Belokranjski vlak.
Zeleni Jurij gre na Belokranjsko, zeleni Jarij gre v obleki novi, pred njitn šutnijo in beie gozdovi, v Gorjancih se ga vstrašijo volkovi: kot da pošast nam jezdi čez Gorjance in ropota in zarožlja na lance.
Zeleni Jurij gre na Belokranjsko, za njitn železni se drve vozovi, kot da gorjanski jih pode strahovi.
Zeleni Jurij z daljne gre dežele,
kjer nikdar rože niso še cvetele,
zato je ves z verigami ovenčan,
zato je ves z železom okovan,
s kolesjetn — to je s cvetjem ves obdan
CLlinder črn visok ima na glavi in dirja, puha skozi črno noč, zavriska kakor glas obupujoč, kot da lete od nas na jug žerjavi.
Izpod Oorjancev prihiti iz rova, zastavo rdečo v zraku zavihti, kot da pridrl je janičar iz ječe in se že veseli krvi rdeče.
Ko bodo starci v krvi obležali, tedaj nam bodo mladi svet odgnali in v sužnost odpeljali — v temen rov, oči jini s črnim prtom zavezali, da nikdar svojih več ne vzro domov.
Jan Reginov    .