Sila.
Podgorje pri Kamniku. Tudi tukaj ni bil maj vsled deževja ugoden za izkoriščanje paše. Rojenje, ki se je takoj v začetka mesca pričelo, je kmalu prenehalo in se šele proti koncu mesca živahno nadaljevalo. Rojili so večinoma vsi vzimljeni plemenjaki, in s tem smo bili popolnoma zadovoljni.
Sallath.
Struge pri Dobrepoljah. Tukaj je v maju večinoma deževalo, in zato smo morali pitati. Čebele so se slabo razvijale. Prvi roj setn dobil 28. t. m. Nekaj dni prej ga je imel čebelar v sosedni vasi. To sta v našem okolišu edina meni znana roja v tem mescu.	Meglen.
Rova. Ljudstva so se v maju hitro razvijala. Prvi roj je bil 13. maja. Koncem mesca sem pa imel že vse prvece in še večinoma drugcev. Akacija ne medi dobro, smreka pa nič. Kakor kaže bo slaba zgodnja paša, in treba bo za ajdo pitati.	Schmeidek.
siHJisjiaiBi	gfjgtugjia] ESEJEJ mm&smm
V svarilo.
A. Kosi. — Ključarovci.
Ker moramo biti čebelarji vedno drug drugemu desna roka je naša sveta dolžnost, da se podpiramo med seboj z dobrimi nauki in nasveti.
Ni ga menda tako slabega čebelarja, ki bi ne imel nobene dobre lastnosti, to se pravi, da bi popolnoma nič ne znal. In ni ga tako izkušenega, da bi lahko ponosno rekel: „Ni se mi treba bati nobene nezgode, ker si znam vse tako dobro urediti, da mi je vsaka ujma nemogoča, ker jaz znam vse." In ravno v tem oziru ima „Čebelar" najvažnejšo nalogo nas po raznih dopisnikih svariti in poučevati z dobrimi nasveti. Naj bode tedaj tudi meni dovoljeno na nekaj opozoriti. V prejšnjih številkah „Čebelarja" je inserirala neka tvrdka pod imenom „Kranjska čebelarska trgovina v Višnji gori, Dolenjsko." In od te tvrdke sem naročil za sebe in sočebelarje nekaj orodja in 260 m deščic za okvirčke. Na moje naročilo se odzove, da deščic ne pošilja po povzetju, ampak le na predplačilo ter mi zraven priloži ves račun. Dne 8. aprila sem doposlal tvrdki zahtevano svoto z naročilom, naj se mi zahtevane stvari kolikor mogoče hitro dopošljejo. Ker celi mesec nisem dobil ničesar sem opozoril trgovino z dopisnico. Pa tudi to pot nisem dobil nobenega odgovora. Dne 13. maja sem poslal trgovini priporočeno pismo s povdarkom, naj mi vsaj denar nazaj pošlje. Pa glejte, šele dne 24. maja sem prejel svoje naročene stvari, ker takrat sem zagrozil trgovini v pismu, da začnem sodnijsko pošto-
pati. Tedaj celih 47 dni sem moral čakati te gospode. Tedaj pa, kake so te deščice! V ceniku priporoča, s strojem natanko rezane in 25—26 mm široke ter 5—6 mm debele. A pošlje mi pa 28—30 mm široke in le do 4 mm debele, povrh še sirov les in tako žagan, da se Bogu smili. Grč seveda tudi ne manjka na nobeni deščici. Tedaj natančnosti ni nobene.
To sem le zato hotel opisati, da ako je bil še kdo drugi tako slabo postrežen, bi bilo jako umestno, svariti vse čebelarje pred to tvrdko.
Iz Poljanske doline. Mesec junij nam je nudil le malo onih solnčnih dni, kakršnih smo pričakovali. Do 22. so prestale čebele pri nas jako neugodno in nestanovitno vreme. Neprestano sta se menjavala dež in solnce. V takih dnevih je ostalo mnogo čebel zunaj. Sredi mesca pa je bilo več dni skupaj zelo mrzlih in deževnih. Goli Blegaš je bil dne 15. junija pokrit z novim snegom. Po dolini pa je pihal mrzli sever. Čebele so se tesno stiskale v gručo, videlo se je, da pogrešajo toplote. Močno zaležene in pozne majeve roje je bilo treba celo pitati. Kdor tega ni storil, ta ni ali imel medu, ali dobre volje jim pomagati. Z 22. junijem pa so nastopili krasni solnčni dnevi. Začela je mediti smreka in gorske cvetlice. Čebele so pridno donašale cvetni prah in nektar. Vsak večer so močno šumele. Okrog čebelnjaka pa se je širil mamljivi medeni vonj. Lepo vreme je trajalo tudi še prvo tretjino julija. — V takih dnevih so se posebno odlikovali panjovi z močnimi ljudstvi.
M. Miklavčič.
r	^iTTsfe	_	B1E5TI IZ PODRUŽNIC i
i aes S		©	
KRANJSKE PODRUŽNICE.
Dvadnevni čebelarski tečaj na kmetijski šolijna Grmu pri Novem mestu. (Jožef Trček in Štefan Oman.) Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je priredila dne 11. in 12. junija t. 1. čeb. tečaj, ki se ga je udeležilo prvi dan 31, drugi dan pa 25 čebelarjev iz raznih krajev Kranjske.
Prvo popoldne se je predavalo od 2. do 4. ure o življenju in razvoju čebel, o njih sovražnikih in boleznih. Od 4. do 6. ure pa so se razkazovali panjovi raznih vrst: od navadnega kranjiča do Žnideršičevega panju, ki bo imel, kakor vse dosedanje poizkušnje kažejo, največ prihodnosti.
Drugi dan smo slišali mnogo koristnega o oskrbovanju čebel, o čebelni paši, pitanju, raznih rojih, vzgoji matic in o raznem orodju, ki ga čebelar neobhodno potrebuje. Dopoldne smo ob 11. uri nehali, ob 2. uri pa zopet pričeli s praktičnimi deli: zbijali smo okvirje, vlivali medstene, jih pritrjevali v okvirje itd.
Nadučitelj g. Gebauer se je zahvalil adjunktu g. Lapajnetu za predavanja osebno, udeležniki pa se tem potom zahvaljujemo si. ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu kakor tudi si. deželnemu odboru in še enkrat gosp. adjunktu, ki vsi so nam pripomogli, da smo se toliko potrebnega naučili za svojo stroko. Lepa hvala!
ŠTAJERSKE PODRUŽNICE.
Čebelarska podružnica za Št. Jurij ob j. ž. ima svoj občni zbor dne 30. julija 1911 na Grobelnem pri čebelnjaku gosp. Vuga. Predava g. Kurbus Tomaž in g. Levstik Miloš. Z ozirom na predavanja pričakuje udeležbe vseh čebelarjev odbor.
Čebelarska podružnica za Ormož in okolico. Cenjenim članom na znanje! Vkljub mnogostranskemu povpraševanju se mi ni posrečilo dobiti zanesljivega voska. C. članom naše podružnice morem torej postreči z umetnim satovjem le na ta način, da mi prinesejo voska — vsaj en teden dni prej, ko hočejo imeti umetno satovje — in ga jaz prelivam v umetno satovje. Članom tudi lahko postrežem s kleščami, katerih sem naročil večjo množino iz tovarne.
S e r a j n i k.
II. odborova seja Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko dne 5. junija t. 1. pri gosp. Vugu na Grobelnem. Navzoči sfedeči gg.: Kurbus Tomaž, Zdolšek Anton, Kosi Anton, Strelec Ivan, Levstik Miloš, Lukman Ivan in Sivka Anton.
I.
Odbor za leto 1911 konštituira se sledeče: g. Tomaž Kurbus, nadučitelj na Slivnici pri Celju, predsednik; g. Zdolšek Anton, c. kr. sodnik na Laškem, podpredsednik; g. Kosi Anton. c. kr. poštni oficijal v Celju, blagajnik; gosp. Anton Sivka, nadučitelj pri Sv. Juriju ob južni žel., tajnik.
II.
Nekemu uglednemu čebelarju v Slov. goricah dovoli se podpora 50 K za ureditev novega čebeljaka.
III.
Štajerski kmetijski družbi se naznani, da predavanj čebelarskih potovalnih učiteljev pri kmetijskih podružnicah naše društvo ne subvencijonira.
IV.
Prošnja nekega čebelarja za podporo se odstopi g. načelniku v direktno rešitev.
V.
Sklene se, da naše društvo brzojavno pozdravi bratske nam hrvatske čebelarje zbrani pri svoji skupščini v Vukovaru.
VI.
Prestavo prijavnih pol prevzema g. podpredsednik, ki poroča o sestavi v prihodnji seji.
VII.
Končno še g. podpredsednik naznanja, da bodo steklenice za med koncem junija gotove, ter bodo stale po 1 kg vsebine 36 h, 1/2 kg pa 28 h in se bodo pod že znanimi [pogoji dobivale pri tvrdki Strupi v Celju.
