Štev, 16.
[nlii «reite m la pesta
izhaja vsGK cetrteH. zvecei. - Uredništvo iii upravništvo v Trstu, Via S. Ffa? eescod'Assisi20, L; v Gorici via ч 2. ječi 7. i. ned. Dopisi no: se i пч i vedR.šIvo. Kokvp i|o - 'iisk Tiskarne Edino-..
---- nina za celo leto: 10 L; za
pol leta 5 L; posamezna štev. 25 stot.
ImperOallzem
Ta beseda je postala letos posebno v modi. Izgovoril jo je on. Mussolini svojemu narodu in po vsej Italiji odjekuje od juga na sever in od vzhoda na zapad.
Poti besedo imperijalizem siy posamezniki predstavljajo razne težnje in stremljenja držav in narodov po oblasti, po moči in po razširitvi ozemelj. Mnogim je pojm imperijalizma tudi še popolnoma nepoznan in zastrt v temo, a drugim zopet že beseda imperijalizem pomeni samo na sebi zlo in grdobo ter niti nočejo razpravljati o njem.
Zato ne bo odveč, če si danes pobližje ogledamo i z zgodovinskega i
ea, dne 22. aprila 1926.
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Letnik m.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrinice, zahvale, poslana, vabila L. 1"20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 50 stot. za besedo, najmanj L 5'—
jim sinom ne zadostno krnila in ne j Prva dobrina je v iniperijalističnih zaslužka, si mora poiskati krajev, I državah notranji mir na ozemlju kamor naj odda ta svoj vsakoletni j imperija. Drzna trditev in skoraj prirastek. Razna omejevanja vse- j nerazumljiva. Pomislimo pa samo Ijevanja, ki so jih odredile razne i na vse kolonije Anglije, kjer so se države, predvsem ameriška Unija, j razni maharadže in afrikanski po-
: glavarji klali med seboj, dokler jih
SiSäsS
Kanada,. Avstralija in druge države, silijo Italijo nujno k iskanju novih ozemelj. Zato nič ni čudnega, če on. Mussolini s tako vnemo širi v svojem narodu smisel za kolonije. Njegov pohoti v Libijo in Tripolis je imel namen obrniti pozornost Italijanov preko morja v kolonije. To njegovo stremljenje je povsem upravičeno in nima prav nič slabega na sebi.
Malo drugače že gledamo na razne imperijalistične težnje, če izvirajo iz
z nravnega stališča razvoj imperija- i materijalnih vzrokov. Tu je predvsem 'preobilica kapitala, ki išče izven domovine obrestonosnih tal. Mera najti taka tla, sicer preti na-
lizma, njegove dobre in slabe strani.
Imperijalizem v zgodovini.
Preidimo preko imen Nabuhodo-nosor, ki je ustvaril ogromno asir-sko-babilonsko državo, preko Čira in ustavimo se pri Aleksandru Velikem, ki je prvi izvajal svoje imperijalistične težnje. Zavojeval je v kratki dobi svojega vladanja Azijo ter tako združil s svojo deželo-matico velikansko državo.
eijonalnemu gospodarstvu velika škoda. Na ta način ustvarja kapital izven domačije trgovske in nasadne kolonije. To pot so podvzeli najprej Angleži, sledili so jim Francozi, Nemci in tudi Italijani. Ker je tudi kapital ' politično organiziran, najde najprej zaščito v državi-matici in tako prihajajo vedno nova ozemlja Vodilo ga je pri tem delu njegovo v odvisnost gospodarsko in politično
neusahljivo slavohlepje. A združil je tudi ozemlja, ki so bila popolnoma divjaška ter širil v nje grško kulturo.
Gradil je prometne zveze, ustvarjal nova sredstva medsebojnega zbii-žanja ter tako upoznaval zaostale zavojevane pokrajine z dobrinami
grške kulture.
V tisti dobi že je nastajala na apeninskem otoku rimska država, ki se je razvila tekom stoletij naravnost neverjetno. Pri sprva socijalno deljenih Rimljanih v patricije in plebejce je zmagala demokratska misel in ta je ustvarjala naravnost čudeže. Privzgojili so si tekom dolgotrajnih bojev za obrambo in razširjenje svoje posesti gorečo domovinsko ljubezen, ki je stremela za ustvarjanjem imperijalne države Rima.
In še dalje v zgodovini vidimo o-sebnost Karla Velikega. Njega je postavila Cerkev na prvo mesto med krščanskimi vladarji. Z njim je Cerkev uvedla idejo posebne vrste imperijalizma. Bila je misel krščansko pojmovanega imperija.
In nato völiki državi Španija in Portugalska, ki sta zavojevali vse na novo odkrite zemlje Amerike. Toda ti dve veliki državi sta tudi razpadli, čeravno so kolonije dobile od svojih dežel-matic neverjetno dosti dobrin. Ubilo jih je samopaštvo (absolutizem).
Pojavile so se v zgodovini druge države, ki so težile z imperialističnimi cilji za novimi ozemlji. Poglejmo le Anglijo, ki je danes najmogočnejša država na svetu. Nadalje Francija — Napoleonova — in sedanja, Rusija, Japonska in ne najzad-nja Italija.
S tem pogledom v zgodovino ugotovimo, da imperijalizem ni tvorba novega časa, ampak je zamisel velikih osebnosti še izza časov pred Kristusom.
Zanimivo pa je raziskati vzroke imperijalitičnih teženj.
Že v prejšnjem odstavku smo ugotovili nekaj vzrokov. Videli smo slavohlepje Aleksandrovo in domovinsko ljubezen Rimljanov. Pri Karlu Velikem smo opazili verski moment. A pri Angležih in Rusih, Italijanih in Francozih vidimo še druge povode za imperijalistična stremljenja.
Na podlagi teh opazovanj porazdelimo težnje po širjenju ozemelj (ekspanzivnosti) v sledeče oddelke: i. vzroki osebno-idealni; 2. nujnost-ni; 3. materijalni in 4. verski.
Omejimo se danes samo na raz-motrivanje nujnostnih in materijalnih vzrokov.
Najvažnejšo nujnost po širjenju ozemelj predstavlja danes velika gostota prebivalstva. Poglejmo Italijo. Vsako leto poraste število italijanskega naroda za več kot pol milijona duš. Italija, ki je že sedaj" preobljudena in ne more nuditi svo-
države — matice.
Nič manj ekspanzivna od kapitala ni industrija. Industrijske države si morajo iskati kolonije, da od tam pridobivajo ceneje potrebne sirovine in oddajajo preostanek industrijskih proizvodov.
Vse te sunkoma omenjene vzroke imperijalizma bi bilo potrebno pojasniti in dokazati s podatki, ki' se jih dobi na razpolago. Rilo bi pa preobširno in za «Novice» neprimerno. Hoteli smo le pokazati na vzročne strani imperijalističnih teženj.
Tedenski pregled
ZBLIŽANJE ČEHOSLOVAŠKE IN POLJSKE.
13. t. m. popoldne je pripotoval v Prago grof Aleksander Skrzynski, ministrski predsednik in minister za javna dela poljske republike. Sprejel ga je na Wilsonovem trgu dr. Edvard Beneš, češki zunanji minister.
Pot predstavnika poljske republike na Če-hoslovaško je izzvala v obeh slovanskih državah, pa tudi v ostalem svetu razna tolmačenja, ki so ocenjevala pomen tega poseta.
IZMENJAVA RATIFIKACIJSKIH LISTIN O SKLENJENIH POGODBAH.
Med obema državama se ne sklepa nikaka nova pogodba temveč izmenjale so se samo ratiiikacijske liste lansko leto sklenjenih , .	,	, ..	.	-	pogodb ob priliki bivanja dr. Beneša v Var-
kl P0,l'a. v	v imperiju. 'Y taki šavi. Sedaj je vrnil Skrzynski posel dr. Be-
S\ v, J0(1 ni dl zavi je mogoče lOZje si- nešu in izročil ratifikacijske listine, rit! ideje, kakor pa v malih in poj Tr_- „,T mejah ločenih.	! VEc KAKOR IZMENJAVA LISTIN.
Toda pojdimo preko tega in ozrimo ! , Toü“ časopisje obeh držav naglaša, da ne se še na senčne strani.	; gre pn tem samo za .oradno stran, marveč
■:> en nainrei• enostranski razvni , ,e poset izra: okrepitve prijateljstva med " e so najprej, enostranski lazvoj : obema repubjikama, da je dokaz napredujo-dusevmh sil v narodu, ker imperija-1	- -liA—л_,	-	y >
ni vključila mogočna Anglija v svojo območje.
