jih bodo Študentje (ne glede na letnik, v kate- rem so) potrebovali. Osnovni princip - "vse niti na enem mestu" - smo uresničevali z do- polnjevanjem informacij z imeni in/ali naslovi, na katerih je mogoče izvedeti še kaj več. Ohlapno predstavo o vsebini ter njeni širini in pestrosti lahko dobite s pregledom samih nas- lovov "rubrik". Precejšen del Vodiča predstav- ljajo informacije o konkretnih akcijah Študen- tske sekcije LGD, "dogajanjih" na oddelku, konkretnih zahtevah študentov glede samih študijskih razmer, pogojev programov itd... - govor je torej o "tekočih zadevah". Temu us- trezno bo tudi vsebina Vodiča vsako letu drugačna. Hkrati bomo seveda izpopolnjevali dosedanje informacije in dodajali nove, za katere se bo pokazal interes. Naslovi iz prvega Vodiča: Draga študentka, dragi študent!, Zakaj vodič?, Članstvo v ŠS LGD, Kaj dela Sekcija, Vodstvo Sekcije - kontakti, Oglasna deska, Naš naslov, Tudi mi smo Evropa (EGEA), Borza dela, Študentski sindikat ŠS LGD, Praksa, Predavanja ŠS LGD, Izleti s ŠS LGD, Drugi izleti, Geo-tečaji, Kako do računalnika, Tabori, Evidenca študentov, Diateka, Fajgljev sklad, Študentska anketa, Kaj menimo mi, Slovenski geo-temelji, Ljub- ljansko geografsko društvo, Zveza geografskih društev Slovenije, Geografska periodika, Tra- dicionalne geo-prireditve, Študentska zabava, Štipendije, 2000 raziskovalcev, Nagrade, Pres- topni pogoji, roki, Terenske vaje, Seminarske, diplomske naloge, Vpis->diploma=dolga pot, Koliko nas je, Knjižnice, Čitalnice in "čitalni- ce", Literatura, jeziki, Kartografska zbirka, Govorilne ure/delovni čas, Poceni šport, Sicer o Ljubljani, Oglasi, reklame, FF je odprta... Tipkanje in tiskanje (na računalnik oz. tis- kalnik) je naše delo. Razmnoževanje in veza- vo pa so finančno omogočili Ljubljansko geo- grafsko društvo, Zveza geografskih društev Slovenije in Študentska organizacije Filozof- ske fakultete v Ljubljani, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo. Marko Krevs DRUŠTVENE NOVICE DRŽAVNA ODLIKOVANJA SLOVENSKIM GEOGRAFOM V LETU 1988 Na Pobudo Izvršilnega odbora Zveze geo- grafskih društev Slovenije je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep (dne 25.10. 1988 in 4.11. 1988) o podelitvi državnih odlikovanj drugi skupini slovenskih geografov. Slovesna izroči- tev visokih državnih priznanj je bila 3. marca 1989 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Odlikovanja je odli- kovancem izročil prof. dr. Ludvik H o r v a t , predsednik Republiškega komi- teja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Izročitvi odlikovanj so prisostvovali akademik prof. dr. Janez M i 1 č i n s k i, predsednik SAZU, ing. dr. Mitja Z u p a n č i č , direktor Znanstvenora- ziskovalnega centra SAZU, prof. dr. Vladimir P o g a č n i k , prodekan Filozofske fakul- tete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Primož H a i n z, zastopnik PRK SZDL Slovenije, Borut P 1 a v š a k, predsednik Skupščine občine Ljubljana - center, številni geografi in neposredni predstojniki in svojci odlikovan- cev. Prof. dr. L. H o r v a t je v nagovoru poudaril pomen in usklajenost reform našega šolskega in izobraževalnega sistema, posebej je v sklopu teh reform orisal vlogo in mesto sodobne geografske znanosti. V imenu odliko- vancev se je prof. dr. A. L a h zahvalil za prejeta visoka državna priznanja; njegove 37 zahvalne besede objavljamo posebej. Na koncu poročila objavljamo krajše povzetke iz uteme- ljitev, katere je na svečanosti - ob izročitvi odlikovanj - prebrala Dora Č e r n e, tajnica IO ZGDS. Skrb za pripravo in potek svečanos- ti je bila v rokah prof. dr. Marijana