Kedaj najlaglje pajke pobijemo. Velik sovražnik čebel je pajek. Kjer imajo v čebeljnaku pajki svoje domovje, je to zanikrnost čebelarja, ako pripusti, da pajki lovijo v svojo mreže našo ljubko žival. Težko pa jim je tudi priti do živega, ker tičijo ves dan v svojih skrivališčih, raznih razpokljinah, odkoder prežijo na svoj plen. Zvečer, kadar leže prvi mrak na zemljo, idimo k čebeljaku. Tedaj jih najdemo pri svojem poslu. Prav lahko jih tedaj pobijemo. In če to storimo par večerov zaporedoma, se jih iznebimo popolnoma.
A. Kosi — Ključarovci.
Esperanto. Uredništvo je prejelo dopisnico, pisano v esperanti. Če zna kak č. član prestaviti vsebino v slovenščino, naj blagovoli prestavo poslati uredniku. Dopisnica se glasi doslovno:
„Estimata Sinjoro! Mi sendis al Vi en Ia lastaj tagoj unu germanan brošuron pri la alta-interesaj sukcesoj de la furagado de nutrasaloj a la a bel o j. Mi sercas en Via Iando unu apotekiston au hemiston kiu ankau estas abelkulturisto, por fari kaj forpeli la abelnutrasalo en via lando. Mi petas al Vi, sendu al mi adresojn. Via sindona G. Junginger."
Zgoden rojev roj. Prvec od 13. maja mi je dal že 19. junija vnuka, kar se mi še ni nikoli tako zgodaj pripetilo. V 42 dneh pač, ne pa v 37 dneh.
Alojzij Lotrič — Dražgoše.
»Izrejevanje matic« je naslov 50 strani obsegajoče knjižice, ki jo je angleški spisal dr. E. F. Phillips, čebelarski veščak pri entomologičnem oddelku poljedelskega ministrtstva v Waschingtonu v Združenih državah, poslovenil Aleksander Toman, izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska, tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Opremljena je s 17 slikami, ki jih je prelagatelj sam izborno prerisal. Stane 1 K.
Amerikanci so dandanes — to se jim mora pripoznati — splošno najboljši čebelarji vsega sveta. Kako si oni izrejajo matice, so zbrani najboljši načini v omenjeni brošuri. Priporočamo jo prav toplo, ker jo bo tudi ta ali oni slovenski čebelar še kdaj potreboval. Naroči naj se pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
Izguba mladih matic. Da gre mnogo mladih, še ne oplojenih matic v nič, smo deloma sami krivi, deloma se nam pa tudi poizgubijo na razne druge načine. Zato moramo paziti pri mladih maticah posebno na sledeče: Še prej kakor ima mlada matica iti na prašenje, moramo napraviti tik pri žrelu kako posebno znamenje, če ga prej ni bilo, to pa zato, da si matica laglje zapomni svoj panj. Mlada neoplojena matica je jako boječa. Zgodi se dostikrat, da ako odpremo panj, kar s satja zleti, ali ker je jako plašljiva, pade raz satje ali pa zbeži pri žrelu vun, in potem je seveda nikdar več ne vidimo. Ne smemo pa tudi nikdar, kadar matiat zleti na prašenje — kar spoznamo na tem, ako se čebele in trotje v obilnem številu prašijo in spre-letavajo — postajati in hoditi pred čebeljakom. Znalo bi se zgoditi, da bi se lahko matica ravno tisti hip vrnila in bi se vsled čebelarja zmotila in zašla v drug panj, kjer je potem gotovo po njej.
A. Kosi — Ključarovci.
Domače sredstvo proti kašlju, hripavosti in katarju. 25—40 gramov dobrega komoračevega semena so polije z enim litrom vrele vode in se pusti stati nekaj dni na zmerno gorkem kraju, da se seme dobro izluži. Potem se precedi tekočino skozi sito ali pa skozi cunjico, pridene 1 kg čistega čebelinega medu, kuha približno pol ure na nepremočnem ognju, dokler ne znaša celotna teža nekaj nad en kilogram. Ko se ta zmes ohladi, se shrani ta prsni med v prej dobro očiščenih loncih, ki jih je treba dobro pokriti. Pri kašlju, hripavosti itd. vzemi zjutraj, opoldne in zvečer po potrebi še večkrat malo žličico, in pusti, da se ta masa razstopi počasi na jeziku, da namreč lahko vpliva na sluznice ust in goltanca. Uspeh je gotov pri otrocih in odraščenih; pri tem ni sredstvo pod nobenim pogojem škodljivo
Prebrisani poštar v Flečertavnu na Angleškem je dobil pred nekaj leti iz Laškega zabojček, v katerem je zaslišal nekako čudno praskanje in zamolkli šum. „Nič drugega ne more biti notri kot peklenski stroj, katerega so poslali anarhisti, da spuste Flečertavn v zrak", si je mislila zvita buča poštarjeva. V kratkem času je bila vsa mestna policija na nogah, da prepreči pogibelj Flečertavna. Z vso potrebno previdnostjo se je odprl zabojček in iz njega je izletel — oj groza in strah! — roj čebel. Flečertavn je bil rešen.