("'.e se poglobimo v to misel, tedaj nam postane razumljivo stremljenje pacifistov. Kdo ni še slišal o Pan-evropi, o Zveznih državah sveta, in zakaj je nastala Zveza narodov. So sider to le fraze in načrti, toda videti je, da je ves svet obsegajoča država cilj marsikakega duševnega izravno-teženca.
Druga dobrina je že manj gotova, ker ima za predpogoj pravo svobodo,
ližem zamenja duhovno kulturo
potiska narodovo stremljenje v golo materjalnost; zatem pa sledi militarizem in davčna bremena.
So še druge senčne strani manjšega fiomena, ki jih jia ne bomo naprej razmotrivali.
(> imperijalizmi) sem hotel nekaj napisati sedaj, ko ta problem postaja glavna točka dnevnega reda raznih velesil.
Ne mogoče zato, ker mi je imperijalizem pri srcu, ne mogoče zato, ker ni drugih oblik udejstvovanja držav, ne mogoče zato, ker je imperijalizem nravno dobro
čega zbliževanja in enake usmerjenosti v m 1 mnogih mednarodnih problemih, ki zanimajo
ampak samo hoteč čitatelje upoznati : to besedo, ki je že toliko gorja prirasta nad narode, že komaj izgo-1 vor na. Omenim samo to še, da im-iK- .pafisiičr.e države кч j države in že to ustvarja pri mnogih Ker smo pri razmišljanju, pomudi- j ljudeh nerazpoloženje do imp eri jamo se še malo in oglejmo si dobre in | lističnih držav.
slabe strani imperijalizma.	i	Josip Gabršček.
Po slovanskem svetu
Mladi Madžarji snujejo zarote.
Jugoslovanska obmejna straža je aretirala več mladih Madžarov, ki so s čolnom skušali pripeljati v Jugoslavijo orožje in municijo. Po informacijah v Budimpešti se je doznalo, da je dala tem mladim ljudem velike vsote denarja na razpolago neka grofica. Namen zarotnikov pa je bil izzvati nemire v Jugoslaviji in tudi v Cehoslovaški.
Ruske zahteve glede severnega tečaja.
Urad osrednjega odbora sovjetske zveze je odredil, da se imajo smatrati vsa ozemlja, ki se bi znala odkriti severno od ruske obale do Severnega tečaja med meridijanom 132°4’35 .vzhodne dolžine po Green-" wichu in meridijanom 138u49’39, kot ozemlja sovjetske unije. Ta dekret ne določa nobenega novega pakta meddržavnega prava, ker je slične akte že izvršila Anglija v letih 1923. in 1924. glede Južnega tečaja.
Za spomenik padlim Jugoslov. junakom.
V	Pragi se je sestavil odbor z nalogo, da se jugoslovenskim junakom, padlim v svetovni vojni in pokopanim v čehoslovaški zemlji, postavi spomenik. Ta odbor je izdal proglas na javnost, v katerem opozarja, da je v Čehoslovaški okolo 340 grobov, v katerih je pokopanih' 15.000 Jugo-slovenov, ki so umrli tam za časa svetovne vojne. Odbor predlaga, naj se telesni ostanki teh mrtvih vsaj iz Moravske in Šlezije pokopi jejo skupno v Olomucu ter, da se na njihovem groblju postavi dostojen spomenik, ki bi bil obenem tudi izraz hvaležnosti za pijeteto, izkazano onim Čehoslovakom, ki so padli v Jugoslaviji. Spomenik utegne biti dovršen do konca junija t. 1.
Krasin smrtno bolan.
V	Nici je smrtnonevarno obolel sovjetski poslanik Krasin. Izvršili so operacijo, pa se nju po operaciji sta-
nje slabša od ure do ure. Poklicali so zdravnike specijaliste iz Berlina, Londona in Pariza.
Sovjetska skupščina.
13. aprila se je otvorilo drugo zborovanje Zvezne centralne eksekuti-ve pod predsedništvom Petrovskega v Moskvi. Glavna letošnja vprašanja sta drž. proračun S. S. S. R. oziroma posameznih republik in reforma kmečkih davkov. Predvsem sta bila enoglasno sprejeta med odbornike eksekutive en kmet in en delavec — nekomunista. Najvišja državna oblast izgubi torej svoj dosedanji izključno strankarski značaj.
Koliko let je potreba za obnovo Rusije.
Da se Rusija prerodi in zopet postane to, kar je bila, menijo nekateri, da je treba še 20, drugi 30, in veliki pesimisti pa celo 50 let. Toda te pesimiste prekaša sam ljudski komisar Trockij, ki je mišljenja, da bo potreba sto let, predno se Rusija gospodarsko in kulturno obnovi in se dvigne zopet na isto stopnjo, ki jo je v tem pogledu zavzemala pred vojno.
Bolgarski načelnik generalnega štaba Lukov umrl.
General Lukov je v soboto' zjutraj v Sofiji umrl. Lukov je bil v zadnji vojni načelnik generalnega štaba. Koncem vojne je vodil delegacijo, ki je podpisala solunsko premirje.
Prvi muslimanski ženski list v Bosni.
Dne 1. t. m. je začel v Sarajevu izhajati muslimanski ženski list «Gju-listan», mesečnik za socialno in kulturno povzdigo muslimanske žene.
Poljska vlada v krizi.
Sedanja poljska vlada je v krizi. Socijalisti namreč grozijo z is topom iz sedanje vladne koalicije, ker nočejo sprejeti finančnih načrtov ministra financ.
sodobno Evropo. Skrzynski v Pragi pomeni slovesno potrditev soglasja med poljskim in čehoslovaškim stališčem v srednjeevropski politiki, kakor se je zadnja leta pokazala že pri tolikih prilikah.
Prva leta po vojni niso bile razmere med obema republikama najmanj prijateljske ker jih je razdruževalo tešinsko obmejno razmejitveno vprašanje. Stvari so se zelo zapletale in duhovi so se razburjali do skrajnosti. Posledice razmejitvenega razburjenja so se kazale še dolgo let prav občutno, kakor je pač prirodno.
Polagoma pa so državniki šli preko teh vprašanj in začeli iskati poti, po katerih bi stremljenje, I bilo mogoče delati za skupno uveljavljenje 1’	""" v mednarodni politiki. Marsikje so nastopali
poljski državniki skupno z državniki Male antante. Je sicer več vprašanj, ki ne morejo dovesti do takojšnjega vstopa Poljske v Malo antanto m niti do polne harmonije meci ĆSR in Poljsko. Je tu predvsem ruski problem, na katerega gleda ČSR vse drugače nego Poljska, na drugi strani pa je mnogo nerešenih gospodarskih vprašanj med obema republikama.
SLOVANSKI BLOK V SREDNJI EVROPI.
Kljub raznim majhnim nesporazumljenjem, ki vedno obstojajo med državami — mejaši-cami je pa Skrzynski na poslovilnem banketu nazdravljal Slovanstvu in pozdravil čeho-poljsko prijateljstvo kot slovanski blok srednje Evrope.
Gotovo je prijetno čuti iz ust predstavi-ielja Poljske besede o slovanskem bloku, ki da naštaja sredi Evrope.
Med Poljaki, Čehi in sploh vsemi slovanskimi narodi je mnogo odličnih osebnosti z izrazito slovansko orijentacijo. Tolikokrat imenovana vseslovanska vzajemnost se je v preteklosti mnogo uveljavljala. Ali resnična vrednota je bila ipak le v prvi vrsti v kulturnem življenju.
Tudi dr. Beneš je naglašai, da obisk Skrzynskega ni samo formalnega značaja, ampak-da ima SIMBOLIČEN pomen. Poljski in čehoslovaški narod sta bratska in spadata k isti narodopisni skupini in isti vrsti ljudske kulture. Oba naroda sta soseda in zato morata delati roko v roki. Kljub majhnim sporom se je posrečilo poglobiti medsebojno prijateljstvo in zaupanje. Govornik je nato povdarjal, kako zelo sta bila v preteklosti oba naroda zvezana med seboj, po izročilih, kulturi, zlasti pa na bojnih poljih. Oba naroda sta že davno strmela za tem, da se v Srednji Evropi ustanovi slovanski blok, ki naj bo trdno odločen, da ohrani mir v Evropi.