K l e m e n č i č a , predsednika Zveze geografskega društva Slovenije in drugih čla- nov Izvršilnega odbora ZGDS. Predsedstvo Socialistične federativne repu- blike Jugoslavije je odlikovalo: - prof. dr. Avguština LAHA, znanstvenega svetnika SAZU z REDOM ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki ima poseben pomen za socialistično izgradnjo države. - dr. Petra HABIČA, znanstvenega svetnika SAZU - prof. dr. Jureta KUNAVERJA - prof. dr. Darka RADINJO - prof. dr. Igorja VRIŠERJA, dopisnega člana SAZU z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države. - prof. Zvezdano KNEZ-ŠTERBENC - prof. dr. Franca LOVRENČAKA - prof. Cito MARJETIČ z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države. PREDSTAVLJAMO VAM NAŠE ODLIKOVANCE Prof. dr. Avguštin Lah, znanstveni svetnik SAZU, je priznan in uveljavljen znanstveni in družbeno-politični delavec, pobudnik in us- merjevalec mnogoterih raziskav na področju geografije ter varstva in urejanja človekovega okolja. S svojimi poglobljenimi in razvejanimi raziskavami, ki zvečine segajo na področje odnosov med naravo in družbo, je bogatil in razširjal geografsko znanstveno misel in opla- jal vede, ki so neposredno povezane s preuče- vanji prostorske stvarnosti. Z raziskavami, ki so imele aplikativno namembnost, je segal na najrazličnejša področja gospodarske in politič- ne geografije. Vedno in povsod se je zavzemal za pravilno uporabo in uveljavitev temeljnih znanstvenih in raziskovalnih izsledkov, še zlas- ti na področju varstva naše naravne in kultur- ne dediščine in najrazličnejših posegov v pros- tor. Izredno pomemben in dragocen je Lahov delež na področju znanstvene in strokovne publicistike. Njegova dela so prepojena z najnovejšimi izsledki raziskovalnega dela. S sprotnim oplajanjem učbenikov gospodarske geografije z novimi spoznanji bogati in ak- tualizira njihovo vsebino, s tem pa tudi dviga njihovo izobraževalno in vzgojno poslanstvo. Prof. dr. A. Lah tudi po upokojitvi zavzeto dela na različnih področjih. Pomembno je njegovo uredniško in drugo delo pri nastajanju in izdajanju Enciklopedije Jugoslavije, še posebej v slovenskem jeziku, na področju var- stva človekovega okolja in njegova neposredna pomoč pri delu krajevnih skupnosti Šmart- no-Tacen in Kokra. Poleg tega se je uveljavil tudi na likovnem področju; z njegovimi slika- mi, ki jih je podaril, je opremljenih več usta- nov in zavodov v Ljubljani, Mariboru in dru- god. Dr. Peter Habič, znanstveni svetnik SAZU, sodi med vodilne jugoslovanske krasoslovce in zavzema vidno mesto med evropskimi in dru- gimi speleologi in preučevalci kraške hidro- grafije. S svojimi študijami, ki predstavljajo slovenski in jugoslovanski kraj z vso njegovo heterogeno znanstveno problematiko in s šte- vilnimi novimi izsledki je obogatil dosedanje poglede na nastanek in razvoj kraškega povr- šja ter na njegovo funkcijo v vsakdanjem človekovem življenju. S temeljnimi in aplika- tivnimi študijami - še zlasti s področja kraških voda - je splošne gospodarske interese in po- trebe povezoval s specifičnimi spoznanji razis- 38 kovalnega dela. Dr. Peter Habič je bil več kot dve desetletji kot upravnik (ali njegov pomoč- nik) Instituta za raziskovanje krasa Znanstve- noraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pobudnik, organizator in usmerjevelac krasoslovnih raziskav na Sloven- skem. Poleg tega je vestno opravljal Se najraz- ličnejše druge zadolžitve v strokovnih druš- tvih, raziskovalnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, in sicer od krajevne skupnosti do republike. Prof. dr. Jurij Kunaver je priznan