it. 11 V Gorici, v četrtek dne 26. januvarija 1911, tthiihl trikrat »rteflei,/in stcer ? torek, tofrtak in soboto ob 4. uri. popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pOŠIljana: vse teto n . 15 K •7» "V *+-***&•»::¦: }r:l Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja M Soča* v vseh tobakamah. nS0ČAa ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „*Kažipo>t m eorijkem in draitStčatuktrm" in dvakrat v letu „VoMi red zelenic, paniko? ia pottaih atei". Ha naroČila kres dososlaso naročnin« se ae oziramo. Tečaj xu ?V§e aa Aarod, avobodo !n napredek!« Dr. K. Lavni. : nahaja v Gosposki ulici &t 7 ' Oorici vi. nadstr. na deiao. Upravnldtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na IctO v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah; če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi, v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolafon it. 83. „Gor. Tiakarna" A. Gabršček (odgov. J. FabHč) tiska in asal. Sprememba v predsedstvu našega deželnega zbora? Po odstopil groia Coroninija je prišel na mesto predsednika goriškega deželnega zbora zagrizen stran kar, dr. vit. Pajer. Hitro je spremenil položaj v deželnem zboru. Pod potem počasi je le še rastel . pogum v predsedstvu, Pajer ?e vprizoril nečuvena nasilstva na predsedniškem mestu, odjernal besedo, kadar se mu je zdelo, vodil celo obstrukeijo, samo svojim zvestim na levi in desni je puščal, da so pomagali hruliti. Ti so lahko govorili proti neklerikalnim slovenskim poslancem i« proti laškim klerikalcem v novejšem času kar so hoteli. Za nje je veljal drug pravilnik. Pajer je dopustil razna razve-ijavljenja mandatov, vzročal nove volitve vsled kaprk svojih slovenskih zaveznikov, v zadnjem zasedanju pa so uprizorili zavezniki zopet veliko politično lumpa-rijo z razveljavljenjem Oabrščekovega mandata. Vladi je bilo teh »špasov« dovolj in zaključila je deželni zbor. Takrat se je reklo: odigrali so svoje uloge dr. Pajer, dr. Gregorčič in dr. Pet- tarin. Sedaj prihaja v svet ilovica, da odhaja stari diktator laške liberalne stranke, da zapušča predsedniško mesto deželnega zbora samodržec dr. Pajer. Ne odhaja pa prostovoljno, ampak nevzdržljiv politični položaj ga ipeha dol s predsedniškega mesta. Z višjih mest se je že dosti jasno namignilo, da naj gresta moža Iz predsedstva ter naj se ne vrneta več___Ni res, da bi bila kriva visoka starost, sajj je pred pol letom tudi vedel Pajer, da je star, pa smo ga videli v deželnem zboru, kako se je Še živahno bo'ril na levo in desno in se veselil takih le dejanj, kakor je bilo znano razveljavljenje Oabrščekovega mandata. Položaj je tak, da mu zabranjuje, da bi še sedel na predsedniški stol. Naj gre! Sam pa si je vstvari! tak položaj, sam si je vzročil tak ne preveč časten odhod. Deželni zbor pod njim je bil karikatura parlamenta. Saj ;e iiotel mož, da bo tako, kakor v šoli: ou bo klical učence in ti,bodo odgovarjali s čitanjem kakega sklepa. Bog varuj pa kakih debat, kakih višje segajočih predlogov! Na laški strani je imel nastavljenega svojega učenca, ki je , govoril v imenu drugih pa le po njegovem navodilu. Po drugih provincialnih parlamentih velja prostost besede. Dovoljeno je govoriti, poslanci prednašajo enuncija-cije strank, da se unemajo debate, svoboda vlada, ali v našem ni bilo nič takega, niti sence splošne svobode govora. Tako pač ne more iti dalje. Menda se oddahnejo tudi v laški liberalni stranki, ko pade ž nje železna roka samodržca, pod katero je bilo toliko godrnjanja ... Zadnji čas pač, da se spremeni predsedstvo: da odletita Pajer in Gregorčič ter se vrne adlatus predsedstva dr. Pet-tarin na svoje mesto v urad, kamor je bil imenovan. Deželni zbor pa naj se po potrebnem izčiščenju dvigne, da bo res deželni zbor, ki bo v čast in korist naši deželi! fiasaodarski krati Aehrentabve Gospodarska škoda A^trentalove politike je prav velika. Pred vsem nam stopi pred oči velika odškodnina Turčiji, veliki troški povodom aueksije, nad 300 milijonov, veliki voiaški troški za bodočnost, ki so v zvezi z oboroževanjem radi negotovosti položaja, v katerem se nahaja monarhija zbog zveze z Nemčijo. Ali tudi sedanja velika draginja, na ono število jasno, kje ieži vzrok današnji draginji v Avstro-Ogrskl. KaM primanjkljaj živežnifo sredstev za 39 milijon«' mora naravno vplivati ha cene na živežnih tržiščih! Ali ni samo gospodarstva ampak tudi političnega pomena emancipacija Srbije od Avstro-Ogrske kot izvozne države. Zanimivo je, kaj pravi v tem oziru nemški konzul: »Emancipacija Srbije od Avstro-Ggrske, ki je začela 1. matca 1906., ko Je prenehala stalna pogodba z Avstro-Ogr-sko, se ne Spremeni tako lahko niti t^daj, ko nastanejo normalni trgovsko^politični katera trpi država m katera mora dovesti odnošaji. Srbija je spoznala, da Je izdatne* do največje notranje krize, ako bo trajala še kaj časa in katere ne ustavi argentinsko meso, je tudi posledica te Aehrenta-love politike nasproti balkanskim narodom, posebno nasproti Srbiji. Z njo so vodili gospodarski boj, ki je trajal nekaj let ter prešel razne faze. Sedaj je konec tega boja, trgovska pogodba je podpisana, posledice tega boja pa trajajo še dalje ter so delovale za veliko draginjo mesa in drugih živil. Tudi Nemci priznavajo pogubonos-nost Aehrentalove politike na gospodarskem polju. »Tagespost« mu je posvetila poseben članek v tem pogledu, in sicer na temelju podatkov, katere je dal nemški konzul v Bel e mg radii dr. Schlieben nemški vladi. Iz tega poročila posnemamo: Izvoz Srbije je dosege« v letu 1909. — torej v času, ko je imel naš trgovsko-pO-litični boj s Srbijo najostrejše oblike ter so bile meje zaprte in so naši državniki pričakovali gospodar, krah Srbije — svoto 92.9 milijonov dinarjev ter je presegel' daleč vse dotakratne izvozne svote Srbije. Avstro-Ogirska je morala radi slabe žetve na Ogrskem, gotovo contre coeur uvoziti iz Srbije v letu 1909. veliko žita; izvozila je robe leta 1909. samo za 29 milijonov dinarjev proti 64.7 milijonov dinarjev leta 1905., v katerem je obstajala s Srbijo določna trgovska pogodba. Ker pa Srbija izvaža v Avstrijo, ne industrialno robo, ampak ž i v ež n o, kaže je, da je bolje hiti v direktni zvezi s kupcem z zapadno-evropskimi industrialnlmi državami, namesto kakor je bilo prej, da daje onim državam velik del srbske izvozne robe potom avstroogrskega posredovalnega trženja. To i zk! j učenje avstro-ogrskega posredovanja je prišlo v dobt*o nemfko-srbskim trgovskim odnosa* šajetn«. Geografski položaj je določil Avstrd* Ogrsko za trgovsko posredovalko nted balkanskimi državami in zapadno Evropo. Lahko si torej predočimo, kako je upiiva-16 na našo trgovsko bilanco1 odstranjenje avstro-ogrskega posredovanja. Zanimive so o tem Še neke podrobnosti: Sadje se je izvažalo po veČini V N e m č i jo, Tako rabijo n, pr. srbska Jabolka največ v Wurtembeirgu za napravo mošta. To je dejstvo, o katerem morajo razmišljati zlasti na Štajerskem i« Gornje-Avstrijskem, , Od srbskega izvoznega sadja prihaja v poštev najbolj sliva. (Konec prih.) Ljudsko štetje. Pozor pri revlzijit! Vrši se sedaj revizija števnih pol od strani magistratnih revizorjev. Opozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih: VELIK A VAS. Roman. — Francoski spisat: Edgar MonieiK Poslovenil; F, K. (Dalje.) [gospodom Chanatom, ali ta ni hotel.slišati ničesar. Komaj sem začel, ko je že pričel: Kaj, vam naj posodim ue-nar? To je jako neumna šala. Vem prav dobro, da ste republikanec, za take ljudi pa nimam denarja-« Nato sem Šel h gospodu Monestrelu, ki ni vprašal nič po »nojem mišljenju, temveč me je sprejel z razprostrtima rokama.. Vprašal me je, Koliko hočem in če ga lahko zagotovim, da je denar varen, če lahko dovolim prvo vknjižbo. Rekel; sem da, saj moje posestvo je bilo tedaj nezadolženo, vzet bi popolnoma lahko dvatisoč frankov, ki sem jih rabil, na nje. Monestrel mi je rekel, naj pridem čez en teden, do tedaj bo poizvedoval o meni. Ker je bila to njegova pra- i vicat, sem privolil brez ugovora. Ko sem prišel drugič k njemu, mi je rekel, da mi rad posodi, nima pa dvatisoč i frankov vkup, pač pa samo tisočpetsto, katere mi lahko j | da, ako hočem počakati na drugih petsto tri mesece. Da j si pa prihranim nepotrebne stroške, naj narediva zadolžil ico takoj za vseh dvatisoč frankov. Bil sem s tem zadovoljen, in ko je videl, da mu delam malo težkoč, rekel mi je, da ima kostanj jako rad in ker v našem kraju jako lepo uspeva, naj mu ga prinesem jeseni eno vrečo, med tem pa mu lahko do prihodnje nedelje prinesem par piščet; dobim pa ob enem denar in pogodbo.« »In ste mu li prinesli piščeta?« »Prinesel sem mu celo dva para, gospod Albert, tako lepa, da bi lahko tudi 'kosti si.^del. Gospod Monestrel me povabi uljudno h kosilu, potem- sva -šla k rChanatu, ki naju je čakal v pisarni.« ' | I »In tam ste podpisali pogodbo za dvatisoč frankov brez natančnejšega pojasnila?« I »Tako je, ljubi gospod. Vzel sem tisočpetsto frankov, [šel domu, se oženil in obdeloval polje.« I »Koliko odstotkov ste imeli plačevati? Pet?« »Da*« '•• ¦ »Prosim nadaljujte. Čez tri mesece ste prišli potem zopet v Rovbono?« »Ne;' šele čez štiri, ker sem hotel prinesti gospodu Monestrelu puro, katero je pitala moja žena posebno5 skrbno. Gospod Monestrel je bil jako vesel in je povabH-mene in mojo ženo, ki je mi je pa poveda'. da mi petsto frankov v tem trenutku ne more dati in da" mu jako ustrežem, če potrpim še par dni/ Nisem imel nič proti temu, ker je bilo dogovorjeno, da mi ni potreba plačevati obresti za denar, ki ga nisem prejel,* »Ta-dogovor je bil ustmen?« »Da. Prišel sem šele na semanji dan meseca jfilija v Rovbono. Monstrel mi je rekel, da na moj obisk ni pripravljen in me je prosil, naj pridem pozneje. Ker denarja Lnisem več tako nujno rabil, sem počakal, da je bil kostanj zrel. Napolnil sem vrečo najlepšega in šel v Rovbono, toda ne z namenom, da bi vzel denar, temveč, da bi se mi petsto frankov z obrestimi odpisalo.« »S tem pa Monestrel ni bil zadovoljen?« »Uganili ste, gospod Albert. Rekel je, on je zadovoljen, da ima svoj denar tako varno naložen, ne bi ga rad vzel nazaj, pač pa ve pot, kako bi bilo meni am njemu pomaganc« »Kaj pa je predlagal?