Grof Skrzynski je potem naglašai, da je bila baš v Pragi sklenjena in podpisana pogodba o sveti alijansi (zvezi).
Časopisje obeh držav brez razlike na strankarsko pripadnost je posvečala dogo-godkom v Pragi največjo pažnjo in se veselilo nad zbližanjem obeh republik. Najuglednejši politiki in publicisti ter novinarji so ob tej priliki pisali o pomembnosti slovanske vzajemnosti in potrebi skupnega prijateljskega sodelovanja pri reševanju vseh vprašanj mednarodne politike.
Ta dogodek mora razveseliti vsakega poštenega Slovana, kateremu je pri srcu bodočnost Slovanstva in vseh slovanskih narodov.
ARBITRAŽNA POGODBA MED POLJSKO IN AVSTRIJO.
Iz Prage je odpotoval Skrzynski na Dunaj, kjer je 15. t. m. obiskal zveznega kancelarja dr. Rameka ter mu izročil velik križ reda Polonia restituita. Popoldne ga je sprejel zvezni predsednik dr, Hainisch. Po daljšem razgovoru mu je izročil zlati častni red republike. Dan kasneje sta predstavnika obeh republik podpisala razsodiščno pogodbo.
Dr. Ramek je izjavil: Sklep te pogodbe naznanja vsemu svetu, da sta zopet dve dr-
Slran li.
N O V i C E.
žavi pripravljeni v svojih medsebojnih odno-šajih razširiti uporabo mirovnih sredstev za rešitev sporov.
Skrzynski je odgovoril med drugim: Zelo sem srečen, da zopet vidim Dunaj, kjer sem se že po prvih vtisih prepričal, da se tukaj
napreduje. Vsi moramo stremeti za tem, da približujemo ves svet po povojni bedi pravi boljši bodočnosti. Zato pa je potrebno spoznanje mednarodne solidarnosti. Splošna gospodarska beda pa mora dobiti svoj izraz tudi v politiki ter ji mora dati svoj pečat.
DNEVNE NOVICE
Poziv!
Na pogrebu žrtev roparskega napada v Prestranku, železniškega uradnika Ugo del Fiume in finančnega stražnika Domenico Tempesta, je g. prefekt tržaške pokrajine na koncu svojega govora izrazil željo, da bi se padlim postavil spomenik na mestu usodnega spopada, na bregu Pivke, in da bi se nabirali med našim prebivalstvom prispevki v ta namen.
Misel g. prefekta odgovarja čustvovanju našega ljudstva v tako polni meri, da pač ni treba nobenih nadaljnjih bodrilnih besed, nego le še dejanj, da se plemenita misel tudi uresniči. Že se stekajo prispevki in se pripravlja potrebno; da se spomin dveh mladih mož, ki sta na tako tragičen način morala izpričati svoje čustvo dolžnosti in svojo službeno zvestobo, ovekoveči na dostojen način.
Pozivamo rojake v postojnskem okraju in po vsej Julijski Krajini, naj prispevajo po svojih močeh, tako da bo spomenik, ki se mora čim prej postaviti, hkratu tudi priča, nema sicer, ali vendar zgovorna, čustvovanja in mišljenja našega ljudstva, njegove blage človečnosti in državljanske discipline, kakor tudi njegove želje, da bi v tej deželi vladal mir in red in da bi se pod zaščito jakonov vedno bolj dvigalo moralno in materijalno blagostanje.
Prispevki naj se pošiljajo uprav-ništvom slovanskih listov v Julijski Krajini ali župnemu uradu v Postojni.
V P o s t o j n i, 16. aprila 1926.
Franc Kerhne, dekan, Josip Lavrenčič, bivši državni poslanec, Josip Wilfan, državni poslanec.
Zunanji minister je sporočil vsem diplomatskim zastonnikom. da je admiral Kondüriotis odstopil in gen. Pangalos postal predsednik republike.
Tudi Černy bo odstopil?
Čehoslovaška uradniška vlada, kateri predseduje dr. Černy bo morala odstopiti, ker je ne bodo podpirali socijalni demokrati radi uradniškega zakona.
Sledile bodo najbrž volitve.
Rekvizicije in predujmi.
To vprašanje zanima naše ljudi do skrajnosti: Povprašujejo na raznih krajih kdaj in kako se bo reševalo to. vprašanje.
Vsled tega smo se podali na pristojno mesto, da izvemo kako stoje stvari. Dobili smo sledeče informacije.
Finančna intendanca, je prejela nad 45.000 prijav. Predno je to ogromno delo pregledovanja bilo dovršeno, je preteklo dobrih enajst mesecev. Nato je finančna intendanca vposlala raznim pristojnim davčnim uradom — ozir. vojnoodškodninskim sekcijam — prošnje, da izvedejo s strankami konkordate. Postopanje bo namreč prav enako postopanju pri ugotovitvi vojne škode.
Po dogovoru z zastopnikom finančne intendance bo država izplačevala 70% predujma. Oškodovanec bo lahko zaprosil za predujem tudi ob priliki sklepanja konkordata. Formularji so namreč tako sestavljeni.
Vinski davek.
Vinski davek ni odpisan in zato žal ne preostane drugega kot prošnja na kolekovanem papirju za 3 lire na intendanco v Videm, da se 10% davka odpiše, ostalo pa da se plačuje v obrokih.
Čemu ta razlika?
Naše ljudstvo, ki je tako rado kupovalo pred vojno knjige, ne more
Usmiljenim srcem!
Podpisani prosimo podpore za naše nesrečne pogorelce. Škoda je ogromna.
Darovi naj se pošiljajo na naslov: Županstvo Torrenuova-Bi-sterza — via Fiume.
Harije, dne 14. 4. 1926.
Ivan Baloh, kurat, s. r.
i, vaški načelnik, s. r.
viüH-njig1 GoSmSmttca pl |Jcsip Tar j an, nudi našemu ljudstvu za samp 5 lir i Radevoljc objavljamo v našem 4 knjige. Nekateri se začudeno po-! listu ta klic po pomoči hudo priza-
vprašujejo, kako je to mogoče, da se za tako malo svoto dobi kar 4 knjige. Goriška Matica zamore le radi tega dati svojim članom knjige po tako nizki ceni, ker ima na tisoče članov. Poleg tega nosi vsak njen koledar še številko. Izžrebane številke, prejmejo nagrade. Prva nagrada znaša 500 lir.
Vojni ujetniki v Rusiji.
Italijansko poslaništvo v Moskvi sporoča, da so vsi bivši avstro-ogrski ujetniki širom prostrane Rusije popolnoma prosti ter da se lahko vrnejo domov. Oni, kateri se ne vračajo, imajo svoje razloge zato: bodisi da so se poročili ali pa da so stopili tamkaj v službo.
Ker je še toliko družin v strahu in negotovosti, kaj da je z njihovimi svojci, bomo kljub temu še nadalje poročali, kakor hitro, izvemo kaj novega o bivših ujetnikih v Rusiji. Ravno zadnje čase se je oglasil nek bivši ujetnik iz Loga pri Kanalu, o katerem ni bilo že leta in leta nobenega glasu.
Udeleženci občnega zbora Zveze prosvetnih društev,
ki želijo slike, naj takoj dopošljejo: Lit. 12—-za veliko sliko na fini lepenki (kartonu), ali L 10.— za eno sliko na navadni lepenki in Lit. 2.— za sliko v obliki razglednice. Posebej naj se pošlje Lit. 1.—• zato, da se sliko dopošlje po pošti. Na prepozna naročila in na naročila brez denarja se ne bo mogoče ozirati. Denar in naročila pošljite na Zvezo prosvetnih društev v Gorici, Via S. Giovanni št. 7.
Stanislav Przybyszewskt: Za srečo.
Burna odobravanja Dri nedeljski premieri so veljala v eni meri poljskemu geniju kakor izvajanju. O delu je priobčila «Edinost» v torek daljši članek; naj povem nekaj o izva-
detim pogorelcem. Prepričani smo, da bodo čitatelji «Novic» brez dru-gega priskočili s prispevki na pomoč @srečncžem.
Prispevke sprejema tudi naša uprava, ki bo denar izročila na go-riornenjeni naslov a imena darovalcev objavila.