stroko- vnjak s področja speleologije, visokogorskega krasa, pleistocenske geomorfologije in nekate- rih drugih vej fizične geografije ter didaktike geografije. Že od študentskih let je njegova raziskovalna dejavnost usmerjena v preuče- vanje in odkrivanje zakonitosti v razvoju viso- kogorskega kraškega sveta ter v preučevanje njegovih pokrajinskih značilnosti in raz- sežnosti. pri tem svojem delu je dosegel tudi ugled v tujini. Nemajhne so Kunaverjeve za- sluge za popularizacijo geografije in njenih spoznanj doma, kakor tudi njenih dosežkov v tujini. Smoter geografskih raziskav je vedno povezoval s temeljnimi družbenimi potrebami in zahtevami časa. V prepletanju in pretakanju novih znanj in vedenj je iskal in utemeljeval sodobno funkcijo geografije na področju vzgo- je in izobraževanja kakor tudi pri spodbujanju in utrjevanju domovinske in državljanske zavesti pri mladem človeku. Posebno drago- ceno je Kunaverjevo organizacijsko delo bodi- si v okviru geografske, jamarske in taborniške organizacije kakor tudi na številnih drugih področjih. Kot predsednik gradbenega odbora in zasluge za izgradnjo Pedagoškega centra za Bežigradom v Ljubljani. Prof. dr. Darko Radinja je ugleden univer- zitetni učitelj ter priznan in naš vodilni stro- kovnjak za fizično geografijo. Njegova znan- stvenoraziskovalna preučevanja segajo na področje geomorfologije, hidrografije, poplav- nih območij, naravnih nesreč in varstva geo- grafskega okolja. Njegovo celotno raziskoval- no delo odlikuje poglobljena, kompleks- no-geografska analiza posameznih pojavov in procesov v pokrajini. Na Oddelku za geografi- jo Filozofske fakultete Univerza E. Kardelja v Ljubljani je bil pobudnik, ustanovitelj in vodja fizično-geografskega laboratorija ter začetnik in utemeljitelj laboratorijskih raziskovalnih metod, ki so se uveljavile in utrdile pri študiju geografije in razširile na raziskovalno področje fizične geografije. Dragoceni so Radinjevi metodološki in terminološki prispevki. Prav tako pomembno in dragoceno je njegovo delo na področju metodike in didaktike geograf- skega pouka. Bil je pobudnik ustanovitve Geografskega obzornika, časopisa za geograf- sko vzgojo in izobrazbo ter njegov večletni urednik. Zadnja leta je glavni in odgovorni urednik osrednje slovenske geografske revije - Geografskega vestnika. Dlje časa je prizadev- no in uspešno delal v različnih strokovnih te- lesih Zavoda SRS za šolstvo in bil je dolgolet- ni mentor v gibanju "Znanost mladini". Prof. dr. Igor VriSer, dopisni član SAZU, je doma in v tujini priznan strokovnjak za eko- nomsko geografijo, geografijo naselij in regio- nalno-prostorsko planiranje. Njegova razisko- valna dejavnost sega na različna področja so- cialne geografije, na njene teoretične osnove in metodološka vprašanja. V raziskavah, ki so namenjene različnim praktičnim potrebam in rešitvam, so ovrednotene vse najpomembnejše pokrajinske prvine in sestavine. Zato so takšne razčlembe geografskega okolja pomembna spodbuda za najraznovrstnejše regionalno-geo- grafske sinteze. Nemalo je prof. dr. I. Vrišer prispeval k uveljavitvi geografije na tistih področjih, ki preučujejo in načrtujejo prostor- ski razvoj. Dragocen in tehten je Vrišerjev prispevek pri snovanju in izdelavi urbanistič- nih in regionalnih-prostorskih načrtov posa- meznih občin, regij ali celotne SR Slovenije. Poleg strokovnih zadolžitev v različnih planer- skih organizacijah in telesih Zavoda SRS za 39 družbeno planiranje je pomemben njegov pris- pevek tudi pri pobudah in urednikovanju slo- venske in jugoslovanske geografske periodike. Prof. Zvezdana Knez - Šterbenc je vse svoje