Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na «/s strani 40 K, na 7S strani 20 K, na »/« strani 10 K in na 7la strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. llTTOub Obseg s Gnojnični voz. — Molža, s strojem. — Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna dušičnata gnojila. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Gnojnični voz. V „Kmetovalcu" se neprenehoma opozarja na veliko važnost gnojnice, ki je za kmetovalca najcenejše dušičnato gnojilo. Umen kmetovalec ne sme pustiti nobenega litra gnojnice neporabljenega, zato mora imeti svoj hlev tako urejen, da se gnojnica, ki je stelja ne popije, ne izgublja v tla ali kam drugam, temveč se sproti izteka iz hleva in zbira v gnojnični jami. Tako urejen hlev je tudi zato potreben, da ostane snažen in zdrav za živino. Gnojnica je prav izborna za travnike, zlasti tedaj, če so pognojeni s kakim fosfatnim in kalijevim gnojilom, kajti z gnojnico pride v zemljo tudi silno važna rastlinska hranilna snov dušik. Vse rastline le tamkaj dobro uspevajo, kjer jim je pognojeno z vsemi potrebnimi rastlinskimi hranilnimi snovmi. Gnojnica je spomladi tudi prav iz-borno gnojilo za ozimino, ki se je slabo razvila ali je vsled mraza trpela. Ne smemo tajiti, da se je pri nas začela gnojnica vedno bolj rabiti, in kjer že imajo gnoj-nične jame, pa gnojnice vendar zadosti in pravočasno ne rabijo, je navadno ovira pomanjkanje gnojničnih voz. Sicer si vsak kmetovalec more gnojnični voz prav ceno omisliti, če dobi v to svrho kak primeren star sod, ki se naloži na poljuben primeren voz. Seveda gnojnica ne sme teči iz soda v debelem curku, ampak se mora 1« in tudi več na širokost razpršiti, da je pognojitev enakomerna. Kdor takega razprševanja gnojnice sam ne zna narediti na preprost način, more kupiti razpršilnik za gnojnico, ki se na sod pritrdi. Fodoba Veliko bolje je seveda, če ima kmetovalec pripraven gnojnični voz, kjer se lehko naenkrat pelje veliko gnojnice na travnik ali njivo, kjer se gnojnica pravilno in dobro razprši. Tak voz ima velike prednosti, seveda stane nekaj denarja, zato naj ga pa več kmetovalcev skupaj kupi, ali pa naj ga imajo podružnice in zadruge za skupno porabo svojih udov. Franc Kraševec, kolar na Vrhniki, izdeluje prav pripravne in priporočene vozove za gnojnico, po šviškem načinu narejene, kakršne smo že popisali v »Kmetovalcu". Tak šviški voz za gnojnico je tudi popisan in naslikan v V. Rohrmanovi knjigi ,,Poučno potovanje v Švico", ki se dobiva pri naši družbi po 1 K. Podoba 4. kaže večji dvouprežen ____voz za gnojnico, kakor ga izdeluje Kraševec na Vrhniki. Voz je na štirih širokih kolesih in je sprednja prema tako urejena, da se more voz skoraj na mestu obrniti. Posoda za gnojnico, ki je pritrjena med zadnjima kolesoma, ima obliko podoigastega zaboja ter je znotraj prevlečena s cinkasto pločevino. Ta posoda je tudi premična in se da zato popolnoma izprazniti, tudi če se voz pelje nizdol po bregu. Posoda za gnojnico je prav nizko pritrjena in se zato lehko naravnost iz gnojnične jame napolnjuje, če je jama tako prirejena, da gnojnica lehko skoz s pipo zaprto cev na prosto teče. Na vozu je sedež; z njega more voznik voz zavirati in razpršilnik odpirati ali zapirati. Razpršilnik štrca gnojnico na 3 m široko enakomerno narazen. Kraševec izdeluje vozove za gnojnico, ki imajo posodo, držečo 500 do 1000 l in stanejo 290 do 380 K. Če se ne zahteva sedež, zavora ali dvigalo za posodo, potem je voz seveda nekoliko cenejši. Omenjeni kolar pa izdeluje tudi eno- in dvovprežne vozove za gnojnico na dveh kolesih. Kdor hoče vedeti nadaljnje podrobnosti in cene, naj se obrne naravnost na Franca Kraševca, kolarja na Vrhniki, ki ga kot domačega izdelovalca prav toplo priporočamo. Molža s strojem. Že v 14. številki lanskega „Kmetovalca" smo pisali o molži s strojem ter smo popisali stroj za molžo tvrdke Alfa-Separator. Takrat smo pisali, da stroj za molžo sedaj še ni za naše razmere, in smo pristavili, da vendar tudi našim kmetovalcem prav pride, če zvedo kaj novega in spoznajo velikanski napredek kmetijstva v drugih deželah. Sicer pa ni izključeno, da se bomo morali tudi pri nas kdaj, in morda kmalu posluževati vsaj mestoma teh strojev, celo tam, kjer je kaka poceni gonilna sila na razpolaganje. Če se bodo naše velike vodne sile potom elektrike porabljale, kakor naš deželni zbor namerava, in bo mogoče električno gonilno silo dobiti poceni v hišo, potem bo marsi-kteri kmetovalec moral seči po teh strojih, saj nam vedno bolj nedostaja poslov, zlasti takih, ki hočejo in morejo v hlevu delati. Že dolgo časa skušajo razni izumitelji sestaviti stroj za molžo. Ti poskusi so od leta do leta boljši, in sedaj imamo res že stroje, ki so prav dobri in se jih izplača