Pokažimo bratsko ljubezen in darujmo!
_______Uredništvo.
Vzorna slov. dekleta in žene
vidiš na železniški progi Trsh-Koper. To so iz Škofij, Flavij, Dekani, Sv. Antona, Bertokov, Pobegov, čežar-jev in drugod. Predvsem so dekleta in žene, ki se poslužujejo samo svojega jezika. Drugih pesmi ne slišiš nego slovenske. Zelo razveseljiv pojav jc tudi, da v vlaku ni niti ena brez dela. Nekatere čitajo knjige, «Novice», «Edinost», druge stikajo, šivajo, pletejo nogavice, itd. Vsa čast Vam vrla dekleta in žene! Obudite nekoliko k življenju tudi vaše fante in može!
Popravek.
V	prilogi se nam 'je vrinil sledeči pogrešek, ki naj ga blagovolijo čitatelji sami popraviti:
«J. J. Strossmajer se je navodil 1. 1815. v Osijeku...» in ne le 1915.
Drobne vesti z dežele
LJUDSKO GLEBlščE TRG. DOM GORICA.
V	soboto 24. t, m. ob 21. uri se uprizori komedija v treh dejanjih Schönherr-Slrrbin-šek «Zemlja». Igra je bila že zadnjo nedeljo z največjim uspehom uprizorjena. Nudi nam
polno umetniškega
; zadržijo pri sklepanju konkordatov, ker ni to na mestu. Svetujemo j pa vsem, da se obrnejo na tajni-i štva političnega društva «Edinost»
__jt_____ ______j !v Trstu in pa Gorici, ul. Carducci
na admiralski vojni ladji «Cavour», j št. 7, I. n. Tu bodo dobili primeren katero je spremljala cela eskadra.! nasvet. Izkušnja nas je naučila
vse potilo umetniškega užitka ter hkratu
Ne moremo pojašnjevati Čitate- ia^iu- .p'	Skoka štejem med najspo- tudi zabave. Snov ji je vzeta iz kmečkega
Ijem in prizadetim, kako naj se
MUSSOLINIJEVA POT V LIBIJO
Mussolini je odpotoval v Libijo
Medpotoma so se vršile bojne vaje. V Tripolisu je Mussolini držal pred zastopniki oblastev, kolonistom in urojencem pomembne govore. Vse njegovo potovanje se jc vršilo z velikimi slavnostmi. Dne 17. t. m. pa se je povrnil v Rim ob velikih ovacijah prebivalstva.
Dne 21. aprila so se vršile velike povorke in manifestacije po vseh mestih Italije. Ta dan se je proslavila ustanovitev Rima, a letos je bil ob priložnosti slavljen še poleg «rojstva Rima» in dneva dela tudi kolonijalni dan.
St. Radić ni več v vladi.
V zadnjem tedenskem pregledu smo poročali, da Uzunovičeva vlada ni trdna. Predvidevanje je bilo na mestu, ker žc v času, ko je naša zadnja številka šla v stroj, je presenetila javnost vest, da je Uzunovič podal ostavko. Kralj mu je pa takoj poveril nalogo, da sestavi novo vlado. Ministrski predsednik je tedaj predložil novo listo ministrov iz katere so izpadli Stepan Radič, dr. Krajač in Pavle Radič. Ostala sta pa v novem kabinetu dva radiče/ca in sicer dr. Nikič in dr. Šuperina. S'tem jc nastal razkol v radičevskem poslanskem klubu. Dr. Nikiču je sledilo dosedaj še 9 drugih poslancev, ki so osnovali svoj samostojni parlamentarni klub. Govori se tudi, da bo tem sledilo še nekaj drugih.
Kriza pa s tem še ni rešena in vlada bo morala pridobiti še kako drugo skupino, če bo hotela imeti zadostno parlamentarno večino.
Pangalos zaprisegel.
Novoizvoljeni predsednik republike Pangalos je prisegel vpričo vseh dostojanstvenikov in pravoslavnega klera na ustavo.
in zato poslužujmo se
marsikaj jih!
Kaj moraš storiti ko prejmeš v roko obvestilo finančne intendance v Trstu, da ti je likvidirana vojna odškodnina?
Ko prejmeš po dolgem, parletnem čakanju obvestilo, da ti je likvidirana vojna odškodnina, nimaš največkrat povoda, da bi se radi tega razveselil. Predvsem ti pokaže obvestilo, v največ slučajih, da so bili dvignjeni predujmi na račun vojne odškodnine toliki, da prekašajo vojno odškodnino ter da imaš celo dolg na-pram zavodom, kateri so ti podelili predujm ali pa napram državi, ako ti je vojaški ženij delal z znano počasnostjo tvojo hišo.
Pa nele, da potere vojnega odško-dovanca pri pregledovanju likvidacijskega obvestila obup, kaj mu je storiti in kako se rešiti iz dolga, ampak ga zavzame in prešine tudi jeza; kajti ni ga skoraj obvestila od finančne intendance o likvidaciji vojne odškodnine, v katerem bi ne bil večji ali manjši pogrešek v številkah, pogrešek, ki seveda pomeni za odškodovane stotine in tisoče vojne odškodnine manj.
Skoraj pri vsaki postavki smo opazili v mnogih slučajih pogreške; najbolj pogosta sta pa pogreška v likvidacijskem obvestilu sledeča dva:
1)	Povišek pri stavbah je dostikrat prenizko izračunjen.
2)	Državni dohodki (proventi era-riali) so skoraj redno previsoko vra-čunjeni.
Pa tudi drugih pogreškov ne manjka. Zato prouči dobro likvidacijsko obvestilo, ko ga prejmeš, ali pa ga nesi pokazati kakemu znancu, ki se razume na vojno — odškodnino, tako da ti v pravem času hapravi pritožbo na odškodninsko komisijo proti likvidaciji intendance.
sobnejše slovenske režiserje in se zavedam, da nisem rekel nič preveč, če pomislim, da vrši svoje gledališko poslanstvo poleg vsakdanje, težavne učiteljske službe in ob zaprekah, ki jih poklicni režiserji ne poznajo. Težišče njegovih prijadevanj leži v iskanju duševno poglobljene in zlite igre. Marsikje gre preko mej, ki mu jih začrtuje pisatelj, a vedno s premislekom in okusom. Tako postane pisatelju vreden soustvarjalec in ker je vztrajen in sodeluje žnjim še nekaj takšnih mož, se ne bom čudil, če se izlevi v Trstu čisto svojevrsto središče slovenskega gledališkega življenja. Imenujem režiserja in igralca g. Terčiča, ki je v nedeljo postavil igralski umotvor, da malo takšnih. Njegov Zdzar-ski se je oddaljil od knjižnega vzora, ki zahteva zanemarjenega, v bistvu dvoosebnega cinika; namesto satanskega človeka je razvijal učlovečenega satana, misteriozno duševno silo, ki je vzbujala v hipih grozo, a človeku ni prišlo niti na misel, da bi ta enotna in naraščajoča kreacija ne bila upravičena. Odštejem nekaj hladnejših hipov v začetku. Druga premočrtna uloga je bila Helena gdč. Vlast je Orlove. To je razodetje rojene tragedkinje in ker je ta nastop malo da ne nje prvi, ne vem, kakšna bodočnost bi jo čakala, če bi se posvetila gledališču. To, kar je čisto in udano v ženski, kar loči žensko dušo od moške, je našlo v njej tako iskren izraz, da ne more biti nič drugega nego nje lastna narava. Bolj oddaljena je od resnice, kjer se pojavlja v njej izmučenost, odpor in strast, zato Przybyszewkega mnogi tukaj niso razumeli; z nekaj nastopov se tudi v tem oziru izpopolnila. Drugčen tip je gosp Sila. Človek z istotolikšnim naravnim darom, dolgoletno rutino in, žal, premalo časa. Tako mora dostikrat pomagati rutina. Če mu daste, naj igra ves čas istega človeka, ga bo postavil kakor Schmida v «Očetu Ekscelenci». Mlicki pa je razdvojen mož, v razdvojenosti začenja z razumom in konča izenačen z blaznostjo. Dokler prevladuje v njem razum, je težava, najti za oba njegova človeka pravo mero in prehode — tu ga bo moral g. Sila še izdelati; pretežno in popolnoma blaznega Mlickega pa naj šteje že sedaj med svoje najboljše uloge. Gdč. Stepan-čičeva (Olga) bo morala poleg razdvojenosti izdelati še kaj drugega. Za to ulogo je po svoji. zunanjosti kakor poklicana, memorira izvrstno, treba pa je, da obvlada s temeljitim študijem govora vse tisto izmenjavanje tempov, barv in poudarkov, ki delajo govorico za najvažnejše igralčevo izrazno sredstvo. Pri njenem talentu in ljubezni do gledališča se ii to mora posrečiti. Kar je bilo dekoracij g. Černigoja, pomenijo odločno nazadovanje. Ob priliki spregovorim morda tudi o tem, za danes moram pribiti, da je tudi scenerija podrejena celoti in marsikateri hipni domislek je treba žrtvovati, če ni nujno uprvičen.
