Praktična slovensko-neinška gramatika. (Daljc.) Sklanjanje prilogov. Prilogi so povedavni (aussagend) ali priloživni (beigefiigte. ,,Uč. T." st. 133.) Govorili bomo tukaj od priloživnib prilogov, tedaj lakih, kteri so v neposrpdnji zvezi z imenom. V nemškeoi stoji pred prilogom a) določivni spolovnik, ali pa besede, ktere imajo pnake končnicp, pa ne enakpga poniena kakor določivni spolovnik, in ime se takrat šibko sklanja; A) npdoločivni spolovnik, tedaj se prilog deloma šibko, deloma krepko sklanja. cj ali pred prilogom ne stoji ne določivni pa tudi ne nedoločivni spolovnik, ali pa kakšna druga besedica, in prilog se krppko sklanja. V slovenskpm pa tukaj ne dplamo razločka, razun v 1. sklonu ed. št. pri uioškem spolu, ker se reče: Dobri diož, der gute Mann; dober mož, ein gutpr Mann. Da si olroci sklanjavne oblike ložeje vglavi obderže, naj jim učitelj blezo tako Ie pojasnuje: Kadar se iz spolovib končnic more spol spoznati, takrat se rabi šibka oblika; kadar pa tega ni mogoče spoznati iz spolovih konenic, rabi se pa krepka oblika, na primpr: Ein bescheiden — Knabe, pin besclieiden — Madchen; tukaj je treba krepke oblike, sicer se ne more spol razločevati. Ponavljati je tukaj treba nauk a) od inicn in posobno razloček določivnega in nedoločivnega spolovnika, b) sklanjavo imen. Kako se sklanjava imen more praktično obdelovati, povedali smo že na st. 203. XTaj tudaj navedemo še zgled! 1. sklon. Wer geht gern in die Schule? Der oder ein fleissiger Schiiler. 2. sklon. Wessen Betragen gcfallt dem Lehrer? Des oder eines fleissigen Schiilers. 3. Wem ist der Lehrer gewogen? Oem oder einem fleissigen Schiiler. 4. sklon. Wen iobt der Lehrer ? Der Lehrer Iobt den oder einen fleissigen Schiiler. Morda ni odveč, ako nčenik učencem nekoliko razlaga, kako se prilogi skončujejo, in sicer v nemškem na končnico ig: fleissig . . . ; isch: stiiruiisch . . . ; lich: freundlich . ..; bar: trinkbar . . . ; haft: wahrhaft.. .; sam: sparsam .... Od slovenskih prilogov navcdemo le nekaj zelo navadnib končnic in sicpr a) na ji, ja, je: ribji, ribja, ribje: />) na oi>: medvedov, a — o, slonov, a — o; c) na ovsk : volovsk, oslovsk, kozlovsk; na aven: delaven, pisaven; oven: duhoven; na in, na, no se izobrazujejo iz ženskih imen prilastivni prilogi n. p. mati — materin, sestra, seslerin, kakor iz moškili na ov — a — o. To je opomnieno v gramatiki pri obravnavi 2. sklona (Dtlje prlh.j