»Vseslovanska čebelarska zaveza« ima svoj II. kongres v Belgradu od 19. do 21. avgusta t. 1. Da se ga bo kdo izmed Slovencev udeležil je — gotovo!
Čebelarska razstava v Vukovaru bo od dne 19. do 27. avgusta t. 1. Razstavljalo se bo kakor navadno v takih razstavah: panji raznih vrst s čebelami in prazni, orodje, čebelarski izdelki, poučila, medunosne rastline, bolezni čebel itd. — Priglasi se do konca julija na „ Hrvatska Pčela" v Osjeku III. ali pa „Pčelarsko društvo", Vukovar — Slavonija.
eieiejsEjejEiia ©ejaejeiEjej iaej@jej©i@j
Iz spodnještajerskega čebelarskega društva.
Poučni shodi:
15.	Dne 29. junija je bil poučen shod v Majšpergu popoldne pri šolskem čebelnjaku.
16.	Dne 23. julija bo čebelarski shod pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ob 3. popoldne pri župnijskem čebelnjaku.
Dne 30.julija pri Sv. Petru na Medv. selu ob 3. popoldne pri župnijskem čebelnjaku. (Shod, ki je bil zadnjič za tukaj napovedan, se ni vršil zaradi bolehnosti podpisanega).
17.	Dne 13. avgusta pri Veliki N e d el j i ob 3. popoldne pri župnijskem čebelnjaku.	Jurančič.
©ajejiaejiaia ia@!@j@jiaj@jej
MALA NAZNANILA.
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu.
Z dobrimi čebelami lahko postreže Jan.
Ilaš na Vačah.	2—2
Prodam 14 sprašenih letošnjih matic po
3 K in 9 lanskih po 2 K. Tudi čebele se dobijejo črez celo leto. Pristni garantiran
ajdov med 6 kg s posodo vred 8 K 50 h. Jakob Lubec, Formin, pošta Možganjci nižje Ptuja.	2—1
6 kg lepega čistega voska kg po 3 K
proda Frančišek Lovrenci č, Go-čavas, p. sv. Lenard v Slov. goricah (Štajersko.)	2—1 Letošnji iztočeni gorski med v pločevinastih posodah po 4'/2 kg vsebine za 9 K (30 h prodaja Frančišek Ačko, Tinje p. Slov. Bistrica (Štajersko). 2—1
Listnica uredništva.
Kadar zmanjka čebelam hrane, jim je treba poklasti, in kadar zmanjka „Cebelarju" zaloge, mu je tudi nujno potreba novega gradiva. Minul je čas rojenja, ko so imeli čebelarji kot tudi urednik s svojo živaljo dovolj opravila, zdaj se pa spomnimo tudi na „Čebelarja" in ne pripustimo, da bi ta silo trpel. Se lepo priporoča.
Vsakovrstne panji, posamezno ali več skupaj, čebelnjake in paviljone kakor tudi vsakovrstne druge mizarske reči, izdeluje po
delu primernih cenah	2—2
Pranric^Lr DafpLr mizar in čebe,ar' Do,*no»a št- 43»
rrdllLlbCK KCUCK, pošta Možganci, Štajersko.
Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja
t n rt fidA zalamčeno čist, v 5 kg dežicah po K 8 50 franko, v 25 kg dežah ircdn meu po K i-50 kilogram.
itma^tiA oo^in 'z za)arnčeno čistega voska, za vsako mero prirezano, umemu Sdlje kilogram po K 4 40, zabojček s 3'/a kg vsebine za K 1550 Pri večjem odjemu znižane cene.	poštnine prosto.
Svojim članom preskrbuje eksportne panji kot so opisani v 1. štev. predlanskega „Slov. Čebelarja" s satniki in začetki iz umetnega satja po K 4'— Iste z na žico vdelanimi sedmimi umetnimi sati po K 6 60.
Albertijeve panji kompletne kot so v lanskem „Slov. Čebelarju" opisani po K 12-—. Iste z okvirnimi vrati po K 13'—.
Od svojih članov prevzemije svitel trčan med po K 130, ajdov po K 1"— voščine po K 110, vosek po K 3To kilogram, franko Ilirska Bistrica.
Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo.	12—6
Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku ..Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v
Šmartnem pri Kranju.