K. Kocjančič.
Drama se ponovi v nedeljo popoldne ob 4.
življenja. Prav nazorno nam slika kmetsko dušo, ki je tako zelo spojena z naravo, s svojo lastno grudo. Zemlja je, ki poživlja našega kmeta, s katerim smo tako zelo tesno združeni. Če on propade, propademo i mi. Zemlja ;e, ki nas živi.
Začetek točno ob napovedani uri. Režira Košuta.
PODGORJE.
Vsled pojasnila, ki smo ga prejeli od poznane nam osebe, o resnicoljubnosti, katere ne moremo niti za hip dvomiti, javljamo, da smo v dopisu «Podgorje» v našem listu od 15. 4. t. I. nasedli dopisniku, ki nam je sicer večkrat poslal prispevke, a. takrat izrabil našo dobro vero v svoje osebne namene.
Navedene trditve v dopisu ne odgovarjajo resnici in dejstvom. Navsezadnje pa moramo trditi, da omenjeni dopis nikakor ne more žaliti čustev naših Podgorcev, o katerih vemo, da so dobri, pošteni in krščanski ljudje; če izvzamemo kakega posameznika, ki se drugače žalostno proslavlja.
Hvaležni smo osebi, ki je čutila potrebo, da nas informira o pravem stanju ter nam tako omogoči popravo ne namenoma zakrivljene krivice. — Uredništvo.
IZ PLAVU.
Nas domačin g. Jos. Hrovatin (Popil) je mož izobražen v kmetijstvu. Mnogo čita, mnogo ima izkustev, zato tudi lepe uspehe v tej stroki. Priredil je v naši vasi tečaj, ki traja že nad 3 mesece — trikrat tedensko — in v katerega se je vpisalo 30 domačih gospodarjev. Predava o kmetijstvu in živinoreje. Taki tečaji bi bili zelo potrebni in koristni povsod, ker več oči več vidi, več ušes več sliši in čiovek vedno lahko kaj pridobi. Koliko imamo po naših vaseh ljudi s kmetijsko šolo, ki bi lahko prirejali posebno v zimskem času take tečaje. Zato kličem vsem: na delo!
IZ KOBARIŠKEGA.
Po mnogih vaseh so naši ljudje bridko prizadeti, ker se niso mogli naši ljudje podati to leto v Nemško Avstrijo na delo. Doma je pa zemlja premala za vse in tudi gozdovi so povečini posekani.
Spomnita se „Šei. društva“!
Škof J. J, Strossmayer
Dne 8. aprila 1905 ie v malem slavonskem mestu Djakovem umrl škof Josip Juraj Strossmayer. In zgodilo se je takrat prvič, da so jokali Hrvatje, Slovenci, Čehi, Poljaki, Rusi in. Bolgari za škofom kakor e otroci istega očeta. Po čemer je hrepenel, za kar je ’ delal in trpel vse življenje, je Strossmayer dosegel s svojo smrtjo: edin-stvo vesoljnega Slovanstva. Bil je eden največjih ter najmodrejših mož 19. stoletja in najslavnejši slovanski škof.
Od mladih let do svojega 90. leta se je boril z besedo in pismom za duševno, kulturno in državno ujedinjenje Jugoslovanov, za resnično bratstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Zanje je ustanovil celo vrsto vejikih zavodov, zagrebško vseučilišče, jugoslovšBsko akademijo znanosti in umetnosti ter galerijo' slik. Vse svoje dohodke posestev in svoje zaslužke je podarjal za jugoslovensko narodno kulturo ter je tudi mnogim slovenskim društvom pošiljal podpore. Bi! je ustanovnih in podpornik dolge vrste slovenskih društev, ki so ga imenovala za svojega častnega člana, Ljubljana mu je v zahvalo podelila častno meščanstvo in imenovala po njem lepo ulico.
Dočim so razni proglašali «Sokola» za brezversko liberalno organizacijo, je bil škof Strossmayer ponosen, da je častni član lega največjega jugoslovenskega društva. Zato tudi v Sloveniji razen A. M. Slomška ni bil še noben škof tako popularen, kakor biskup Josip Strossmayer. Ko nas v Avstriji ni hotel nihče priznavati, je Strossmayer pri vsaki priložnosti naglašal, da smo Slovenci po krvi in jeziku en narod s Srbi in Hrvati, da je naša rana tudi hrvatska bolest, nam prizadeta krivica tudi Srbe boleča krivica.
L. 1884. je napisal v svojem pastirskem pismu te-le zlate besede očividno naperjene proti Avstriji:
«Narod, ki se ne zna za idealne svoje cilje razpeti in ki se ne zna ohrabriti za vse mogoče žrtve, ki se vedno boji in trepeta, ki vedno misli na svojo slabost in nemoč, tak narod gnije in propada ter nima bodočnosti. Le narod, ki ve, kaj
hoče, ki zna v odločilnem času vse sile zediniti z geslom „Ali slobodno živeti ali slavno umreti”, tak narod se preko vseh borb končno reši ter osvobodi svojo domovino!»
Kakor prorok stare zaveze, je Strossmayer prorokova! ujedinjenje in svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo; ko: ni skoraj nihče veroval v bodočnost, je Strossmayer učil, da lahko Ju-goslovene potope na dno morja, a Jugo-sloveni vstanejo še večji in močnejši!
Več kakor četrt stoletja je prihajal Strossmayer vsako leto med Slovence v Rogaško Slatino in vselej je z dejanji in besedami pokazal, da je Slovencem najzvestejši brat.
Jos. Juraj Strossmayer se je narodil 4. februarja 1915 v Osijeku na Hrvatskem; po pradedu je bil češke krvi, po prababici in materi pa Hrvat. Njegov oče Ivan je bil že tako goreč hrvaški /odoljub, da so ga Madžari 1. 1818. preganjali.
Josip Juraj pa je bil dvojček; starši so dali dečka krstit, a en fantek je takoj po rojstvu umrl. Ker starši niso vedeli, kateri je ostal živ, so ga imenovali z obema imenoma, tako da se je imenoval Josip Juraj.
Deček je dovršil ljudsko in šest gimnazijskih razredov v Osijeku; leta 1831. pa ga je škof Susič sprejel v djakovsko semenišče. Že jeseni 1833. ga je škof poslal v Budimpešto na vseučilišče, kjer je šele 19 let star postal že doktor modroslovja. L. 1838. je postal duhovnik, bil nato dve teti kaplan v Petrovaradinu in bil leta 1841. pozvan na Dunaj v višji duhovski zavod sv. Avguština. Tu je po dveh letih postal še doktor bogoslovja. Še 1. 1847. je postal ravnatelj «Augustineja» in obenem dvorni kaplan, ker je bil izvrsten, duhovit pridigar. Nekaj časa je tudi predaval na vseučilišču cerkveno pravo.
Na predlog bana generala Jelačiča je 1. 1849. postal škof (biskup) v Djakovu, ko je bil šele 34 let star. Strossmayer je bil prvi hrvatski zares narodni škof. Naj prej se je poleg cerkve posvetil gospodarstvu na škofovskem posestvu ter je poslej uporabljal dohodke na korist svoje cerkve in naroda. Izdatno je podprl vsa-ko .književno podjetje, ker je vedel, da jc knjiga največja dobrotnica človeštva.