rabiti, kjer je dovolj molznih krav, oziroma poceni gonilna sila. Kakor smo v lanskem letu popisali molzni stroj tvrdke Alfa-Separator, popišemo v tem spisu stroj „Wallace" tvrdke Brodr. Bendix v Kopenhagenu (na Danskem), 10 Stormgade. Stroj za molžo „Wallace" je vpeljan v mnogih hlevih v Evropi in ima to prednost, da teletovo sesanje tako dobro posnema, kakor noben drug tak stroj. Tele namreč ne sesa samo, temveč redno tudi izžema sesek s pritiskom svojega jezika, vsled česar se sesek primerno stiska. Rrez stiskanja bi se kri nabrala v mišičevju seska in bi povzročila škodo. Potem je vse teletovo sesanje ravno v nasprotnem razmerju k pritoku mleka. Če se mleko hitro odteka, je pritiskanje z jezikom slabše, če pa mleko počasi teče, pa tele krepkeje z jezikom sesek obdeluje. To načelo je izvedeno tudi pri stroju za molžo „Wallace". Kakor kaže podoba 5., ima vsaka molzna posodica na spodnjem koncu pripravo, ki se imenuje pulz&tor, ki izsesava in stiska sesek. Sestava pulzatorja je tako umetno narejena, da se sesek različno močno izsesava in stiska, kakor ravno mleko laže ali teže iz seska teče. Pri mehkih seskih ali sploh v pričetku molže, kadar se mleko lehko in v veliki množini izceja, je delovanje pulzatorja slabše in počasnejše ; pri kravah, ki so trde molznice, ali proti koncu molže, ko se mleko počasi ali celo v kapljah izceja, pa pulzator krepkeje in hitreje deluje, tako da se pomolzejo tudi zadnje tolste kapljice mleka. Z drugimi besedami: sesanje in stiskanje s pulzatorjem se samo uravnava z množino dotekajočega mleka, in ravno zato ta stroj za molžo nadkriljuje druge. Odkar je bil ta stroj izumljen, je preteklo 18 let, in iznajditelj ga je od leta do leta zboljševal ter privedel do današnje popolnosti. Stroj za molžo „Wallace" se je v novejšem času silno razširil, in sicer ne le na Angleškem, kjer se rabi v vseh znatnejših hlevih, ampak tudi na Švedskem, Finskem, Francoskem, Ogrskem in v drugih deželah se ta stroj vedno bolj širi. Na Danskem (ta dežela se imenuje pinja Evrope) se je ta stroj hitro razširil. Vsa poročila spričujejo, da se vse krave prav rade puste molsti s tem strojem in da krave med molžo celo kažejo prijeten občutek. Bolezni vimena in seskov vsled napačne molže so popolnoma ponehale, kjer se molze s strojem. Razen v navedenih daželah deluje jako veliko teh strojev v Šlezviku in Holštajnu in nekaj let sem se je veliko teh strojev vpeljalo v Nemčijo. Podoba 6. kaže kravji hlev posestva Nydamsgaard na Danskem med rabo stroja za molžo. Iz podobe je tudi razvidna preprosta in cena ureditev danskih hlevov, ki so zelo svetli, zračni in izredno snažni. Na podobi 7. se vidi elektromotor in sesalka za mleko, kakor imajo vso napravo urejeno nad stropom in pod streho hleva na posestvu graščine Bernstorff. Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna dušičnata gnojila. Podoba 5. Ni odveč, če se vedno ponavlja, da sta hlevski gnoj in gnojnica bila, sta in bosta najvažnejši kmetovi gnojili. Če pa navzlic temu vedno in vedno priporočamo tudi umetna gnojila, pa to delamo zato, ker naš hlevski gnoj vsled prejšnjega napačnega kmetovanja nima dovolj vseh rastlinskih hranilnih snovi v sebi. Našemu hlevskemu gnoju zlasti nedostaja fosforove kisline in kalija, zato moramo te hranilne snovi sedaj dokupovati v obliki umetnih gnojil, in sicer kot fosfatna gnojila (Tomasovo žlindro in superfosfat) in kalijeva gnojila (pepel, kajnit in kalijevo sol). Na travnikih s hlevskim gnojem gnojiti sploh največkrat ne gre in je tako gnojenje tudi potratno, kajti največji del hlevskega gnoja, po vrhu raztrošenega, se izgubi v zrak in ne pride rastlinam v korist. Zategadelj so umetna gnojila posebno pripravna za travnike. Zelo je napačno travnike gnojiti samo s fosfatnimi ali kalijevimi gnojili, ali samo skupaj z obema tema gnojiloma, kajti s takim gnojenjem ne damo rastlinam na travniku silno važne hranilne snovi, ki jo dušik imenujemo. Če kdo svoje travnike gnoji samo s Tomasovo žlindro jeseni ali pozimi, s superfosfatom spomladi in kteregakoli vzroka ne more z njo gnojiti, ta mora rabiti poleg tega tudi s kakim kalijevim gnojilom, lehko do- kako umetno dušičnato gnojilo. živi veliko razočaranje, kajti nekaj časa bo tako gno- Najboljše umetno dušičnato gnojilo za jenje pač imenitno učinkovalo, a pozneje se lehko pripeti, travnike je amonijev sulfat. Z njim naj se štupa da rodovitnost prav močno preneha. Detelje in sploh kakih štirinajst dni, preden travniki ozelene. rastline iz vrste stročnic morejo jemati dušik iz zraka, zato se vsled gnojenja s fosfatnimi gnojili močno razrasejo,zaduše žlahtne trave in druga dobra zelišča, in ker detelja slednjič tudi onemore, potem na travniku ni več veliko detelje, trav pa tudi ne. Če hočemo na travniku ohraniti trajno rodovitnost, moramo obenem poskrbeti tudi za dušikovo hrano. Najbolje in najceneje kmetovalec svoje travnike preskrbi z zadostno množino dušika, če gnoji z gnojnico. Seveda gnojnice nimamo vselej na razpolaganje ali pa imamo take prostore, kamor gnojnice sploh ni mogoče voziti. Vsak umen kmetovalec, ki skrbi za bodočnost, je že jeseni ali sedaj pozimi pognojil svoje travnike s Tomasovo žlidro in s kalijevo soljo. Tudi sedaj še do srede meseca februarja je čas za tako gnojenje. Kdor pa tega ni p , , a storil in hoče to leto kaj prida roaooa o. na travnikih pridelati in ni mogel, kakor gori povedano, Za 'spomladansko gnojenje travnikov poprej ali sedaj pognojiti, ta mora spomladi pognojiti priporočamo na oral 300 do 400 kg rudnin-svoj travnik s superfosfatom in s kalijevo soljo. Ti skega superfosfata, 100 do 150 kg kalijeve soli in 100 kg amonijevega sulfata. S temi gnojili se lehko precej gnoji ali vsaj štirinajst dni, preden trava ozeleni. Če se amonijev sulfat dovolj zgodaj potrese, se ni bati izgube zaradi izhlapevajočega amo-nijaka, kajti to gnojilo se v mokri zemlji hitro raztopi, gre v zemljo, in tamkaj se izgube ni več bati. Amonijev sulfat, dovolj zgodaj rabljen, dokler je v zemlji še zimska vlaga, je izborno dušičnato gnojilo, ki je toliko vredno, kakor čilski soliter. Lansko leto je c. kr. kmetijska družba kranjska dala večjemu številu posestnikov nekaj amonijevega sulfata za poskušnjo s pogojem, da poročajo o svojih uspehih. Vsa došla poročila skoraj brez izjeme spricujejo naravnost velikanski učinek amonijevega p ^ j y sulfata. V prihodnji štev. „Kme- gnojili kakor tudi Tomasova žlindra pa sami zase ne zadostujeta; pognojiti je treba tudi s kakim dušičnatim gnojilom. Kdor ima gnojnico, naj jo vestno porabi na travnikih kot dušičnato gnojilo, a 'kdor je nima ali iz tovalca" pričnemo z objavo teh poročil, ki so za naše kmetovalce posebno merodajna, kajti v njih se nahajajo priporočilni izreki naših preprostih kmetovalcev samih, ki jim bodo naši ljudje gotovo najbolj verjeli. L. 1909. je naša družba oddala 1 vagon amoni- jevega sulfata, lansko leto že 6 vagonov, in letos bo poraba prav gotovo še veliko večja. Z ozirom na to si je naša družba že jeseni zagotovila primerno množino amonijevega sulfata, več ga pa spomladi ne bo mogoče kupiti, prvič ker so cene zanj silno poskočile, in drngič, ker je ves izdelek v tvornicah že razprodan. Zaradi-teg-a nujno prosimo vse one, ki hočejo spomladi svoje travnike gnojiti z amonijevim sulfatom, naj ne odlašajo z naročitvijo. Končno pa še enkrat pripomnimo: Gnojiti samo z amonijevim sulfatom je tudi napačno, ker s tem gnojilom damo rastlinam le dušik; one pa potrebujejo tudi fosforove kisline in kalija, zato je edino pravilno gnojenje z amonijevim sulfatom le v zvezi s fosfatnimi in kalijevimi umetnimi gnojili. Amonijev sulfat se zaradi apna v Tomasovi žlindri nikdar ne sme z njo mešati, oziroma z njo obenem gnojiti, ampak amonijev sulfat se mora vedno štupati nekaj tednov po gnojitvi s Tomasovo žlindro. Vprašanja in odgovori. Na vsa gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", ostali pa v »Listnico uredništva". Odgovarja se le na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom, v »Kmetovalcu" se pri vprašanju pristavijo pričetne črke imena in kraja, če vprašalec ne želi drugače. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na prepozno došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso gospodarska in odgovori nanja niso splošno poučni In zanimivi, se ne odgovarja v »Kmetovalcu", ampak le pismemo, če je pismu priloženih 50 h v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Vprašanje 11. Pri nas kolje mesar kmetom prašiče in goved po vaseh proti majhni oškodnini. Ali je klanje živine pri kmetih na domu prosta obrt ali ne? (F. G. v Č.) Odgovor: Mesar, ki je izučen v svojem rokodelstvu in ima od obrtne oblasti dovoljenje za zvrševanje svoje obrti, sme brez zadržka pri kmetih na domu klati živino, če pa dotičnik ni po predpisih obrtnega reda izučen mesar in nima obrtnega dovoljenja, potem je pravzaprav navaden klavec in bi po besedilu zakona pravilno ne smel živine, bodisi prašičev ali govedi, klati proti plačilu. Klanje prašičev po klavcih je pa že skozi stoletja običaj v deželi in se po duhu zakona pač ne more smatrati za zvrševanje mesarske obrti. Pred par leti je neko okrajno glavarstvo na Kranjskem na podlagi novega obrtnega reda zahtevalo, da morajo biti klavci izučeni mesarji in morajo imeti obrtno dovoljenje, a slednjič je obrtna oblast to zahtevo spoznala za neosnovano, in sedaj se klavcem mirno pusti, da svoje delo vrše po navadi. Vprašanje 12. Spomladi nameravam svoj svinjak obokati z opeko ter vzeti namesto železnih traverz hrastove hlode. Ali kaže v svinjaku obok opreti na hrastove hlode in kako debeli naj bodo ti hlodi? (E. B. v J.) Odgovor : Ni dvoma, da se dajo hrastovi hlodi porabiti za nositelje obokov namesto železnih traverz. Trpežnost hrasta je sicer zelo velika, a v svinjaku, kjer je sedaj subo in sedaj zopet vlažno, pa les veliko trpi in je torej trpežnost takih hrastovih hlodov manjša. Tej nepriliki se deloma ogne, če se hlodi prav dobro in večkrat namažejo z vročim kar-bolinejem in če se v svinjaku poskrbi za dobro prezračevanje, ki sproti vso vlago iz hleva odvaja. Debelost hlodov je odvisna od teže, ki jo bodo morali nositi. Stavbnikova stvar je, da določi prave mere. Vprašanje 13. Postaviti nameravam nov kozelc na šest stebrov. Ker pa les hitro gnije, nameravam namesto lesenih stebrov postaviti železne traverze, ki bi jih v zemljo zabetoniral. V traverze bi dal zavrtati luknje za late. Ali bi bili železni stebri iz traverz za kozele umestni namesto lesenih stebrov, koliko močne bi morale biti traverze za ta namen in kje bi mogel dati izsekati štirikotne luknje za late? (J. N. na č.) Odgovor: Kozelc z železnimi stebri iz traverz, ki bi bili v zemljo zabetonirani, bi bil pač zelo trpežen, a obenem silno drag, kajti vzeti bi morali najmanj 20 cm široke traverze, ki so zelo težke in torej tudi drage. Štirikotne luknje za late bi mogel izsekati le rokodelee, ki ima v to svrho potrebno orodje. Taki rokodelci so večinoma le po mestih. To delo bi seveda precej stalo. Na gorenjem koncu traverze bi se še posebej morale izvrtati luknje, kamor bi se z vijaki pritrdile prečnice za streho. Pri današnjih nizkih cenah za cement bi Vam veliko bolj priporočili narediti stebre za kozelc iz betona, ki bi bili, dobro narejeni, ravnotako trpežni, kakor železni, vendar pa neprimerno cenejši. Vprašanje 14. Pri nas marsikdo živini poklada namesto soli kajnit. Dotičniki trdijo, da živina kajnit rada uživa in ji ne škoduje. Ali priporočate pokladati živini kajnit namesto soli? (A. O. v N.) Odgovor: Kajnit obstoji iz žveplenokislega kalija, žvep-lenokisle magnezije, klorove magnezije in precejšnje množine kuhinjske soli, ki je je v kakem kajnita včasih četrtina. Če živina kajnit rada je, je to zaradi kuhinjske soli, ki je v njem. V majhnih množinah in kratek čas pokladan kajnit morda živini res ne škoduje, prej ali slej se pa vendarle morejo pokazati zle posledice, zato odločno svarimo pred pokladanjem kajnita namesto živinske ali tudi čiste kuhinjske soli. Sicer je pa pokladanje kajnita namesto živinske soli, ki skoraj ravno toliko stane, silno potratno ravnanje, kajti 1 kg živinske soli ima v sebi več soli (klorovega natrija) kakor povprečno 5 kg kajnita. Vprašanje 15. Kislo zelje, ki sem ga pripravil natanko po navodilih v „Kmetovalcu", se nikakor noče skisati. Zelje je drugače jako lepo, belo in zdravo. Ker bi mi bilo žal, če bi zelje ostalo neporabno, vprašam, kaj naj ukrenem, da se zelje skisa? Ali je morda to vzrok, ker je zelje hranjeno v jelovi kadi ? (V. L. v A.) Odgovor: Kakovost lesa, ki je iz njega kad, nima nikakega vpliva na kisanje zelja. Kisanje zelja povzročajo glive, ki delajo mlečnokislo kipenje. Poleg teh gliv so v zrezanem zelju še druge in tudi same so različnih pasem ; nektere so močnejše, druge slabejše. Da se glive v zelju dobro razmnožujejo in se zelje hitro kisa, morajo imeti zadosti toplote, če se Vaše zelje noče skisati, je lehko vzrok prenizka toplina v shrambi, kjer imate zelje hranjeno, pomanjkanje pravih gliv pravih pasem, ali pa druge glive nadvladujejo in koristne zatirajo, oziroma so jih zatrle. Kako se odpomore prenizki toplini, to sami najbolje izprevidite. Najbrž bo najvažneje, da v zelnico Vašega zelja vcepite prave, koristne in močne glive, kar preprosto na ta način dosežete, da vzamete Vašemu zelju nekaj litrov zelnice ter jo nadomestite z zelnico kakega dobrega kislega zelja. Vprašanje 16. Skuhati nameravam večje množine apna, ki jih mislim lehko prodati nekemu večjemu stavbinskemu podjetju, ki bo pa apno šele pozneje rabilo, in zato vprašam, če je mogoče hraniti živo apno dlje časa v sodih kakor cement ali na kak drug način ? (J. M. v G.) Odgovor: Živo apno je silno higroskopieno, t. j. ima lastnost nategati vlago iz zraka, vsled česar prav kmalu razpade v moko in potem veliko izgubi na svoji vrednosti. Živo apno se pač nekaj časa da hraniti v sodih kakor cement, če so sodi znotraj prevlečeni s popirjem in dobro zaprti, a v teku nekterih mesecev vendar razpade. Apno se še najbolje hrani, če se v jamah ugasi, potem z deskami in z debelo plastjo prsti pokrije. Obležano in dobro hranjeno ugašeno apno je celo še boljše kakor sveže ugašeno. Vprašanje 17. Imam par volov, ki se pri delu hitro spotita, in če težko vozita, zlasti navkreber, pa se jima pod kožo na križu naredi za dlan velik podplav. Če se ta podplav potipa, se nmika in se čuti, kakor da bi se pod kožo voda nabrala. Podplav navadno v par dneh izgine. Sicer pa vola rada jesta. Eni imenujejo to bolezen pri govedi ,,križni rog", česar pa ne razumem, drugi dolžijo prehlajenje in smatrajo to bolezen za nevarno. Zakaj se vola pri delu močno potita, odkod prihaja podplav pod kožo in ali je vse to nevarno in kako se zdravi ? (J. K. v D.) Odgovor: Vaša vola sta vsekako bolna in jima je bržkone nekaj na obistih ali na jetrih. To povzroča podplav in moti delovanje srca, in od tega prihaja močno potenje. To je pa le naše domnevanje, in sicer na podlagi pogovora z veščim živinozdravnikom, ki pa ni mogel povedati nič določnega, kajti pravi vzrok bolezni more dognati le živino-zdravnik, ki žival natančno preišče. Če je naše domnevanje pravo, potem bolezen seveda ni brez nevarnosti in je takoj treba uvesti pravo zdravljenje po veščem živinozdravnikn. Vprašanje 18. Moje tri po leto stare svinje tako bole zadnje noge, da se le težko privlečejo h koritu in da jim je zadnji del života zelo oslabel. Sicer svinje rade jedo. Kako se zdravijo na nogah bolni prašiči in odkod prihaja ta bolezen? (F. z. v D.) Odgovor: Ta bolezen se pri prašičih precej pogostokrat pojavlja in je po najnovejših preiskavah neke vrste živčna bolezen, ki ima svoj sedež v možganih, od koder se vrav-nava vse živčno življenje vsega telesa. Ce je prizadet tisti del možgan, ki vravnava živčevje zadnjega dela života, oziroma zadnjih nog, pa prizadeti del otrpne. Vaši prašiči imajo torej otrple zadnje noge, kar tndi vpliva na prehranjevanje mišic, zato prašiči ne le ne morejo zadnjih nog rabiti, ampak tudi meso izginja. Ta bolezen pri prašičih prihaja od napačne, zlasti pokvarjene krme, ali pa od zastrupljenja po glivah plesnivkah, ki jih živali dobivajo v pokvarjeni krmi, v plesnivi nastelji ali sploh v svinjaku. Tako bolnim prašičem se mora pokladati lehko prebavna krma in se morajo varovati pred uživanjem gliv plesnivk. Bolne noge je treba večkrat na dan dobro zdrgniti z gorkim ribjim oljem, da se delovanje živcev morda oživi. Drugače je pa najbolje take prašiče hitro spitati, oziroma jih zaklati ali mesarju prodati, dokler preveč ne shirajo. Vprašanje 19. Moji svinji, ki je devet mesecev stara, sta se naredili na vsaki strani vratu konee Čeljusti precejšnji oteklini. Lansko leto je ena svinja ravnotako zbolela, je kake tri mesece silno hirala ter sem jo slednjič moral dati kcDjaču. Pri nas imenujejo to bolezen ovčič na glavi, jaz pa menim, da je škrofulozna. Ali se da kaj pomoči? Ali naj pokličem živinozdravnika? (F. V. v Ž.) Odgovor: Vaša svinja ima otekle podušesne slinske žleze ter more biti temu marsikak vzrok. Prašič dobi tako otekle žleze, če je jetičen, če je ikrav, če je zastrupljen po uživanju kake plesnive krme, če je zastrupljen vsled gnojenja rane pri rezanju itd. Edino pravo je, če pokličete živinozdravnika, kajti le ta more dognati pravi vzrok in dati navodilo za zdravljenje, če se sploh da še kaj narediti. Vprašanje 20. Ali se tudi pri govedi da spoznati, ktera žival se hitro odebeli, kajti kak vol je hitro spitan, dočim drug poleg njega ostane mršav in se pri najboljši krmi malo ali nič ne debeli? (F. V. v Ž.) Odgovor-. Sposobnost za pitanje kake živali je odvisna od pasme, od starosti, od spola in od tega, kako je bila v mladoBti vzrejena. Živali takih pasem, ki so za pitanje posebno dobre, prinesejo s seboj podedovano lastnost, da se hitreje in laže opitajo, krmo bolje porabijo, in če se v mladosti pravilno vzrejajo in če se jim poklada dobra krma ter se jim dobro streže, pa dobe vnanjo obliko, ki na prvi pogled kaže lastnost lehkega pitanja. Kot znamenja lehkega pitanja veljajo zgodnja zrelost in lehko prehranjevanje. Deli života, ki nimajo mesarske vrednosti, kakor glava, noge, naj bodo slabeje razviti, dočim naj bo ostali del trupla močno razvit. Pljuča naj bodo majhna, da se vsled premočnega dihanja nastavljena maščoba nepotrebno ne razkraja. Prsi naj ne bodo dolga in prsna kost bodi kratka, prostor med posameznimi rebri bodi majhen, koža bodi voljna, mehka in lehko premična in žival bodi ješča ter mirnega značaja. Vprašanje 21. V „Kmetovalcu" se vedno bere, da ima družba naprodaj tropine podzemeljskega oreha in sezamove tropine. Že marsikoga sem vprašal, kakšne tropine so to in nihče mi ni vedel povedati, zato Vas vprašam, kaj je to in ono, iz česa obstoji in kje rase? (A. M. v C.) Odgovor: Razna semena in plodovi, ki imajo v sebi olje, se na primeren način stiskajo, da olje odteče, in kar ostane, imenujemo oljne tropine. Tako ima na pr. laneno seme v sebi veliko olja, in če to olje iz njega iztisnemo, pa imenujemo stisnjeni ostanek lanene tropine. Eavno tako je s sezamovimi in orehovimi tropinami. Sezam je kmetijska rastlina, ki se zaradi oljnega semena prideluje v vročih krajih Afrike in Azije. Večina sezamovega semena za iztiskanje olja prihaja k nam iz vzhodne Indije. Podzemeljski oreh je istotako kmetijska rastlina vročih pokrajin, ki ima latinsko ime „arachis". Ta rastlina je enoletna, zrase kakih 60 cm visoka, in ko odcvete, se nagne, in plodni klopčič se zarije v zemljo kakih 6 do 8 cm globoko, kjer dozori ter naredi orehu podoben plod z luščino, kjer sta navadno dve jedri. Ti plodi, ki jih imenujemo podzemeljske orehe, se oluščijo, in iz jederc se iztiska olje, a ostanki so orehove tropine. Vprašanje 22. Moj prednik in sedaj jaz sva plačevala že petdeset let davek od nekega zemljišča, ki je v zemljiški knjigi pač vpisano na moje ime, a je v resnici last drugega, ki to zemljišče tudi uživa. Lastnik tega zemljišča se upira, da bi mi povrnil zanj plačane davke. Ali ga morem tožbenim potom prisiliti v plačilo zanj plačanih davkov, za koliko časa in ktere postave so v takem slučaju valjavne? (J. Ž. v M.) Odgovor: Po § 1042. o. d. z. ima tisti pravico do povračila, ki kaj plača za koga drugega, kar bi ta moral po zakonu plačati. Terjatve, ki se vsako leto ponavljajo, zastarajo po § 1480. o. d. z. v treh letih. — Ker so davki redna letna plačila, zato velja med našim ljudstvom napačna misel, da tudi davki zastarajo v treh letih in da se smejo za koga drugega pomotoma plačani davki terjati tudi samo za tri leta nazaj. To pa sploh ni res, kajti vsled državnega zakona z dne 18. marca 1. 1878., štev. 31. d. z., zastara pravica drŽave, terjati davke, šele šest let po preteku tistega upravnega leta, ko so bili ali bi morali biti davki predpisani. — Vse te določbe glede zastaranja pravice, plačati zapadle davke, pa veljajo le nasproti državi, dočim je vse kaj drugega, če kdo pomotoma za drugega plača davek, V tem slučaju ni zastarala pravica države, ampak plačnik davkov je nekaj storil, kar bi neki drug moral storiti, in zato ima pravico do povračila svojega izdatka po § 1042. od tistega, ki je zanj davek napačno plačal, in ta pravica ugasne šele v tridesetih letih. Po natančni razkladi zakona * imate torej Vi pravico zahtevati povračilo za pomotoma plačane davke za trideset let nazaj. Pri tem naj Vas pa opozorimo, da gre navadno le za majhne zneske, ki znašajo manj kakor 100 K, in zato pridejo tozadevne tožbe pred malenkostno sodišče. Pri nas je pa navada, da sodnik pri-pozna povrnitev pomotoma plačanih davkov samo za tri leta nazaj, kar je pa napačno, a ker proti razsodbi malenkostnega sodišča ni nikakega priziva, se potem nič več ne more pomagati. če Vaša terjatev znaša več kakor 100 K, potem pride tožba pred redno sodišče. Proti razsodbi tega sodišča so dovoljeni prizivi na višja mesta, in s pomočjo teh pri-zivov Vam mora biti pravica, ter morate dobiti povračilo za trideset let nazaj. Vprašanje 23. Vse leto se pri meni sveže mleko takoj sesede, kakorhitro se pristavi k ognju. Kaj je temu vzrok in kako se pomore? (L. Z. v Š.) Odgovor: Da se sveže mleko pri segretju takoj sesede ali zasiri, so vzrok glive v mleku, ki pri svojem razvijanju v mleku delajo snovi, ki pri primerni toplini povzročijo zakrknjenje mleka. Temu nedostatku se odpomore edinole z razkuženjem vseh reči (posod, orodja, prtov itd.), ki pridejo z mlekom v dotiko, in istotako z razkuženjem mlečne shrambe. Seveda je sploh treba paziti na največjo snago, in sicer tudi v hlevu, ki bodi snažen, zračen in svetel. Zrak in svetloba uničita silno veliko škodljivih gliv. Ker večina mleku škodljivih gliv potrebuje za svoj razvoj zadostno toplino, zato je namolzeno mleko treba takoj iz hleva odnesti ter hitro po možnosti dobro shladiti in potem na hladnem imeti hranjeno. Vprašanje 24. V hišo dobim mesarja in zato mi bo na razpolaganje veliko goveje krvi. Ali je goveja kri dobro krmilo za prašiče in kako se v to svrho rabi? (F. B. v H.) Odgovor: Prašiči so vsejedci, t. j. jedo rastlinska in živalska krmila ter so zadnja za dobro uspevanje prašičev skoraj potrebna. Kri je živalsko krmilo, ki ima v sebi veliko beljakovin in .je zato prav dobro in močno krmilo za prašiče. Prašiči sicer jedo, oziroma pijejo sirovo kri, a sirove krvi bi iz raznih vzrokov ne priporočali pokladati. Najbolje je govejo kri zmešano s kakšno drugo rečjo kuhati, da zavre, ter tako kuhano krmo shlajeno pokladati prašičem. V to svrho mešajo med kri otrobe, tnrščično moko itd., a ker je kri že samanasebi močno krmilo, največkrat ni treba dodevati močnih krmil v obliki otrobov, turščične moke in drugih podobnih reči, ampak je dobro med kri mešati kako manj vredno krmilo, kakor n. pr. žitne ali ajdove pleve. Vprašanje 25. Neko govedo, ki je bolno na kužnem kroničnem kataru spolovil, prav nerado moči, in kadar se to zgodi, stopiea z nogami in menca z repom. Kaj je temu vzok? Ali bolečine pri spuščanju vode povzroča omenjena bolezen? Govedo dobiva krmo, kakršno vsako drugo. Sedaj se govedo zdravi proti kužnemu kataru na spolovilih. Ali je mogoče pomagati še na kak diug način? (J. B. v G.) Odgovor: Če je žival bolna za kužnim kroničnim katarom na spolovilih, so se vsi prizadeti deli vsled vnetja razboleli in morda so na sluzni koži odprti majhni mehurčki, zato jedka scalnica, ki moči razbolelo sluznico, dela živali bolečine. Vsled teh bolečin pri močenju žival stopica z nogami in menca z repom. Ker so te prikazni posledica omenjene bolezni, zato ni treba nič drugega ukreniti, kakor mirno naprej bolezen zdraviti, in ko bo bolezen končana, prenehajo tudi omenjene bolečine. Kronični katar na spolovilih je zelo trdovratna in dolgotrajna bolezen, ki jo more temeljito ozdraviti le živinozdravnik. Vprašanje 26. Jaz nimam druge pitne vode, kakor deževnico, ki se s streh nabira v kapnici. Narediti nameravam novo kapnieo, ki pa iz gotovih vzrokov ne bo v zemlji, ampak nad zemljo, poleg hišnega zidu, in sicer tako visoko, da bo iz pipe mogoče vodo napeljati v kuhinjo in v hlev. Tako kapnieo si mislim narejeno iz betona, ki bo podobna velikemu sodu, ker bo ta kapnica na tistem mestu, kjer jo morem narediti, vse popoldne obsevana od solnca. vprašam, kako debel bodi beton, da se voda v kapnici ne segreje, kakšen cement (romanski ali portlanski) naj vzamem in kakšna bodi zmes za beton? (P. M. v S.) Odgovor : Kapnica, na tak način narejena, bo gotovo prav prikladna. Zgraditi jo morete iz betona poljubno visoko nad tlemi. Za sestavo betona je vsekako treba vzeti le portlandski cement. Čim debelejše bodo stene, tem manjša bo nevarnost, da se voda v kapnici segreje. Debelost betonskih sten se pa ne sme odmeriti le z ozirom na solnčno toploto, ampak tudi na pritisk vode, ki ga bodo morale stene zdržati. Debelost sten in sestavo betona z ozirom na kakovost peska in grušča, ki ga imate na razpolaganje, more določiti le stavbnik, ki je vešč betonskih del. Segrevanja vode v taki kapnici ne ubranite z debelimi stenami, kajti zaraditega narediti čez mero debele stene, bi bilo nepraktično, zato Vam priporočamo kapnieo na kak način osamiti, da pripekanje solnca ne bo sten segrevalo. Najboljše osamljenje bi bilo, Če kapnieo naredite iz dvojnih sten in med njima naj bi bilo 5 do 10 cm votlega prostora, ker bi zrak, kakor zelo slab prevodnik toplote, med stenama najbolj pridrževal toploto. Vnanja stena je lehko tudi iz opeke zidana. Drug način osamljenja bi bil, če kapnieo obijete z lesenimi stenami in prostor med betonom in lesenimi stenami napolnite s kako rečjo, ki je slaba prevod-nica toplote, kakor na pr. zdrobljena šota, suho žaganje, listje itd. Seveda je treba vse tako urediti, da osamilno gradivo vedno ostane suho. če je kapnica osamljena z dvojnimi stenami, ne sme biti zrak v votlini v nikaki zvezi z vnanjim zrakom. Kmetijske novice. V državni živinozdravniški svet je c. kr. kmetijsko ministrstvo za prihodnjo triletno dobo imenovalo za zastopnika Kranjske gospoda komercialnega svetnika Frančiška Povšeta, predsednika c. kr. kmetijske družbe kranjske, in za njegovega namestnika družbenega ravnatelja gosp. Gustava Pire a. Kmetijski tečaj v Lukoviei pri Domžalah. Deželni odbor vojvodine kranjske priredi 2. in 3. februarja 1911 v Lukoviei pri Domžalah v salonu gospe Vere Vidi c, vulgo Slapar, hiš. štev. 16, kmetijski tečaj po naslednjem sporedu: Na Svečnico, 2. februarja takoj po popoldanski službi božji: Pašništvo in pridelovanje krme. Strojne zadruge. Predava deželni živinorejski nadzornik inž. Jan. Kataj. — Na Blaževo, 3. februarja od devetih dopoldne dalje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Humek. — Isti dan popoldne od ene dalje: Živinoreja in živinorejske zadruge. Predava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart. — Kmetovalci! Udeležite se v svojo korist tega tečaja! Živinorejski in mlekarski tedaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 14. in 15. februarja t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. februarja. Od 2 do 4 popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje. V sredo, dne 15. februarja. Od 9 do 11 dopsldae : Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2 do 4 : Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnjuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za hrano. Svarilo, izvedeli smo, da so nekteri semenski pre-kupci nakupili večjo množino ogrske domače detelje z debelo predenico (žido), in sicer z namenom, da bi jo z dobičkom prodajali domačim trgovcem s semeni za pristno kranjsko blago. Trgovci pa so previdni in dajejo deteljo pred nakupom preiskati, in zaraditega se prekupcem ni posrečila njih nakana. Naravno in samoobsebi je umevno, da bodo ti prekupci skušali sedaj dobiti odjemalcev za svoje mp.lovredno blago v malih kmetovalcih in bodo zaraditega z deteljo preplavili semnjišča po vsej deželi. Nevarnost je torej velika, da se debela predenica zanese tudi v našo deželo, kar bi moglo naši domači detelji, ki je bila dosedaj na dobrem glasu, močno škodovati. Zato svarimo kmetovalce pred nakupom deteljnega semena, ki zanje prodajalec ne more dati jamstva, da je predenice čisto, ter jim obenem sv> tujemo, da kupujejo samo preiskano ter zajamčeno čisto in plombovano doteljno blago. Ljubljana, dne 18. januarja 1911. Za ravnateljstvo kmetijsko -kemijskega pre-skušališča za Kranjsko: Ing. chem. I. Tur k. Družbene vesti. * Poziv podružnicam c. kr. kmetijske družbe kranjske. Sedaj, ko so spravljene vse poljščine, se je kmetsko delo skrčilo in kmetovalci imajo zopet priliko shajati se ter delovati za organizacijo svojega stanu. Sedaj je čas tudi za podružnice, da sklicujejo shode, se dogovarjajo o bodočem delovanju ter delajo v to svrho primerne sklepe. Nujno pozivamo podružnice, naj dobro porabijo zimski čas ter naj pridno delajo v prid kmetijstvu. Načelništva podružnic ali njih druge sposobne činitelje pa lepo prosimo, naj nam redno pošiljajo poročila o delovanju podružnic, da jih priobčimo v družbenem glasilu, njim samim na čast in v spodbudo drugim podružnicam. * Vreče kupujemo I C. kr. kmetijska družba kupuje popolnoma dobre, cele ali dobro zakrpane vreče od kalijeve soli in od kajnita po 40 h, odtropin in od Tomasove žlindre, pa po 30 h kos, in sicer oddane v družbeno pisarno, torej voznine proste. Kdor take vreče pošlje, mora sam voznino plačati. Vreče se pregledajo in se plačajo samo cele ali dobro zakrpane. Vreče od žlindre je na vsak način treba površno izprati in suhe poslati. Tomasova Žlindra se je ob novem letu znatno pocenila, kar bodo naši udje gotovo z veseljem na znanje vzeli. Dasi so tvornice za severne avstrijske dežele cene le neznatno znižale, smo z ozirom na kupčijsko tekmovanje angleških tvornic, ki pošiljajo svojo žlindro v Trst, dosegli za naše dežele izredno znižane cene, ki jih spodaj objavimo. * Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi: Tomasovo žlindro. Cene za nadrobno oddajo v Ljubljani so : za 19 odstotno K 7-— in za 20 odstotno blago K 7-40 za 100 kg. Naročbe na cele vagone se bodo zvrševale po naslednjih cenah: 17o/0 18 °/n 19 o/0 20 »/, 21% K 561-— K 594'— K 627-— K 660'— K 693-— za cel vagon z 10.000 kg, popust znaša z ozirom na prihranitev stroškov za prevažanje K 25"— pri celem vagonu. Te cene je razumeti bazis Trst, t. j. naročnik bo plačal le toliko voznine, kolikor bi znašala iz Trsta do zadnje postaje, čeravno dobi žlindro naravnost iz tvornic. Rudninski superfosfat sl4°/0v vodi raztopne fosforove kisline po K 7"— 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih v celih vagonih franko na vsako postajo. Svarimo pred nakupom superfosfata, ki je zaznamovan kot 12—14 odstoten, če ni primerno cenejši, kajti tak superfosfat je resnično le 12 odstoten in sme v razmerju z gorenjo ceno le K 6-36 veljati. Kostni superfosfat po 11 K 100 kg. Kaj nit po 5 K 50 h 100 kg. Naročila na cele vagone se zvrše naravnost iz tvornic in se cena vsled zmanjšanja stroškov dokaj zniža. Kalijevo sol po 12 K 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 20 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta moia gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 °/0 kalija in stane 12 K, dočim ima kajnit le 12 — 13°/0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 4 K 50 h. Tudi to gnojilo pošljemo odjemalcem celih vagonov naravnost iz tvornic za ceno, ki je dosti nižja. Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred. Amonijev sulfat po 31'—K 100 kg iz Ljubljane. To dušičnato umetno gnojilo ima družba sedaj, ko se bliža čas za gnojenje ozimini, zopet v zalogi. To gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, ozimini itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kalijevo soljo. Poraba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spis „Gnojenje z dušikom" v 1. št., na spis „Dušičnata umetna gnojila" v 2 štev., na spisa „Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili spomladi" ter „Mešana gnojila in gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili, v 3. št., na spis „Gnojenje krompirju, zlasti z umetnimi gnojili, s posebnim ozirom na amonijev sulfat" v 6. številki in na spis „Gnojenje ozimini z amonijevim sulfatom" v 18. štev. lanskega „KmeU>valea". * Mešano umetno gnojilo, ki ima 10 % v vo