« ' »Rekel je: ,Pri Virivillu imate vi polje, katero oddajate v najem'. Da, sem odgovoril jaz in sedaj je ravno prosto, ker je najemnik umrl. ,To sem slišal', je rekel Monestrel, ,jaiz pa bi polje rad kupil'. Nisem sicer namenjen, polje prodati, toda za dobro ceno bi se morda odločil. I * : • (Dalje prih.) Toda to še ni dovolj. Galtier me je preganjal še daije. Ce mu je kak posestnik povedal, da se hoče obrniti na me, mu je takoj odsvetoval in rekel: »Ne izposodite si niti vinarja pri Monestrelu ali Chanatu, sicer ste izgubljeni.« Raje nego da bi privoščil kupčijo meni, je posojeval ljudem brezobrestno, kar so rabili. Ali ni to podlo? Laliko rečem, da me je pripravil na ta način ob lep zaslužek. To je ravno tako, kakor da bi mi kradel iz žepa. Toda taki so, republikanci! Da, republikanec je bil in s tem je vse rečeno. Ljudje, ki ne verujejo ne v Boga ne v hudiča, so zmožni vsakega zločina.« — — — Ravno med tem, ko se je Monestrel tako jezil na starega GaJtiera, je prišel h gospodu Albertu kmet iz Mar-colina, da bi ga vprašal za svet v neki pravni stvari. Albert, ki je ravno sedel k večerji, povabi poznega obiskovalca, naj prised,, da mu pove svoje stvari med tem, ko bodeta večerjala. Kmet je rad sprejel prijazno povabilo in pričel: »Preje sem vedno, v vseh pravnih zadevah, prosil pojasnila vašega gospoda očeta, sedaj pa pridem k sinu.« »Pripravljen sem, vas poslušati, kar pričnite.« »Zadeva je jako preprosta, gospod Albert. Pred približno pol letom, bilo o novem letu, sem se zopet hotel oženiti, ker v gospodinjstvu je gospodinja potrebna. Zato sem pa rabil denar/Prišel sem v Rovbono. Govoril sem z «^^Va^zakonita dQlžiiQSk;aktivnega, cfejanskega sodelovanja pri ljuctekeni štetju je končana,- iSfcntste loddali izpolnjeno iti popisano».haziiananicG^«.'. • : %^e podprite ničesar./več za ljudsko štetje! KdoVViain .pravi, da je Vaša nazfram"lhtca neveljavna, fcdor Vas sili, da ppcfp^e^nov^^kdtjr Vant zaradi tega gjrozi š ttazrirjb -^ t a laž e> ;:: 3.* Magistratpvi revizorji imajo prvič p6^jicTjivež|Bte * S.P; o Nit i, drugič zyL^^i^';.iPepra.y.i-tU... in tretjič pre&aiCaliŠO navedbe v polah resnične. ¦ 'iJrWifr nalog/;'drugih pravic razun tetfHreV riftftajo mtigfetratovi revizorji. ; :M^4 temiJtVi ttimate druge dol-žnoktnigti n^ im^a.niat katera Vam 8p.sta.vlja magistratov revizor m katera se tičejo VašihŠtevnih pol, odgovarjati, nikakor/nč ničesar podpisati: * 5. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da $fc magistratov revizor legithnuje z izkaznico, podpisano od g. župana, in pra-VJCo govoriti z magistratovim revizorjem i z "k, t j učno slovenski. 6. Govorite le slovenski, ker bi se. znalo zgoditi, da bi kak tak komisar ho-tei popraviti občevalni jezik za laški, ako govorite laški. Na kako vprašanje o občevalnem jeziku, mora slediti le ta odgovor: naš občevalni jezik je slovenski. faterpelacija glede ljudskega štetja. •Poslanec F on je interpeftral v poslanski zbornici radi ljudskega štetja v Gorici, m sicer.po nalogu in podatkih odbora za ljudsko štetje v Gorici. Domače vesti« Kdo bo Pajerjev naslednik? — Kdo bo —kdo to ve? »Edin.« je priobčila vest, da bi utegnil biti bodoči deželni glavar grof P ac e iz Topoljana v Furlaniji, b i v-š i o k r a i n i glavar, ki ima posestva v Furlaniji in menda tudi ria Kranjskem ter jedrio hišo na Travniku v Gorici. Ona vest pravi, da bi stali ž njim v zvezi laški liberalci, kar je pa malo verjetno. Morda se lancira to ime od drugod..— Morda je bilo. prenagljeno, spravljati v javnost že sedaj to reč o odstopu Pajerjevemi ter o njegovem nasledstvu. Mogoče bi bilo pač to, da Pajer zapusti deželno hišo, ali kdo mu bo našiedoval, o tem se da sedaj le ugibati! Današnja »L* Eco pravi, da ne ve, v koliko odgovarja' resnici v svet vTŽena vest o odstopu in nasledstvu, ali gotovo je, da se nekaj kuha v deželnem loncu ter na liberalnem laškem polju. '^Cf&fc-ne otfs$tip*?J — Zda}, ko ie bila razbobnana vest o odstopu dr. Pajerja, se čuje Izza kulis, da stari lisjak »justament« — ne odstopi. Res pa je, da so se vršili razgovori, dogovori, pogaja-nja v tistem smislu, kakor ie staio v »Edinosti«. Toda dopisnik »Ed.« ni mogel potrpeti nekoliko dni in je predčasno hiteli v svet s svojo »seiizrcijonekio« novico. Najbrže je dobri stvari 1e škodoval. Če bi »Soča« hotela, bj pač že bila se prej kaj povedala ali namignila. Je pač križ z raznimi dopisniki jz Gorice v zunanjih listih! Prosimo pa uredništva, naj bi telefonlčnp poprašala, ali je v našem interesu ali ne marsikaka doposlana jim novica. Gostovanje »Slovenskega: gledališča« iz Trsta. — Po dolgem času bomo imeli v soboto 28,^m ued,eiio 29, t. m. v Trgovskem dcfrnu. tri gledališke predstave, in sicer v soboto ob 8. uri z y e č e J. T o 1 s t o j e v o Vstajenje, ki je doseglo v Trstu, v Zagrebu, v Pragi in v Ljubljani ter po vseh večjih evropskih odrih največji vspeh. VVn ed ei jo p op oldn e ob 4. u r i nas pa navduši narodna dgra iz življenja istrskih Hrvatov, Car Eminov.O Zim- sko sobice. V Testu ie\ta igra M štirikrat napolnila gledališče. V nedeljo z v e č &t «* JiKtfr i kot' poslovilna predstava 4 kr. urad za odmero pristojbin v Tratit In slovenščina. — C. kr. urad za od- • mero pristojbin v Trstu je menda najbolj naspkken slovenskemu nradovanju s strankami in z našimi občinami. Te dneve zopet pošilja popkoma slovenskim ob-činart* neki »avvertimento^ in »Erin-neriaig« pod St, 209900/l0r>P<3ia *Awer-timento*- je podpisan neki dr. Vis0riti (anti ne Lombard Marco Visconti!), pod »Erinnerung« pa nikdo. Poživlja se občine baje za prijavo ekvivalenta do konca aprila 1911. Zavedne stranke in občina pošljejo to razžalitev nazaj temu famoz-nemu uradu, ki naj se vsaj toliko nauči, da bode Slovencem odmeril pristojbine v slovenskem jeziku. Tako hočemo mi, slavni i. r. uiiico di »miseriazione« in. Trieste. " ..••-.. Za oskrbo mladih nasadov na Krasu. Gosenice. — Lepo se razraščajo borovi nasadi po naših planotah, kar hvali delo preteklih let. Pozabiti pa se ne sme na oskrbo .mladih nasadov še poznejih let. Kaj br>! sem se nehote vprašal pretekli teden, ko sem korakal po cesti prek Vra-njaka med borovjem, pa se mi je predstavilo nebroj lesketajočih se goseničnih za-predkov. Kar na tisoče in tisoče bi trebalo šteti, da se to prešteje. Ako se te škodljive zalege ne ukonča v najkrajšem času, se utegne razmnožiti še bolj kot pretekla leta kobilice. Pri ugodnem vetriču se ta mrčes razmnožuje v veliko večjo razdaljo kot kobilice in so tako v nevarnosti ne le bližji, ampak tudi oddaljeni nasadi. Prizadeta županstva, zlasti v Rihem-bergu in Komnu naj zapuste tople stolčke, pa se zganejo, dokler se gosenice ne raz-idejo iz zapredkov, potem bo prepozno. Pričakovati je, da stori tudi politična oblast svojo dolžnost v korist ljudstva. Kraševec. »Tiskarna brez ,pip'«, pa polna deželnega denarja. — »Corrierc« je moral priobčiti popravek trgovca g. Alberta •T u š ar, j a, o katerem je lagal, da je ustavil Guida Pallieha, ko je bežal pred policijskim agentom. Ob tej priliki pravi, da ne morejo v tiskarni, kjer se tiska »Corrierc«, postaviti imena Tušar s »š«, ampak Tusar, ker da nimajo »pip« in da v tiskarni ... »non ei sono fumatori«. v tej tiskalni tiska dež. odbor vse svoje reči. KoliSro se tiska tudi slovenskega! Torej mora biti obilo »pip« v tiskarni. T a I a -š k a t i s k a r n a j e d o b i 1 a 1 a n i i z deželne blagajne nad 20.000 K. Vzdržuje umazani hujskaški list »Corrierc«. O »fumatorih«, ki držijo pokoncu »Corrieie« takorekoč z deželnim denarjem, pa bomo še govorili. Vabila za — Veliki ples — »G. S. M.* so se že razposlala. Kdor pomotoma vabila ni prejel, naj se blagovoli obrniti na tvrdko Ivančič & Kurinčič v Gosposki ulici. Odbor. Klerikalna posojilnica v Dorabergu in trgovci. — Ta posojilnica ima razvito celo trgovino; nakupava in prodaja olje, kavo, sladkor, otrobe, ječmen, petrolej itd. za- dobre ude; morda odpade tudi kaj še na druge/ ljudi. Po pravilih se ne sme pečati s takim trženjem. Tudi ne plača seveda nobenega davka. Ubogi trgovci morajo .plačevati davke, da so črni. Tu pa jim izpred ust jemlje zaslužek klerikalna posojilnica, kateri ni treba plačevati nobenega davka za to trgovino. Trgovci se opravičeno pritožujejo, ker trpijo pod to konkurenco, naperjeno proti njim najbrže h političnih nagibov. Kaj pravi k temu finančna oblast? Kako rešujejo Slovence na Koroškem slov. klerikalna društva. — Nemci delajo zjvso silo na,tP, da bi čjrri prej pgijemciji koroške Slovence. Iz šol podijo še tisto . malo slovenščine, kar je je tam« edino politično društvo ji|n je vladj, rasjjpustila, če govori kdo na kolodvorih slovensko; ga zapro itd. Krivic ih nasilstev na vseh koncih in krajih polno. Pri ljudskem štetju sedaj sleparijo Slovence, da je škandal. Ali kaj delajo nasproti temu' slov. klerikalna društva? Berimo poročila v zadnjem »Miru«: Melviče: Naš vneti gospod provizor so' ustanovili bratovščino presv. Srca Jezusovega. — Smiheli pri Pliberk«. Zborovanje slov. kat, izobraževalnega .društva. Z velikim zanimanjem so zborovalci sledili izvajanju č g. Iv. Hornbocka, ki je poročal o Jeruzalemskem romanju. Nato sta sledili igri: »Marijin otrok« in »Rdeči nosi«. Na tak način torej se" 'rešuje koroške Slovence na katoliški podlagi; Učiteljiščniki prirede 4. febr. zabavni večer! — Veselo trte je iznenadila v tor-v kovi »Soči« vest, da priredijo učiteljiščni-ki 4. februar, zabavni večer. Prireditev nam jasno tiMlfiSk vrfcf* ftefrfedujejo sedaj, ko so se rešili »azijskega« Kopra. Dolžnost nas učiteljev je, da podpiramo naše bodoče kolege pri njihovih prireditvah. Toraj. učitelji okoličani, naj nihče ne zamudi te prireditve. Nikomur ne bo zaL da se je udeležil tega zabavnega večera, ki ga prirede naši bodoči kolegi, goriški učiteljiščniki. Učitelj. Učiteljice proti celibatu. — Deputa-cija nižjeavstrijskih učiteljic je 21. t. m. izročila poslancem naprednih strank v našem parlamentu spomenico, v kateri zahtevajo odpravo celibata učiteljic. Poslanci so izjavili, da so za odpravo, ker je celibat učiteljic nekaj nemoralnega. KatoJlško-ločenl za reformo ločitve« nega zakona. — Deputacija katoliško-lo-čenih se je predstavila 20. t. m. svobodomiselnim poslancem v našem parlamentu ter zaprosila, naj delajo na premembo ločitvenega zakona, kajti sedanji zastareli zakon je kriv, da je okoli 100.000 konku-btnatov in koliko nezakonskih otrok pride od takega življenja! . Kakor znano, so klerikalci proti taki reformi. Ljubše jim je 100.000 konkubina-tov in nebroj nezakonskih otrok kot pa pametna reforma ločitvenega zakona, .. Zabavni večer učheljlščnlkov. - Kakor že naznanjeno, se bo vršil zabavni ve-čei; 4» febr. v veliki dvorani »Trgovskega doma« ob l/a9 zvečer. Na v.sporcdu, ki ga, pravočasno , naznanimo, so peyske in glasbene točke, katere proizvaja zbor uči-teljiščnikov. Po vsporedu prosta zabava in ples. Poslovala bo šaljiva pošta in tudi cvetličnih šopkov ne bo manjkalo. Sploh vlada v Gorici veliko zanimanje za to prireditev. Cisti dobiček je namenjen za »Dijaško kuhinjo«! Meso od bolne živine je skušal raz-pečati v Gorici neki Ivan Ropretič. On trdi, da ne ve nič, da bi bilo meso od bolne živine. Ropretiča so aretirali. V morje je bil pahnjen m utonil je Blaž Kušar dne 12. julija 1910. Neki Alič iz Sibenika se ie pričkal ž njim v Pancanu pri Tržiču ter ga sunil. Stala sta na bregu. Kušar je padel v morje in utonit. Alič je bil radi tega klican pred goriško okrožno sodnijo. Trdil je, da ni imel nobenega hudobnega namena, da pa sta bila oba pijana. Alič je obsojen na 4 mesece težke, ječe z jednim postom vsak mesec. Javni ples priredijo fantje iz Ozeljana v nedeljo, dne 29. t. m. v prostorih g. Štefana Špacapana. Izpred sodnije. — Pred sodnijo so; stali: Franc Faganelj, sin Franc, žena Julija, sin Bernard, hči Marija in Josip Ušaj, vsi iz oseške občine, obtoženi, da so vzeli na državnem kolodvoru zavoje blaga u Celovca na tvrdko Macuzzi poslanega, v vrednosti več tisočev. Obsojeni so: Franc Faganelj na 3 mesece ječe, sin ¦ealantn pride f Fr^aiifcjm^^aesecevj Bernard |ia 2 raese-^ kontrolo je pričelo klanje prešjčev za. \z-v V hrvatskem saboru so izvolili 24. t. caVJos1. Ušaj na 2 meseca, Julija Faganelj § voz, transport svinjskega mesa j$ že pri* | n?. adresni odsek. Izvoljeni so- bili na to na6tednov zapora, Marija na 3 tedne; vsi seifeodo tudi pp|ti|.; V.^i* '. Družba sv. Cirila in Metoda. nabrala v gostilni g/Tutntflta'* V Nedeljo 22, t. m. vesela družba obmejnih Cirilrhe-todarjev 5 K 97'^ za. C. M. D. Denar hrani tipjrava briške C. M. podružnice. Dobrovo. — V .nedeljo, dne 29. t. in. ob 3. popoldne se ko vršil občni zbor briške C.M. podružnice na Dobrovem v prostorih g. Pušnarja. Dnevni red po pravilih., Narodni rojaki storite vsak svojo f.arodno dolžnost in prihitite k zborovanja* Pomislimo, da smo ravno ob meji ter smo dolžni jo z združenimi močmi braniti. Torej v nedeljo vsi na Dobrovo k- zborovanju! Odbor. Cel* vagon govedine za poskus.50 poslali Politični pregled. Sckolski CestoiI<. h Rlhemberga. — Radi nenadnega zadržka bo imel odsek »Sokola« v Rihein-bctfju letni občni zbor dne 29, t, m. ob 3. uri popoldne na »Korpu«. »Sokol« v Ajdovščini bo imel svoj redni letni občni zbor dne 29. jan. t. 1. ob 4, pop. v dvorani g. Bratine. Vabi se k polni udeležbi. Odbor. ' Na III. rednem občnem zboru društva »Sokol« v $f. Andrežu je bil soglasne izvoljen ta?te odbor: Starosta:, A. Zavadiav, podstarosta J. Marusič, blagajnik Fr. Na-nut, tajnik Vlad. Fuvlani, načelnik Al. Hudal. Odborniki: Al. Pavletič, Iv. Pavlin, .los. Branilk, Ant. Ku/miu, Jos. Kux-min. Namestnika A. Š. in H. Furlani. Pregledov, rač.: A. $T in H. Fik lani.'Novemu odboru želimo krepko delovanje in potem tudi v St. Andrežu zakličemo 'Zora vstaja, hoče biti dan«. Iveza narodnih društev. Ložlce-Anhovo. — Na Svečnico ob »V/a uri pop. bode imelo druStvo »Zarja« svoj redni občili zbor v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika in pregledovaleev računov, volitev novega odbora in slučajnosti. NB. V slučaju nesklepčnosti vršil se bode občni zbor v smislu pravil pol ure kasneje f>b vsaki udeležbi. Odbor. Iz Renfi. — Veselica, katero je priredilo pevsko društvo »Svoboda« v Renčali, se je prav izvrstno obnesla kakor do sedaj vse veselice, katere je priredilo gori imenovano hvale vredno društvo. Koled-nica, posebno pa koračnici »Veseli bratci-in »Bratje bodimo veseli,« vse tri mešani zbori s spremljevanjein orkestra, katere je dl.igiral avtor sam, Renčan, gosp. L. Pahor, viSil revident pri južni železnici, so posuišakem zelo dopadli. Koračnica »Veseli bratci-, se je morala na željo ponavljati. Zelo lepo se je razlegala po dvorani tudi'mak« .pesem »Vozle rečki vozle mostu« ped vodstvom g. R< Vižfcitina. nad-učitelja te Ren?. Veliko smeha pa je vzbudite gledalcem J. Štokova burka »Mutasti nutzikant«. katero so igrali domaČi drle-taftti in pokazali pri tem, da Renče nimajo samo pevskih močij, ampak tudi moči za na oder. TfpfSkHbrtoe in go^odarska vesti. Carino na argentinsko mer ;e odpravila vlada na Portugalskem, .stotako stori najbrie v kratkem Švica. Dunajski mesarji so imeli pred kratkim zborovanje, na katerem so se izrekli za neomejen uvoz argentinskega nesa ter poživljajo vlado, da dovoli tak uvoz. Meso *iz Argeutinije bi imelo priti v Trst vsakih 10 dni redno in vedno v zadosti kvantiteti. Zajedno so zahtevali od vlade, da naj se. pobriga, da stopi takoj v veljavo trgovska pogodba s Srbijo, kar se je že zgodilo. Avstro-ogrskj veterinarji v Belem-gradu. —Ker je stopila v veljavo trgovinska, pogodba, so dospeli 24. t m. poslani avstro-o#rski veterinarji v Beligrad, ki imajo nalogo preiskati srbsko meso, določeno za izvoz v Avstrijo. Pod njihovo r.--^Poshmska «be*nica. Ljudsko štetje, — V seji 24. t, m. je govoril notranji mi-, i nister -q ljudskem'štetju.. Trdil je, da je< vlada pripravljena varovati objektiviteto in korektnost pri ljudskem štetju. Skušal je biti kolikor mogoče objektiven in je izjavil, da se čuti prisiljenega glede na ne* štete interpelacije, ki mu prihajajo od strani raznih narodnosti glede ljudskega štetja dati nekatera pojasnila. Če so v interpelacijah navedena fakta resnična, potem Tj ii d šk o štetje tudi za vlado ne more biti z a 11 e s 1 j i v o ni e r i 1 o. Vlada si je' svesta, da vsebuje kon-^iripuijja. mnogo pogreškov, kar pa je splošna, napaka vsake statistike, to so or-ganičnl pogreški vsakega statističnega postopanja. Če pa so .se dogajale h o t e nepravilnosti, zlasti v zadevi občevalnega jezik«, potem je to drugo vprašanje. Vlada je vse organe zla s t i v t c m o z i r ti s v a r i 1 a i n š t c v n i 111 komi s a r j e m naročila, da m or a-j o p o s topati po p o 1 n o m a n e p r i-stransko, zlasti p r i d o r o č ev a-n j u občevalnega je z i k a. Podu-čevala je števne komisarje o njih dolžnostih, če pa ti svoje dolžnosti niso opravljali, kakor bi bili morali in če so se posluževali nasilja in družabnega bojkota, da so premogli do napačnih napovedb, j e t o v M e o b s o db e v r e d n o j n j e v l a-J a u k a za I a v s e t a k e si ti čaj e u a j* strožje pr e iskat i t,e r p os k r b e la da se Izvedejo vsepotrebne ko-r ek t u r e, p r o t i š t e v n i m k o m i -s a r j e m p a, ki so kršili svoje d o 1 ž n o s t i, p a s e uvede 11 a js t r o -ž j a p r e i s k a v a, poklicali ji h bo-d o n a o d g o v o r i n č e s e izkaže 11 jih krivd a, b odo k a r n a j s t r ož-je kaznovani. Za VVickelbuvgom je govoril češki I radikalec dr. ftaxa ter izjavil, da zavzemajo češki radikakj napram vladi najstrožjo opozicijo zaradi dogodkov pri ljudskem štetju. Bugatto je govoril za laško pravno fakulteto v Trstu. Poslanec Adler je kriti-koval program Bicnerihove vlade, da se vede vlada pasivno nasproti vsem državnim vprašanjem; obrnil se je tudi proti temu, da zbornica nima ničesar govoriti o vprašanjih, kakor je bosansko razmerje, veleizdajniški procesi itd., ki so politične reči prvega reda. Včeraj je zbornica nadaljevala prvo čitanje proračuna. Govorili so razni govorniki. Seja zopet danes. V železniškem odseku je poročal med dngim posl. Dobcrnig o železniški zvezi Gjrica-Čcrvinjan, Poročila z Dunaja pravijo, da se ie Bugatto zavzel za to, da se Gradišče zveze s to novo železnico; za to da se je zavzemal tudi posl. Fon!! Slovensko vseučillško vprašanje. — Danes dop. ie bila slovenska deputacaja pri nauSnem ministru. Danes pop. je napovedana seja skupnega vseučiliškega kluba, v kateri se ima formulirati stališče Jugoslovanov nasproti laški fakulteti ter staviti zahteve glede slov. vseučilišča. »Slovanska Enota«. — Včeraj je imel komite Češkega kluba sejo, v kateri je bil sprejet reorganizadjski Statut »Slovanske Enote«. Na to slede nova pogajanja z Jugoslovani. »Slovenski klub« je imel zopet sejo, v kateri so debatirali o politični situacUi Prišli pa niso še do nobenega zaključka! »Zveza južnih Slovanov« je imela sejo, v kateri se je razpravljalo o političnem položaju. Sklepi se držijo lajno. Admiral Montecuccoli je pomaknjen v H. činovni razred, torej je enak skupne-: mu vojnemu ministru in ministroma za deželno brambo. Govori se ob tej priliki o, ustanovitvi mornariškega mipisterstva.? Srbski kralj Peter. odpotuje v Rim dne 12. februvarija t. i. Novi nuncij na Dunaju. — Naslednik dosedanjega papežkega nuncija Granito di Beimonte na Ounaiu postane monisignor Alessandro Bavona,* ki je sedaj nuncij Braziliji. Svojo novo službo nastopi v za- delegatje za ogrsko - hrvatski deželni ČbtOE, P,oslanchM>alk>ij^ n&voljeni v*dekM gacijo, so izjavili, da ne sprejmejo izvolitve. Ban Tomašič je reki, da morajo sprejeti, ako so dobri patriotje. Nastal je prepir,:Prišto je do hrupnih prizorov ob predlogu, da deffiifaviia rešitev glede od-lonjenih rhandatov se poveri pododseku. Pornoer je zahteval vse akte glede železniške pragmatike, Zatluka je interpeifcal glede prepovedi sejmov radi "Živinske kuge. Zahteve mornarice. — 24. t. m. se je obravnaval v ogrskih delegacijah predlog skupne vlade o izrednem mornariškem kreditu. Mornariška uprava zahteva 4 velike bojne ladije za 20.000 ton, ki bi stale 242,400.000 kron, nadalje 3 križarke za 3500 ton','"ki stanejo 30,000.000 K,' 6'tor-pednih ladij po 8000 ton za 18,000.000 K, 12 torpednih čolnov za 12,000,000 K in 6 podgorskih čolnov za, 10,000.000 K. ' četku aprila. Razne vesti. Slovensko akadem. društvo »Ilirija« v Pragj bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 28. januarja 1911 ob 8. uri v prostorih društva Taborska 14.1. Akademično društva slovensk. agronomov »Kras« na Dunaju naznanja svoj III. redni občni zbor, ki se vrši dne 28. prosinca v lokalu: XVIII, okraj, vogal Kart-Heckgasse in Sehopenhauerstr. 55. z običajnim dnevnim redom. Smrt turške pisateljice. — V Carigradu je umrla 80 letna Adileh Safer Ha-uuin, piva tuška pisateljica. Njeni romani so vzbujali pred 40 leti veliko senzacijo, saj je bila ona prva, Id je popisala turško haretrisia> življenje. 36 kilometrov s tremi sopotniki. — Zi akoplovee VVevmann je vzletel na svojem zrakoplovu s tremi sopotniki in napravil .10 km v 27 minutah, Preletel je pot med Rouy-jem in Fstheny-jern na Francoskem. Nov| škandali angleških sufragetk. — V soboto se je vršila prva seja angleškega državnega zbora. Ob tej priliki so zo-ipet demonstrirale ženske po Londonu ter zahtevale volilno pravico za se. Posebno na piki imajo ministra Churchilla, ki bi tudi>edaj kmalu okusil pesti nežnega spola, da ni policija razgnala demon stran tinj. Znana angleška prvoboriteljica Miss Pankhurst se je izrabila v Parizu, da bodo primorane priti na ulico angleške su-frasfetke na dan kronanja angleškega kralja,- ako do tedaj ne reši ugodno državni zbor njihovih zahtev. Hči železničarjev. — Pred desetimi leti je dobil postajenačelnik novorojeno deklico, zapuščeno od lastne matere, v nekem železniškem vozu. Vsi uradniki in delavci ruske Nikolajeve železnice, ki veže Petrograd z Moskvo, in na koji progi je bilo dobljeno dete, so sklenili, adoptirati otroka. Vsi dajejo mesečno prispevke za njeno vzgojo in za ofgno doto. Deklica, ki je obhajala sedal šYo^| desetletnico, ima že 800.000 K. Ljudmila NSkolajevska so jo imenovali. Dezerterii na Francoskem. — Francoski vojaški list v Parisu prinaša število dezerterjev. Beguncev je vse polno. L. 1910. je znašalo število on* mladeničev, ki so se odtegnili vojaški dolžnosti še pred naborom, 53.000. Vojakov ie pa pobegnilo y istem času 13300. Petelini v Atenah. — V Atenah zelo spoštujejo peteline. Skoraj na vsaki ploščati strehi so petelini, kofih jutranji klic zbudi vse prebivalce. Avstro-ogrskemu konzulu pa *ii ugajal ta jutranji klic, pritožil se je na policijo, neki uradnik ie izdal to atenskim časopisom in začeli so napadati našega konzula. Če pride do kakega hudega spora, do kake vojne med Avstrijo in Grčijo, potem zakrivi to kfrvopreUtie edino le naša diplomacija, ki se boji petelinov!! „'¦*"' Vstala v Arabiji. —' Turška Vlada je poslala v ATabijo nad vstaše nad30.000 vojakov, 10.000 jih še pošlje. J ' Jemen je proglašen baje za samostojno kneževino« 1 . italijanska iustica. — V par dneh se bo vršil pred poroto v Viterbo .(Italiia) proces proti 36 članom zločinske družbe kamora v Neaplju radi umora zakonskega para Cuocolo dne & junija .1906- P*e#re-. iskave so toraHrajate skoraj pet let. Za- konski par je spadal h kaimpri, toda bil je ¦; osumljen« da, je iszd^Ne:a#pSs|i policiji i; nekaj svojih drugiov, kj ?e-.|e airetiralo, Za:-y! to so-ostali fiart i||npri^^fe^%^^^ \ oba Cuopolo in Jk!omaj,^edaj pridne, iaiit miva porotna razprava'; ;' . '. Odpor proti antlmodemistlčnj prisegi ¦ na Bavarskem je velik; Med člani Tajnih,. kongregacij, posebno med frančiškaaii;.fe;1 nastal hud odpor proti papeževemu\bw " ku glodd antimoderniističine prisege. .RaidiV tega je izstopilo več frančiškanov iz reda-J in katoliške:vere ter se upisabVmed sta^*> rokatoličane. VseučiMški profesor dr. WU-:;> man je rekel: da papežev odlok pomehi^ le nekulturnost in papeževo nalzadnjaštvo* : Wilmana so seveda suspendirali. ¦ \, Vsem narodnostim na Dunaju je bil napil predsednik seinskega generalnega..-sveta v Parizu povodom obiska dunajskih" občinskih svetnikov« : 'Debelo so gledali dunajski krščanski socialni možje, da na Francoskem tako dobro vedo, da ne pre«? bivajo na Dunaju,le Nemci. Iz napitnice je, donelo, da bi bilo prav, če bi bili sveti dunajski mestni očetje pravični drugim narodnostim na Dunaju I Tovarna ptetnlčev v Vatikanu. — Te dneve se je Čutil papež Pij X. primorame-ga, odvzeti svojemu tajnemu 'komorniku Mac-Swiney vse časti in naslove. Prejšnji tupež Lev XIII. Je podelil Mac-Swi^ neyu naslov: »Marquis de Mashanaglas«. Toda Mac - Swiney, se je izjavil; da odloži svoje naslove le pod tem pogojem, ako mu vrne Vatikan svoto, za katero je kupil te naslove. Znano je, da kupčuje Vatikan z naslovi. Za 100.000 frankov lahko postaneš papeški vojvoda, za 25.000 frankov ' marquis (mejni grof), za 14.000 frankov pa papeški grof. Mac-Swiney ima dobro shranjeno potrdilo o vplačanih 25.000 frankih. On "namerava sedaj papeža tožiti, in kaže, di ne pozna šal v tem oziru. Mac-Swiney (lepo ime za rimskega plemiča) je> bil poročen v prvem zakonu z nečakinjo nekega kardinala, v drugem zakonu pa s hčerjo nemškega grofa. Njegov oče je bil mešetar v Parizu, stari oče pa krojač. Anarhisti v Tokiju, glavnem jap, mestu je končal te dneve proces proti 26 anarhistom, ki so bili obtoženi, da so po-V skušali umoriti japonskega, cesarja. 24 jih. je bilo na smrt 'obsojenJh, med; njimi tudi njihov vodja, dr- Kotoku, ed^n je dobil 8,," eden pa II let ječe. Vsi so vzeli obsodbo s smehljajem na znanje. Dr. Kotoku je za-vpil v sodni dvorani: »2 i v e 1 a an a rh 1-j a!« Na smrt obsojene so že obesili.., Vzlet s petimi osebami. — Henry; Ferman se je spustil pri *Puy--u v zrak s svojim zrakoplovom, na katerem so imele prostor zraven njega še štiri osebe, dve, dami in dva druga zrakoplOvca. Zrako-plov je bil obtežen s 320 kg. S to težo je letel zrakoplov v višini 20 m enkrat okrog celega velikega aerodroma. ; poskus z npua , Ona je enostaufio najpopolnejša kar se. jedilne, -ma^ti ,l«4el.uje; Irj prekosi Qotouo no|u«cja pričaka;-' Malt oglasi. Hajma^Sa pfrstojbfea stane 6O f In. tto je ogla* obsato^ft *e -raffliiia n ^wko Besedo 3 »tu. Kiftrljr»raeil*siii9etiwttje »a trgovce to obrtnike. Koliko Je manJSih trgovcev in obrtnOtOT v OoHct, katerih na deželi (in celo ˇ JnesW> nitiBe ne potna, ker nikjer na lni«ri(a]o. Skoda nI majhna. Uradnik išče šoto * EUSSS*"' upravništvo. _____ Drnrio co skoraj nova 1-nadstropna hiša -Tivm SB v bližini živinskega trga v Gorici — obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti in kos vrta. Pitna voda pri hjši. - Natančneja po-ja9uila daje g. Brankovič Ahdr., Sempas št. 2. fliM* OQ meblovana soba b hrano, ali brez UuUd SB hrane v Semeniški ulici štev. a, II. nadstropje. Išče se 14 ali 15-letnega učenca za prodajalno jestvin. Prednost imajo oni, ki šo nekoliko že vešči v tej stroki. Ponudbe na naše upravništvo. \ ,Dopust je bil letos pokvarjen, kaj ne, saj je lilo grozno". „Ti motiš Be, dragi prijatelj, jas noail sem vedno I Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite I Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz plaque-ziata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K. Pri naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročila naj se pošljejo na: JOH WEINER, DUNAJ XIX/I Boschstrasse 2/7. UfUibovaia pekarija ii shidtt&tii Karol Draščik w Cariu aa Ksr» v (lutai hili) zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi rtajfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerju na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo -----------------0^* po Jako zmernih cenah. "*• v Gorici,' *r naslednik Jas. Terpltf. Ha tredi BaStcIJa i. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. NaloeBBju kBpavaiifio tlrafaerikegt !¦ drabisat ¦laft« tir tkaali, traja Ii iltlJ. POTREBŠČINE Jja pisaruici, taillci ii popitiiki. Ifajboljge Sivfinke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroja f9 is igvtjatie. Svettnjfee. — Boinl venci. — MaSnf knjlilee. ti§na obuvala ža ?st letne čase. Posebnost: tmm za idrnm, hm ii Melje. „QH0!" Najbolje oskrbljena zalocna za kramarje, krošnjarje, prodajalca po sejmih in trsih ter na deželi. I 3*-* Ludovik Borovnik sss pnihar = v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, liobert-pašk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežnb in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Velika zaloga dvokoles od K 30—300; šivalnih strojev od K 30-^250; Sramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne \ obroke. Novi. slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, . poštnine prosti, Najnoveje acetilen svetilke j za gostilničarje in društva od B K naprej. ! 30 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stane. Zaloga vsakovrstnega blaga iz inozemskih in čeških fouaren ter izg> touljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske krofe. Ha željo se obleka tudi ukroji. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor todt za brate „Sokoie", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Hotel Irabesinger u Celoucu Oelikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, m prenočujejo o Celovcu; Tukaj najdejo lepe/ snažne in po zimi sakorjene sobe p* 1 E do 5 K, okisne Jedi, dobro pijačo po ceni. *""** Velilto dvorišče asa vozove in tri hlev« za konje, *¦—< Za zabavo služi fagljiSk po zimi zakurjeno. *L,?* SBQuUat8m Vrtu. — Y tt,m h?»eKl naidcte \sak dan prijetno slovensko drotto, posebno v sredah z?e8er. ~ ' Velike dvorano za sao.de in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači oniriibus. Lastnik: Ivan Milfotlig. pn Kmečka banka v Gorici, }/ (na Kornu it U) pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in ua tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po 4 31 01 |4 |0 Načetetvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veiep. -in župan v Biljab, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij BandeJj, veleposestnik v Podgori. ------------------- njfc; Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zaillotanje se v jeduakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Torarn. uuunko. Ttrrarn. znamka. Tovarn, znouika, •J. x mi, u:» a. t. *¦ k Jj Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |J reglstrovana zadruga z neomejenim jamet vom. !3* N&Čel&tvo in nadzorstvo >Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom vt na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni regiater vpisana pravila, pri %± skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto i9(W. ta-le način poslovanja: ^ Daje svojim članom posojila r.a odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po ]j* +a| 1 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. %}