Edisonova elektrarna, prva centrala za električno luč na svetu,
%
Slavni izumitelj Tomaž Edison, ki praznuje svojo osemdesetletnico, med svojimi izumi. Na levi zgoraj megafon, s katerim je pmgoče govoriti z ladjami na morju; na desni električna železnica; na levi v sredini električni avtomobil; na desni v sredini kinematograf; spodaj na levi priprava za brzojavljenjc in -brzojavni pritiskač, dalje priprava za merjenje neskončno majhnih razlik v toploti; namizni telefon; odoroskop; zadnja priprava na desni je pa mikrofon, ki pojačuje glas pri telefonu. V sredini Edison z električno žarnico v roki, na mizi fonograf, na tleh pa električni dinamo, Ta slavni inož je samouk, ki se je s svojo vztrajnostjo in pridnostjo povspel do najvišje slave.
Tomaž Edison v 14. letu, ko je prodajal časopis, katerega je sam pisal in tudi tiskal v vozečem vlaku. Ta njegov list — edini časopis, ki je bil kdaj tiskan v vlaku, dokazuje kako iznajdljiv je bil Edison že kot deček.
Stran IV.
N O V I C E»
V Trstu, dne 22. aprila 1926.
/
Prodajalec gorkih jedil po ulicah na Kitajskem. Znano je, da Kitajci porabijo zelo malo hrane in da so zadovoljni skoro s samim rižem, zato jim tudi zadostuje na ulici kupljena hrana.
3. Cvetna nedelja v Španiji. Mesto oljke in butar neso Španci blagoslovit posušene palmove veje, s katerimi potem okrase hiše, da jih valujejo strele.
4. Prodajalke butar iz ljubljanske okolice, ki prenočujejo ob največjem mrazu pod milim nebom pri svojih butarah. To pa delajo zato, da ne zapravijo svojega za služka.
Gadji ples. Kača vsled svoje zunanjosti zelo odbija človeka in ker je ljudem znano, da so kače zelo nevarne, navadno vse beži pred njimi ali pa jih brez razlike pobije, če so strupene ali ne. Iz bojazni pred kačami je nastalo nebroj bajk in naš narod jim pripisuje# najrazličnejše nadnaravne moči. Vse kar vidi v gozdu, da leze po tleh, vse je gad. In nebroj nedolžnih beloušk, rjavih kač, gožev in celo slepcev zapade smrti, ker so jih neveščaki imeli za gada ali modrasa; nihče pa ne pomisli kako koristne so kače, ki uničijo nebroj golazni. Med najzanimivejše naravne pojave pri nas spada to, da gad iz-ginjeva, da se umika v višave nekoliko močnejšemu modrasu. Nikdo pri nas tega še ni pojasnil. Ne ve se še, ali modras« gada uniči, ali pa sta se medsebojno križala in je prevladal v rodu močnejši modras, ki se od gada najbolj razlikuje po nosnem mesnem narastku, ki je sličen malemu rožičku. — Dočim pri nas navadno kače kar od kraja uničujemo, so jim drugod posvetili veliko pozornost, in jih celo slikali za kinematografe in na njih študirali razne zanimive pojave. Naše slike nam kažejo gade v njihovem ženitovanjskem
razpoloženju in sicer kako se samec približuje samici, samec in samica se ljubkujeta in
tretja slika kaže gada in gadovko v objemu, kar tudi pri nas mnogi opazujejo, ki pa navadno ne vedo, kaj naj to pomeni.
"V
Sirite Novice!
LADRA PRI KOBARIDU.
Kakor povsod tudi pri nas pritiska le sla-bota. Zaslužka malo, skoro nič, davki pa, da sc nam kar ramena krivijo. Včasih smo šli lahko vsaj po svetu za zaslužkom, rsedaj niti tega ni. Ne vemo, kako bo, če se ne bo zboljšalo; da bi bil vsaj pridelek letos boljši. Upajmo, da bo! A kljub vsem tem težavam ne pozabljamo na naše prosvetno društvo, temveč se ga vedno bolj tesno oklepamo. V nedeljo, dne 25. t. m. bomo na splošno željo ponovili prelepo ljudsko igro Miklova Zala, ki nas povede v one davne čase, ko so naši pradedje trepetali pred divjimi Turki, ki so grabili nedolžne otroke in dekleta ter jih vlačili s seboj v sužnost v daljne kraje. Vsi, ki tožite in tarnate, ne zamudite te zadnje prilike in oglejte si igro, da boste videli v živih slikah trpljenje nekdanjih dni.
MIREN.
Sekcija zelenega križa posluje redno od 15, t. m. dalje. V slučaju nezgod po dnevi se treba oglasiti pri obč. obhodniku Ferletič Hehtorju po noči pa pri bricu Mariju Hartelj-u odnosno pri g. Ivan Beltrame-u gostilničarju. Goriški zeleni križ ne pride tedaj v slučaju nesreče, če ni klican od mirenske filijalke.
IZ BOVŠKEGA.
Redek je pri nas moški pri hiši, ki bi ne hodil na delo v Rajbelj. To je za nas edini zaslužek. Dekleta morajo v službo v Trst in Aleksandrijo. Živinoreja bi dosti več vrgla, ako bi se brigali za bolj umsko gospodarstvo.
Nad 100 posestnikov živi v negotovosti kaj bo z njihovo vojno-odškod-iio, kako naj plača dolg pri banki za dvignjene predujme.
IZ CERKLJANSKEGA.
Tudi pri nas je lansko in predlansko leto večje število mladih ljudi zapustilo domačijo in odšlo v Francijo.
Edini gotov zaslužek je še kolikor toliko dobro urejena kupčija z našimi mlečnimi izdelki.
IZ KRASA.
Kot v vipavski dolinii tako so se tudi pri nas začeli premnogi izseljevati v Jugoslavijo. Prodajajo in se podajajo v Bosno.
Preostali hodimo v Nabrežino in pa Tržič ter tožimo o svoji mizeriji. V društvenem pogledu vlada skoraj povsod popolno mrtvilo. Smo zaostali v vsakem oziru za drugimi deli dežele.
IZ ŠTJAKA.
Naša posojilnica.
Zadružna zveza v Gorici nas je prosila, da popravimo dopis, ki je bil pod istim naslovom objavljen v IT. številki našega lista, kakor sledi: Hranilnica in posojilnica v Štjaku ni podružnica Zadružne zveze v Gorici, pač pa njena popolnoma samostojna članica. Ni res, da, bi Zadružna zveza ne dala nobenega odgovora tistim, ki so se v tej zadevi obrnili do nje, pač pa je zahtevala po svojem revizorju ureditev, še predno se je kdo pri njej oglasil. V isti zadevi je pisala dvema članoma načelstva dne 18. decembra 1925, od katerih je prejela odgovor dne 31. decembra 1925. O vsem je obvestila predsednika z vabilom, naj poskrbi za čimprejšnjo ureditev, ki jo je tudi obljubil. Ker pa je uvidel, da vsled svoje težke bolezni ne bi mogel dela končati, je tik pred Veliko nočjo izročil vse knjige in listine Zadružni zvezi. Ta je takoj poskrbela, da se vse v čim krajšem času uredi. S tem je ugodila po svojih močeh željam članov in zastopnikov občine. Ko bodo knjige urejene, bo zastopnik Zadružne zveze občnemu zboru poročal o stanju posojilnice.»
IZ BAŠKE DOLINE.
Po precej dolgem zimskem počitku je vendar nastopilo pomladansko razpoloženje tudi v naši «grapi» in ljudje se že marljivo pripravljajo za poljsko delo. V kolikor je mogoče dognati, kaže sedaj, da bo letošnja letina za sadje boljša od lanske, seveda, če ne pritisne kakšno slabo deževno ali celo mrzlo vreme. Drugače je vse še po starem. Naši podeštatski kandidati še vedno živijo v upanju, da jih lahko obsije podeštatska glorijola; občinstvo, ljudje se jim smejejo. Naš Janko baje že sedaj snaži knofe, da bo bolj «nobel» na tisti dan. Nič manj se ne «pegla» naš «kelmajster», pa tudi kdo drugi v «trop, ki se poti in trudi, se vriniti želi.» Kdo ve, če se še Cesarjev Janez ne bo zganil, sedaj, ko je opustil ženitev. Drugače se pa godijo pri nas same slabe stvari, zlasti čez velikonočne praznike. V bližnji Hudajužni sc je omračil nenadoma um uglednemu mladeniču po domače Jovhovemu, da ise je obesil. Ubogo mater je zadela s tem težka nesreča, tem bolj še, ker ji je komaj pred par leti granata raztrgala starejšega sina, ki je bil zaposlen pri pobiranju streliva v Bovcu. Žalostni materi izrekamo globoko sožalje. — Občinar.
VRTOJBA
Minuli teden je izbruhnil požar v gozdu, ki je last občin Renče, Miren in Opatjega sela in se razpenja od Vrtojbe do Mirnskega
Grada na dolžino približno 8 km. Ker se je v kratkem času že večkrat pojavil požar v bližnjih gozdovih sumijo, da bi znala biti kaka zločinska roka, zato varnostna oblastva marljivo poizvedujejo in zasledujejo. Škodo, ki je nastala vsled požara, cenijo približno na 10.0GO lir.
BUKOVO
V najkrajšem času bomo izgubili dve družini iz Kojce, ker se preselita v Jugoslavijo, v bližino Celja, in .sicer Pavel Mavrič in Jakob Jeram. Upata, da bosta tam bolj zadovoljna. Mi, vaščani jim želimo vse sreče v novi domovini. Oglašajo se še marsikateri nezadovoljneži, da bodo šlj odto(j, ampak še ptica rada leti tja, kjer se je izvalila: ostanite v domače kraju!
IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU.
Krasen pomladanski celodnevni izlet je napravil pretečeno nedeljo naš pevski zbor v Gorjansko-Komen in Sveto. Dasi je bilo zjutraj nebo zastrto s sivimi oblaki, iz katerih je neprenehoma pršilo, vendar nas to ni strašilo. Res se je takoj po našem odhodu nebo sčistilo in napravil krasen dan. Marljivi in požrtvovalni «Nini s Plača» nam je preskrbel majhen Ford — motor — v katerega sta bila vprežena dva velika tovorna av-tomob. voza. Nad 60 nas je zasedlo «šnelzug», s katerim smo srečno prišli nekaj po 10. uri v Gorjansko. Spremljani smo bili od našega č. g. župnika Furlana, č. g. kateheta Škabarja in g. učitelja Venturini-ja. Takoj po našem prihodu se je napolnila lepa domača cerkev občinstva. Sv. mašo je daroval naš č. g. župnik, a na koru se je oglasil naš krepki zbor pod vodstvom g. Škabarja, ki je kaj dovršeno in v največjo zadovoljnost izvajal Grubarjevo mašo za mešani zbor. Dasi se je že naš č. g, župnik zahvalil vrlim Gorjancem in domačemu župniku č. g. Oblaku za bratski sprejem, vendar je moja dolžnost, da se tem potom v imenu vseh Križanov ponovno zahvalim.
Naša pot je takoj po sv. maši bila določena v Sveto. Postrežba v gostilni g. Dellaschiava nas je naravnost presenetila. Kaj takega v resnici nismo pričakovali. Okrašena dvorana, okusno in ceno kosilo, hitra postrežba, uljudnost gostilničarja in vsega domačega občinstva je na nas tako učinkovala, da nam ta dan ost-ne v neizbrisnem spominu. Prišli so tudi mnogi ital. uradniki iz Komna in cela domača vas, ker so si zaželeli slišati naš zbor. Zato so takoj po obedu zadonele naše lepe pesmi pod vodstvom g. pevovod. Venturini-ja, ki so si sledile dovršeno ena za drugo, dokler so nam «moči dopuščale». Povsod in ves čas je vladalo najlepše soglasje tudi z ital. gosti in prehitro je prišla ura ločitve. Proč s plesi. Prirejajmo izlete, s katerimi je združeno veselje, zabava in napredek!
IZ ŠKOFIJ.
Pri nas gre vse rakovo pot. Plešemo in tupatam se kaj popraskamo. Tako sta se te dni spoprijeli tudi Tonca in Helena radi uboge — klo-ke. Konec tega spopada je bil ta, da je Helena Tonco tako «užehtala» s kosom lašte po licu, da je morala ! Tonca iskati zdravniško pomoč v; Miljah, kjer ji je zdravnik napravil j nič manje kot 4 Štihe. Ljudje božji,; ali res gremo nazaj v srednjeveško ! dobo?!
IZ MAČKOLJ. ;
Mnogo časa je g. urednik, kar Vam j nisem pisal. Znamenje, da ni nič i posebnega, ker bi se drugače takoj j oglasil. Veseli in zadovoljni smo,' ker kaže letos naše polje dobro letino. Pa je tudi vreme zato ugodno.
Z našim učiteljstvom smo letos tudi zadovoljni. Imamo marljivo slovensko učiteljico g. Kodrič in ital. učitelja g. Pogačnika. Oba se zelo trudita z našimi otroci. Žal, da ni bilo tudi lani tako.
Prvo nedeljo v maju imamo pri nas cerkven praznik. Zato se že par tednov pripravljamo v cerkvenem petju. Peli bomo slov. mašo našega g. Venturini-ja za meš. zbor, ki jo je nalašč zložil samo za Mačkoljane. Poučuje nas v naše splošno zadovoljnost g. Korošec iz Ocizle.
IZ BOLJUNGA.
Lovre Maver (mežnar), ki je bil zraven Lorota in Čimža edini podrepnik bivšega komisarja Šialpija in kateremu se je poklonil do tal, ko ga je zagledal, je čutil potrebo, da se predstavi tudi novemu komsarju g. Radovaniju. In res se Lovre pretečeni pondeljek praznično obleče in jo mahne v Dolino, kjer se predstavi novemu komisarju kakor «fiducia-rio»' di Bagnoli. Toda g. komisar — pameten mož — mu pokaže vrata in pravi: «Fuori, non adopero nessun fiduciario!» Pravijo, da Tirolce sre-
V NARODNEM DOMU V PODGRADU
se pije dobro in poceni istrsko vino. Vino L vrste po L 4.— in po L 3.60. Vermont L vrste L 8.—.! Maršala L vrste L 10.—. Na debelo j iz gostilne na dom: vino od 5 litrov ! naprej po L 2.70; Vermout po L 6.70 in maršala po L 7.—. — Se j priporoča lastnik Vodopivec Peter. J

n
♦♦
»o
♦
❖
♦
♦1
♦
*
♦
♦O
H
♦♦
tt
c* o
♦♦
*1
»
»
♦
♦
♦
♦
♦
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
La$tna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro
Občina Materija
V smislu sejnega sklepa z dne 27. decembra 1924., potrjen po pristojnih oblasteh ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926.
mesečni semenj
za živino in druge predmete in sicer na 14. vsakega meseca.
Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj prenese na naslednji dan.
Župan:
Rihard bar. Marenzi.
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni g
perfekcljoniran na dunajski kliniki E
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/1. (prej Via $. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
ČEBELE
v eksportiranih panjih se prodajo po 200 lir komad. - Naslov pove upravništvo „Novic" v Trstu.
anüDDDnnnnnClnndlDODClDDnnOOOD
I Alojzij Kolini, Idrije g
«□
a
priporoča svojo
Amerikanske žage
nemškega izvora kakor tudi prava Žiriiske sekire, plan-kače prodaja pod garanCÜO
JOSIP BRINŠEK
trgovec
Trnovo pri II. Bistrici
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
huhlngske In druge hISne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane
prsti itd. - CENE NIZKE.
TRST, FIASEZA S. aiOVANNI 6t. 1
j § svojo bogato zalogo pristnaga B g vipavskega in istrskega g
§ VINA g
□ Na drobno. Na debelo. □
□ппапппапппп1апо1аппааааасаао
MILAN KUTIN
trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan, železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Poriand-cementa itd.

igiiaiiimhfaiaimfirTfamamfaiiimTOMftiiaigMsirgiBipi;
i i -t	v •>
1 L. dietrich!
%	POSTOJNA

in
■>
*
•v ________________
t na drobno In debelo £
'i Zastopstvo Portland Cementa itd. Ž
Ž Točna postrežba. %
SG.PIKEL:
POSTOJNA
<•
♦
♦
t Trgovina z mešanim blagom ♦ ♦ železnino in steklom na drobno ♦
4»
%	in debelo.	t
♦ ♦ ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦e
ЖШ111НИП11ПШЈ1Ш1ЕШНIII
i Valentin Blazina	_
delavnica pohištva
«j ulica Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-vis Colorif icio Zon ca)
Ц Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in 35
jedilne sobe.
Cene zmerne. “SSSGi	Solidna izdelava.
-«n Heeeii нвтнми интн n
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1. 1898. Пct, GOГЈŠk© ПП Tvril!ia «shmvij na L 1398.
Cerka, ul. Carducd 14 (pr. Gosposke ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}
Strati VI.
Ča pamet s štiridestim letom. Zdi sejсађппсппспзпапапппппппаопспд
ZOBOZDRAVNIK
Br. LOJZ KRÄIGHER
specialist za zobe in usta
sprejema
e Sorici na Travniku šf. 16
pa, da našega Lovreta ne bo srečala niti s petdesetim!
Razne vesti
TA JE PA KERLC
Angleški pisatelj Compton Mackencie je sklenil z neko amerikansko založbo pogodbo, po kateri mora spisati roman, ki bo štel en milijon besed, Ta roman bo izšel v sedmih zvezkih v teku treh let. Ko bo ta roman končan mora pisati zgodovino križarskih vojn v osmih knjigah in slednjič je obvezan, da spiše roman v 33 zvezkih, ki se prične z letom 1GOO. in se konča z L 1914. Naslov romana, ki bo štel milijon besed in ki izide v jeseni 1. 1929. ali spomladi 1930. se bo glasil: «Naših sedem jaz-ov». K temu romanu je navdahnila pisatelja svetovna vojna.
ŠE BO MORAL STRADATI.
Večkrat beremo o umetnikih, ki se dado zapreti v stekleno omaro, kjer prestradajo tedne in tedne. Ljudje hodijo gledat take umetnike noč in dan in te vstopnine služijo umetniku, da ima po stradanju kaj jesti. Tako je stradal v Vratislavi v Šleziji Rolf Petersen. Njegov imprezarij t. j. oni gospod, ki ga hodi kazat po svetu, je pa ta čas zapravljal denar, ki ga je dobival Petersen na vstopninah. Policija se že bavi s to zadevo. Najlepše bo pri vsem tem to, da. bo moral Petersen, ko bo končal stradanje v stekleni omari, stradati tudi zunaj steklene omare, ker mu je njegov prijatelj ves zaslužek zapravil.
Za zabavo in smeh.
Pokoro si pripravlja sam
Mlad ženin js baš prišel od izpovedi, ko se spomni, da mu izpovednik ni naložil pokore. Takoj se je vrnil k duhovniku in mu rekel: «Velečastni, pozabili ste mi naložiti pokoro...»
«Ali mi niste rekli, da se mislite skoro oženiti?»
Nepripravljena
K zdravniku je prišla imenitna gospa in mu potožila, da ima bolečine v nogi. Sezula je čevelj in nogavico ter pokazala zdravniku lepo umito nogo.
Zdravniku se je dozdevalo, da je noga nekoliko otekla. Da pa to zagotovo dožene, jo je hotel primerjati z drugo nogo, zato je gospe rekel, naj pokaže še drugo nogo. Gospa je postala rdeča in vsa v zadregi menila: «Gospod doktor, na to nisem bila pripravljena...»
Po ovinkih
Potnik je opazil v hotelski sobi, da ni zvonca in se je zaradi tega pritožil pri hotelirju: «Kako naj vam naznanim, da kaj potrebujem?»
Hotelir: «To je prav lahko. Z nogo močno potrkajte ob tla!»
Potnik: «Toda stanujem v drugem nadstropju».
Hotelir:	«Nič ne de. Ako boste dovolj
dolgo trkali, se bo gospod pod vami pri meni pritožil in jaz bom potem vedel, da ste me vi klicali».
Posmehljiva luna
Zaljubljen par se izprehaja ob mesečnem svitu po gozdu. Oba sta ginjena in srečna, samo luna se smeje prav zaničljivo.
«Ali vidiš, kako se luna smeje», pravi deklica.
Mladenič pogleda kvišku. «Saj res... Zakaj neki se smeje?»
«Ne vem», odvrne deklica, «kadarkoli se tukaj izprehajava, se vedno tako reži».
«Potem pa že vem», pravi mladenič, «meni se posmehuje...»
v fiJOOVŠČIHI (nasproti pasniiiBiti) 8
□□□□□□□□□□□□□1шпааппспааоппа
араваооргепораппааорнтоиЕваЕШД
Cev!jamica Forcessln
Oilikotena na mednarodni razstavi v Genovi z „Bipioma di gran premio"
TRST ■ Via Giuseppe Caprin Sle«. S g$r6 S«. Jakobu » TRST
Kdor išče obuvalo ceuö a vendar lepo,
Sa bo pomislil malo, ке kupil kar na slepo $
In šel bo k „PORCESSINU* ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
„Ali’ Alabarda“
TRIESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Elizir China. Jako okusen - Vzbuja _ tečnost in je najboljše zdravilo proti O želodčnim šibkostim in za rekonvaie-scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6-—.
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. ____
Živinozdravniška sredstva.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sred-^ stvi proti živalskim boleznim.
аоаоРЕшроааоаиооарааааоаацап
hilji is ielB
IL 48*-
HA OBROKE!
Delo solidno.
Novi dohodi tu- in inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna izdelav a po naj-Najtočnejša postrežba.
|1Ж POSTOJNA as
*♦♦♦
Hotranje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.

zmernejših cenah.
Kroiačnlca Mario Zanardo
Trst — Corso Vittorio Smaziaeie lil. štev. 26 8 — Trst
.MdMDLOS1 šivalni (troji
„Göritke“
' tort
|И§
dvokolesa, moiorini „FlfiH“ in belgijske puške se vtiobe ie pri
¥
J
fUÄ s®
m @
Odgovorni urednik: JANKO RUNT1Č.
поаапаапааваооорааааапшсшооа
§	ZOBOZDRAVNIK	§
a 	______________-„„o
§
KS
n
a
a
a
§
n
8
L
a
n
a
n
o
D
D
□
a
e
Specijalist 2 In zobne bolezni.
Ordinira e GORICI na Tratniku 5.11.
od 9. do 12. in od 3. do 5. g
M
апсвапапаппигјспапапаавваавав
1^р1ад»(ијж^^^дЈ»ЈДЈ1П«|[ДДШ[итаијијј«||»'[јј|вм11^
а а m а D
а 3
D
ustne d
D D B B B B G C B o B
□□□□□□□□naanaiaiDjaaanpcioaaDn
Josip Kitni
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, prej al. Huova
SKLADIŠČA:
Piazza Sccrcola ši. 1 in v prosii luki skladišče šl. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetbv za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trs!, Furlanijo, Isiro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri ovili v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene t>rez vsake konkta^etiee !!
Ц______________ _________—-- UJ
□□□□□□□□□□□□□□QD1QDDPQÖQDQD D
i
S
Zoboztiravniški
ambulatoril v Trstu
mika Sette Fomtane 6
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Liutiske cene.

&ав!1дишиа1пгодшвшв^	!
registiavana zadruga z omejenim uproitwm
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torrs hianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za. ček. promet ter obrestuje
PO 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in ]ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Hs razpolago varnostne telice (safei)
a»*»
Me m za toke oO ' 2 -13, M
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-67.
tiijsMši singen, imml zpod
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavotar 9 — GORICA
1
■>
BUFET PRIMC
Trst, «Иса XXX Ottotore 19, nasproti kavarne Commerclo
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški leran. — Vedno sveSe Dre» herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine iid. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
*
❖
*
•>
">
•>
❖
*
:•
->
•>
*

OBLIKOVANA DESTILACIJA
TRST - F. ŽAGAR -
TRST
ULICA S. FRANCESCO 18 — TELEFON 38-72
Zaloga domačih vi«, istrske troplnovke, slivovke, hrinievca, ruma in vsakovrstnih likeriev.
рарааашзвсшраовпвкшоааоорппп||адвасшрвсшпдрпсшрааоаврвввра
d-	-	"	'. .	a
Odlikovana tovarna kisa
FRANC KRALJ
GORICA, ul. Cappuccini štev. 9
Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona _	od 15. oktobra 1925 št. 2033.	_
апваваовпаааваапапавпаивосш!1ааааешВ0аапвааа(ЈОВаааоаапаааа
јар^авшш П1М»авшШ1МЈМШ1Ј1!ШШ11!Р8 8
F
1ЈШОВ BEVC - TRST
urairaa in islatarna Trst - Čampo S«. Giacomo št. 5 ■ Podružnica: S. M. »Magdalena zg. št. 1
IÜ ZLATO kupuje v vsaki množkii po najvišjih cenah Ш&Ш plačuje više kot vsi drugi Ц;	ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine