PoStnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUG OSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izbija vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din IB'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—•, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
102.
kos.
V LJUBLJANI dne 21. decembra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
.«26. Uredba o pooblastitvi ministra za promet, da dovoli Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev posojilo iz gotovine pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav.
727.	Pravilnik o uslužbencih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji.
728. Znižanje terminalnih brzojavnih taks v medsebojnem razmerju med Jugoslavijo in Turčijo.
729. Odredba o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih.
730. Razglas o potrditvi proračuna Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1941.
731. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
726.
Ministrski svet predpisuje na podstavi čl. 1. uredbe ° spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. na predlog ministra za promet tole
uredbo
o pooblastitvi ministra za promet, da dovoli Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev posojilo iz gotovine pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav.*
Clen 1.
Minister za promet se pooblašča, da izjemno od določb člena 159. pravilnika o delavcih državnih prometnih haprav dovoli iz razpoložljive gotovine pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav Zvezi na-lavljalnih zadrug državnih uslužbe«c5tr posojilo do skupnega zneska din 50.000.000 — s 4% letnih obresti.
S lem posojilom pridobljena sredstva sme uporabiti Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev zgolj le *a blagovne kredite zadrugam državnega prometnega osebja, da se olajša preskrba osebja z življenjskimi potrebščinami
Clen 2.
Minister za promet določi natančnejše pogoje za sklenitev tega posojila; odplačilni rok se mora določiti
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. decembra 1940., št. 287;XCV111/87L,
tako, da je Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev dolžna odplačevati posojene vsote v mesečnih obrokih po din 1,000.000’— oziroma največ v višini posojene vsote; prvi obrok dospe v enem letu od prejema posojila. V prvem odstavku prednjega člena določene obresti je Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev dolžna plačevati polletno v začetku vsakega koledarskega polletja po stanju dolga, računaje od dne prejema posojila.
Clen 3.
Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev mora dajati nabavljalnim zadrugam državnega prometnega osebja kredit iz sredstev posojila po členu 1. te uredbe v življenjskih potrebščinah, ki jih porazdeljuje po številu železniškega osebja ustanov, na kaierih ozemlju so zadevne zadruge, in po stvarnih potrebah njih zadružnikov, ne da bi zato zmanjšala redne kredite tem zadrugam po Zvezi.
Clen 4.
Pravilno uporabo sredstev tega posojila nadzira minister za promet po glavnem upravniku pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav.
Clen 5.
Ta uredba slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 26. novembra 1940.; M. s. št. 1524.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
Minister za promet ing. N. Bešlič s. r.
^Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
727.
Na podstavi členov 2., 5. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, člena 12. uredbe o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, člena 12. uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike in § 23., odst. 1., točke 4., pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji, R. št. 4826 l dne 29. decembra 1937. predpisujem tale
pravilnik
d uslužbencih bratovskih skladnic za zavarovanje delavce? in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji.*
I.	POGLAVJE.
Splošne določbe.
Slov Ta pravilnik ureja iz službenega razmerja izvirajoče pravice in dolžnosti uslužbencev bratovskih skladnic za zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev.
(*) Uslužbenec bratovske skladnice je, kdor se po določbah tega pravilnika sprejme v službo glavne bra tovske skladnice ali krajevne bratovske skladnice.
(*) Za pogodbene in honorarne uslužbence in dnev-ničarje veljajo določbe XI. poglavja tega pravilnika.
§ 2.
Z nastopom stužbe prizna vsak uslužbenec bratovske skladnice tudi brez posebne izjave določbe tega pravilnika.
§ 3.
Za razvrščenega uslužbenca bratovske skladnice sme ne glede na spol biti postavljen, kdor:
1. je državljan kraljevine Jugoslavije in popolnoma vešč državnemu jeziku;
2. je dovršil 18 let starosti;
3. je telesno, umsko in nravno sposoben za službo, v katero se sprejema;
4. ima po pravilniku določeno izobrazbo za stroko, v katero vstopa;
5. Ima ob nedoletnosti odobritev roditeljev ali varuha;
6. je po dovršenih 21 letih starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po določbah zakona o ustroju vojske In mornarice oproščen službe v 9talnem kadru in zavezan plačevanju vojnice in dokaže, da je vojnico plačal;
7. ni dovršil 45 let starosti;
8. ni pod skrbstvom ali v stečaju ali ni nad njim
podaljšana očetovska oblast;
9. ni bil s pravnomočno sodno sodbo obsojen na zgubo častnih pravic, d<-kler ta zadržek traja;
10. mu ni prenehala prejšnja služba po sodbi disciplinskega ali rednega sodišča;
11. ne uživa pokojnine po kateri koli osnovL
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	novembra 1940., št. 267/XCII «17. - Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 28. novembra 1940.. št. 275 XCVI 818, in z dne 29. novembra 1940.. šL 276, oz. z dne 3. decembra 1910., št. 880^XC V11/855.
II.	POGLAVJE.
Razdelitev uslužbencev in službe.
§ 4.
Uslužbenci bratovske skladnice so pripravniki in
stalni in se delijo na:
1. uradnike,
2. zvaničnike in
3. pomožne uslužbence.
§ 5.
(’) Služba pri bratovski skladnici se deli na pet službenih kategorij po izobrazbi, ki se zahteva za posamezne stroke, in sicer:
1. kategorija A: služba, za katero se zahteva popolna fakultetna ali tej enaka izobrazba;
2. kategorija B: služba, za katero se zahteva popolna srednješolska ali tej enaka izobrazba;
3. kategorija C: služba, za katero se zahtevajo najmanj dovršeni štirje razredi srednje šole z opravljenim nižjim tečajnim izpitom ali tem enaka izobrazba;
4. kategorija C: služba, za katero se zahtevata najmanj dva razreda srednje šole ali tema eneka izobrazba;
5. kategorija D: služba, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost.
(*) Za odločitev o vprašanju, katere strokovne šole ustrezajo fakultetni ali popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi, veljajo predpisi uredbe o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
(*) Uslužbenci kategorij A, B in C so uradniki, uslužbenci kategorije C .so zvaničniki, kategorije D pa pomožni uslužbenci.
(4)	Brez popolne fakultetne izobrazbe se ne morejo postavljati upravnik, pravni referent, zdravniki in lekarnarji glavnih bratovskih skladnic.
(a) Kategorije se delijo na skupine. Vsaka kategorija ima 12 skupin.
§ 6.
(*) Pri bratovskih skladnicah se določajo tale zvanja:
1. upravnik (za glavno bratovsko skladnlco),
2. poslovodja (za krajevno bratovsko skladnico),
8. šef odseka,
4. šef zdravnikov,
5. zdravnik,
6. pravni referent,
7. lekarnar,
8. revizor,
9. knjigovodja,
10. pomožni knjigovodja,
11. likvidator,
12. blagajnik,
13. matičar,
14. arhivar,
15. arlrv^ki uradnik,
16. statistik,
17. pisar,
18. dentist,
19. rentgenizator,
20. ekonom,
21. daklilograf-inja,
22. babica,
23 retaksator,
24. instrumeniar-ka,
25 bolničar ka,
26. pomožni uslužbenec.
(2) Mesta pri bratovskih skladnicah sistemizira naknadno ministrstvo za gozdove in rudnike po predlogih glavnih upravnih odborov.
111.	POGLAVJE.
Sprejem v službo in pripravljalna služba.
§ 7-
(*) Uslužbenci se sprejemajo v službo in izpraznjena mesta se popolnjujejo z natečajem, ki ga razpiše glavni upravni odbor glavne biatovske skladnice, v čigar okolišu naj se popolnijo potrebna mesta,, to pa samo za uslužbence kategorij A, B in C.
Uslužbence kategorij C in D postavi.,j za glavne bratovske skladnice glasni upravni odbor, za krajevne bratovske skladnice pa glavni upravni odbor po predlogu krajevnega upravnega odbora.
(2) V objavi natečaja je treba navesti kategorijo, stroko, položaj in prejemke, ki se dobč z mestom, za katero se razpisuje natečaj, kakor tudi pogoje, ki jih mora kandidat spolnjevati. Oglas je treba objaviti pri prizadeti glavni oziroma pri krajevni bratovski skladnici in vsaj v enem krajevnem dnevniku po izbiri glavnega upravnega odbora.
(*) Kdor želi stopiti v službo bratovske skladnice, mora napisati svojeročno prošnjo in v njej navesti: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva, narodnost, dotedanji poklic, šolsko izobrazbo, jezike, ki jih govori in piše. zakonski stan, število otrok in leto njih' rojstva. Prošnji mora priložiti tudi vse potrebne listine, ki se zahtevajo po § 3. tega pravilnika.
(*) Od objave oglasa do dne, ko se konča sprejemanje prošenj, mora preteči najmanj 20 dni. Zakasnele prošnje se ne upoštevajo. Pri prejemu prošenj po pošti velja za dan prejema datum žiga odpremne pošte.
§ 8.
0) Razvrščene uslužbence izbira in postavlja glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice na podstavi Predpisno predloženih prošenj, in to največ dvakrat na leto.
(*) Uslužbenci se postavijo šele, ko odobri rudarsko oblastvo zapisniški sklep glavnega upravnega odbora.
(') Za uslužbence krajevnih bratovskih skladnic je potreben predlog krajevnega upravnega odbora.
upravni odbor v opravičenem primeru tega roka ne podaljša.
(2) Prejemki začno teči z dnevom nastopa službe.
(*) Dekret o postavitvi izda in podpiše predsednik glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice.
§ 12.
(*) Pripravljalna služba traja najmanj dve leti.
(2) Med pripravljalno službo je treba dati pripravniku možnost, da se uvede v vse vrste poslov, zlasti pa v posle svoje stroke.
(') Pripravnikom se računa v službo tudi čas, prebit na bolovanju, do šestih tednov, kakor tudi čas na vojaških vajah.
(*) Glavni upravni odbor sme izjemoma posamezne osebe potrebne stroke, ki so delale pri kaki drugi ustanovi ali podjetju, sprejeti za stalne uslužbence in takoj razvrstiti v ustrezno kategorijo in skupino po strokovni izobrazbi in letih službe.
(5) Cas službe sorodne stroke, prebit pri drugih ustanovah ali podjetjih, sme priznati glavni upravni odbor ob razvrstitvi največ z njegovo popolno dobo.
§ 13.
(*) Strokovne izpite opravljajo pripravniki kategorij A, B in C pred komisijo, ki jo za vsako leto vnaprej odredi glavni upravni odbor vsake glavne bra ovske skladnice sporazumno s pristojnim rudarskim oblastvom prve stopnje.
(2) Program in način opravljanja izpita predpiše minister za gozdove in rudnike s posebno naredbo.
(') Prijave za izpit se predložijo glavnemu upravnemu odboru glavne bratovske skladnice najkasneje do
1.	junija vsakega leta. -
(‘) Pripravniku, ki napravi strokovni izpit zunaj službenega mesta, se prizna pravica do potnih stroškov, če napravi izpit ob prvem opravljanju.
(5) Tiste osebe, ki so sprejete za stalne uslužbence bratovske skladnice po § 12., odst. 4., tega pravilnika, ne opravljajo strokovnega izpita.
§ 11
(*) Po dokončanem prvem letu pripravljalne službe se sme dovoliti pripravniku opravljanje strokovnega izpita.
(2) Ce napravi pripravnik izpit preden pretečeta dve leti pripravljalne službe, ostane še dalje pripravnik,
§ 9-
0) Za uslužbenca kake službene kategorije sme biti 8Prejet samd, kdor ima izobrazbo, ki se za to kategorijo P° § 5. tega pravilnika zahteva.
(2) Kdor ima izobrazbo za višjo kategorijo, se sme ®Prejeti v nižjo kategorijo samo z njegovo privolitvijo Ih ima v takem primeru samo tiste pravice, ki jih daje 1® pravilnik uslužbencem tiste kategorije, v katero je "topil.
§ 10.
Izpraznjena mesta se popolnjujejo predvsem izmed ^zvrščenih uslužbencev bratovske skladnice, ki spolnjujejo pogoje za kategorijo in skupino, če imajo povprečno °ceno uajmanj »prav doberc.
§ 11.
0) Postavljeni uslužbenec se mora javiti na dolžnost tiajk-^neje v 15 dneh od dne priobčitve dekreta o postavitvi; sicer velja, da se je službi odpovedal, če glavni
dokler ne dovrši dveh let pripravljalne službe.
(*) Strokovni izpit se sme opravljati največ trikrat v petih letih. Pripravnik, ki ne napravi strokovnega izpita ob tretjem opravljanju ali ga ne napravi v petih letih pripravlialne službe, mora biti odpuščen iz službe.
(*) Razvrščeni uslužbenec zadobi stalnost, Če je postal polnoleten in če je zadostil vojaški obveznosti.
(5)	Po opravljenem strokovnem izpitu in po najmanj dveh let;h pripravljalne sln/be se razvrsti uslužbenec v najnižjo skupino svoje kategorije. Razvršča glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice. Dekret o razvrstitvi podpiše predsednik glavnega upravnega odbora.
IV.	POGLAVJE.
Prejemki razvrščenih uslužbencev.
§ 15.
0) Prejemki razvrščenih uslužbencev so: redni in izredni.
(*) Redni prejemki so: mesečna plača, položajna doklada in doklada za otroke.
(*) Izredni prejemki so: dnevnice, povračilo voznih stroškov za službena potovanja in povračilo selitvenih stroškov.
(4) Redni prejemki se izplačujejo v enakih mesečnih obrokih vsakega 1. dne v mesecu vnaprej, izredni pa po predložitvi rednih računov in priznanju njih pravilnosti.
(5) Draginjsko doklado sme določiti z odlokom minister za gozdove in rudnike na predlog glavnih upravnih odborov glavnih bratovskih skladnic, kadar koli pokaže splošni indeks cen Narodne banke nadaljnje zvi-
šanje cen za 15%. Ce pokaže splošni indeks cen znižanje za 15%, se ta doklada zniža.
§ 16.
Uslužbenci bratovske skladnice prejemajo službe in po kategoriji tele mesečne plače:
po
letih
1. kategorija A
2.	„	B
3.	„	C
A. