30 iet TIKl — 30 let samoupravljanja
,,Govorim o sreči"
V letu, ko proslavljamo 40 let vstaje jugo-slovanskih narodov in delavskega razreda pro-ti okupatorju, ko proslavljamo 30 let od sprc-jetja zgodovinskega sklepa »tovarne delav-cem«, v letu ko uresničujemo pobudo tovariša TITA o. kolektivnem vodenju in sprejemamo ustavne amandmaje, praznuje delovni kolekLiv Gorenje-TIKI svojo 30-letnico dela, odrekanja, uspehov, včasih tudi razočaranj, vendar pri-jetnega spoznanja, da je kolektiv prispeval svoj delež k skupnemu razvoju Jugoslavije, da se je vključi! v gospodarska dogajanja la-koj v prvih povojnih letih. Pisati o TIKI po-meni pisati o ljudeh, času, o nekem podjetju, ki je vzniklo v najtežjem obdobju naše po-vojne zgodovine. Kronist je ob 25-letnici de-lovne organizacije TIKI zapisal: »TIKI je otrok entuziazma posameznikov«.
Zakaj pisati o ljudeh, času in okoliščinah, v katerih je nastal »TIKI«?
Slavnostna seja delavskega sveta
Predvsem zato, ker so ljudje ustvarjali zgo-dovino TIKI v času naše povojne graditve, v času, ki je bil bistveno drugačen kol danes, vendar v celoti prežet z mislijo čimprej ob-noviti domovino in ustvariti pogoje za nor-malno delo na vseh področjih ustvarjanja.
Sedanji TIKI je v povojnem obdobju delo-val v težkih pogojih. Kot so bila razgibana prva povojna leta, tako so se menjavali tudi upravljalci in gospodarji v prvih prostorih na TRATI, ki so obsegali približno 300 m2 delov-ne površine. Sprva je v njih domovalo pod-jetje, ki ga je osnoval Centralni komjte KP Slovenije z imenom Centralna tehnika, nakar je prevzel te prostore pokojni Tone Poljšak iz Ljubljane in vzpostavil v njih elektro podjetjo, ki je bilo leta 1948 nacionalizirano in postav-ljeno pod upravo podjetja »TUBA« in kasneje »EKE« iz Ljubljane. Nekako po letu dni se je v teh prostorih ustanovilo podjetje »REMONT«, ki se je kmalu nato preselilo v Šenlvid in se preimenovalo v »SKIP«. Prostori in- del iz-rabljene strojne opreme so bili dani na razpo-lago novo ustanovljenemu Tehničnemu inšti-tutu Generalne direkcije kovinske in eleklro industrije Slovenije.
Leta 1951, ko je bil pripravljen predlog o usla'iovitvi Tehničnega inštituta kovinske in-dustrije (začetnice dajo naziv DO) in v islein letu tudi predlog sprejet ter realiziran, smatra-mo za letnico ustanovilve TIKI. Novo ustanov-ljenQ podjetje je imelo 17 delavcev, veliko volje do dela, vendar brez konkretnega delov-nega programa. Izdelovalo je vse, kaf je teda-nja razvijajoča se industrija potrebovala. Vsa-ka deJovna pobuda je tedaj bila sprejeta kot proizvodni program.
Ustvarjalni zagon kolektiva je iskal nova pota in jih tudi našel. V letu 1954 je bil osvo-jen nov izdelek, finančno donosnejši in tržno sprejemljiv ter povsem nov na jugoslovan-skem tržišču. Kolektiv je kot prvi v Jugosla-viji osvojil električni grelnik in kot je kasnej-ši razvoj pokazal v resnici tudi osvojil tržišče in obdržal vodilno mesto proizvajalcev elek-tričnih grelnikov vode. Velik obseg proizvod-nje, bogat asortiman proizvodov, nesporno pri-znana kvaliteta, so omogočili uspešen prodor tudi na tuja tržišča.
Taki uspehi ne bi bili slučajni, če ne bi kolektiv deloval enotno in z dejansko razvilo samoupravnostjo neprestano sledil toku in za-htevam časa. Zato ni slučajno, da prav v la čas gospodarske ekspanzije sovpada tudi uslre-zen širok razmah samoupravljanja, ki je v šle-vilne organe samoupravljanja vključeval nove člane kolektiva. V resnici je bila to šola samp-upravljanja, iz katere so zrasli bodoči samo-upravljalci.
Z osvojitvijo električnih grelnikov vode je hila sprejeta samoupravna odločitev o speci-alizaciji delovne orgarrizacije za tovrstno pro-izvodnjo.
Velik porast naročil, tesni delavniški pro-stori so zahtevali rešitev iz težav. Zato so sa-raoupravni organi potrdili elaborat o nadalj-njem tehničnem in ekonomskem razvoju, na temeljih modernih spoznanj in načel sodobne organizacije'. Istočasno je.bil sprejet tudi sklep o zgraditvi novih poslovnih  prostorov.
V letu 1962 so bili prej navedeni sklepi že realizirani. Delovna organizacija je s svojimi lastnimi sredstvi, delom sredstev za osebne dohodke, katerim so se člani kolektiva spon-tano in brez obotavljanja odrekli, preskrbela zemljišče, zgradila objekte in v njih začela z novo proizvodnjo v boljših delovnih pogojih. To sicer ni osamljen primer v Sloveniji, zago-tovo pa predstavlja pomemben mejnik nadalj-njega razvoja TIKI na današnji lokaciji. S tem so bili dani pogoji za izreden porasl proizvod-nje, ki je v obdobju od tega leta dalje po količini naraščala tudi po stopnji 30 odstotkov
Slavnostni  govornik  Marjan  Orožen,  predsed-nik MK ZKS Ljubljana
letno. Zato ni čudno, če so se pred kolektivom pojavili vedno novi in novi problemi rasli in ga je ustrezno spremljala vedno čvrstejša de-lovna morala in samoupravljalska zavest. Ko-lektiv je razvil nove tehnološke rešitve, z mo-dernizacijo delovnih sredstev pa povečal pro-izvodnjo in produktivnost. Sredstva, potrebna za obnovo strojnega parka, so se delno zdru-ževala tudi iz osebnih dohodkov, ker se je ko-lektiv zavedal, da bo le z modernimi stroji lahko konkuriral na tržišču.
Delovna organizacija TIKI v. svojem razvo-ju ne bi dosegla tako pomembnih rezultaLov, če kolektiv v vsera času obstoja ne bi bil eno-ten in prizadeven. Priznati je treba, da je v 30-letnem delovanju kolekliv naletel na velike težave, da je bil pripravljen na skrajne napo-le za dosego ugodnih poslovnih rezultatov. Vse to je bilo možno le zaradi tega, ker so tudi    družbenopolitične    organizacije   uspešno
Glavni direktor Božo Kovačič izroča zlalo pla-keto  Ivanu  Gorencu  za  30-letno  zvestobo kolektivu                            ;
izvajale svojo mobilizacijsko vlogo, ker je kolektiv lahko po samoupravnih organih res-nično odločal o svojih najširših interesih ter se za to tudi v obdobju nastanka samouprave kot graditve delegatskega sistema znal vklju-čiti v dogajanja vse do integracijskih povezav.
Delovna organizacija Gorenje-TIKI je da-nes enovita delovna organizacija v sestavi SOZD Gorenje, Velenje. Ima razvito samoupia-vo z vsemi organi. Družbenopolitične organi-zacije delujejo oziroma sodelujejo na vseh po-raembnih odločitvah pri razvoju delovne orga-nizacije in reševanju tekočih zadev, TIKI je Uidi nosilec konference delegacij za zbor zdru-ženega dela in samoupravnih interesnih skup-nosti. Kolektiv si prizadeva na vseh področjih za uresničitev vsebine zakona o združenem delu.
Uspehi, katere je dosegel kolektiv TIKI v 30 letih niso naključni, so rezultat dela skup-nih naporov vseh zaposlenih, vendar je potreb-no omeniti delo posameznikov, ki so si priza-devali, da je TIKI dosegel taksno stopnjo raz-voja.
V tej 30-letni dobi razvoja TIKI je prisolno dejstvo, da je vsak izmed zaposlenih pustil v podjetju del sebe, del 'svoje mladosti, morda tudi zdravja.
Kolektiv TIKI je svoj delovni jubilej slo-vesno proslavil na osrednji proslavi dne 29. 5. 1981 pod geslom »GOVORIM O SRECI«. Slav-riostni govornik je bil tovariš MARJAN ORO-¦2EN. V kulturnem programu so sbdelovali učenci psnovne šole RIHARDA JAKOPfCA, pevski zbor TGO Gorenje, vojaški orkester Ijubljanskega arnladnega območja ter ansam-bel TIKI.
Na proslavi so bili poleg članov kolekliva prisotni tudi predstavniki mesta Ljubljane in skupščine občine Ljubljana-Šiška, predstavniki organizacij združenega dela, krajevne skupno-sti ter ostali gostje.
Prireditev je resnično uspela, saj so vsi prisotni dali priznanje izvajalcem z dolgolraj-nim ploskanjem.
Na slavnostni seji delavskega sveta pa so bila podeljena delovna priznanja za zvestobo in delo 50 članora kolektiva. Podeljenih je bilo tudi 73 diplom in plaket organizacijam zdru-ženega dela, katere že vrsto let uspešno so-delujejo s TIKI.
Delavci TIKI, so svoj delovni jubilej slo-vesno proslavili z željo, da bi tudi v prihod-nosti dosegli take poslovne in razvojne uspehe, kot so jih podoživljali vsa ta tri desetletja.