moči in sposobnosti namenjala izobra- ževanju mladega rodu. Z mladostnim žarom in strokovno predanostjo se je vključila v vzgoj- no-izobraževalno delo na celjski gimnaziji, kjer se je pod njenim vodstvom razvila živah- na izvenšolska strokovna dejavnost dijakov. Četrt stoletja je vodila, spodbujala in usmer- jala dejavnost gimnazijskega dijaškega geo- grafskega krožka, iz katerega so izšli kasnejši vidni slovenski raziskovalci. Pod njenim vod- stvom so nastale številne raziskovalne naloge, ki so bile vključene v program gibanja "Zna- nost mladini" in "Mladi za napredek Celja". Vrsto let je bila dejavna v komisijah Zavoda SRS za šolstvo, in sicer za priprave in spre- membe učnih načrtov s področja geografije. Dvanajst let je bila nadvse dejavna predsedni- ca celjske podružnice oziroma tamkajšnjega aktiva Geografskega društva Slovenije. Njena nemajhna je zasluga, da je bilo Celje ena izmed trdnih in vitalnih oporišč in žarišč geo- grafske društvene dejavnosti na Slovenskem. Prof. dr. Franc Lovrenčak zavzema vidno mesto med slovenskimi in jugoslovanskimi fizičnimi geografi. Njegova osrednja razisko- valna dejavnost je usmerjena v preučevanje zgornje gozdne meje in pedogeografskih zna- čilnosti Slovenije. Poldrugo desetletje je sode- loval pri preučevanju poplavnih območij na Slovenskem. V delo geografskega društva se je vključil 1967 in odtlej dalje je aktiven na raz- ličnih področjih društvene dejavnosti. Najvid- neje so prišle do veljave njegova delavnost, vestnost, požrtvovalnost in čut odgovornosti v desetletju, ko je bil upravnik Geografskega vestnika, ko je skrbel tudi na materialno plat njegovega tiska. Kot avtor se je prizadevno vključil v kolektiv za sestavo novih učbenikov geografije. Dejavno in zavzeto dela kot ured- nik in avtor člankov za Enciklopedijo Sloveni- je in Enciklopedijo Jugoslavije. Poleg tega je aktiven v delu krajevne skupnosti in občinske raziskovalne skupnosti. Prof. Cita Marjetič je odlična in predana pedagoginja, obenem pa že več kot 30 let nadvse dejavna v Geografskem društvu Slove- nije. Kot učiteljica geografije je znala motivi- rati učence za uspešno delo in vedno je pove- zovala stroko in njene probleme z aktualno družbeno-gospodarsko in politično stvarnostjo doma in po svetu. Bila je uspešna mentorica mladinske organizacije na šoli, pri mladinskem raziskovalnem delu in bila je hospitacijski učitelj za študente geografije. Vzorno je skrbe- la za izobraževanje ob delu. Kot dolgoletna pomočnica ravnatelja Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani je s svojim poštenim in zavze- tim delom, odgovornostjo, požrtvovalnostjo in doslednostjo uživala velik ugled in spoštovanje v kolektivu. Z enako predanostjo je vrsto let opravljala pomembna dela v Geografskem društvu Slovenije in v Počitniški zvezi Sloveni- je. Dvajset let je bila prizadevna blagajničarka društva, od leta 1966 dalje pa je uspešna upra- vnica Geografskega obzornika. Njena je zaslu- ga, da se je časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje razširil domala med vse učitelje geografije na Slovenskem. Milan Natek SPOŠTOVANI ČLANI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Pred vami je prva letošnja številka Geograf- skega obzornika v novi obleki in z njo lani obljubljeni nov način obveščanja članov o dejavnosti društva. Ker bo v prihodnje ta naša revija redno izhajala vsake tri mesece, vas bomo lahko bolj redno in tudi na cenejši način obveščali o dejavnostih našega društva (pre- pričani smo, da se nam bodo kmalu pridružila tudi ostala geografska društva), Zveze geo- grafskih društev in o vsem drugem geograf- 40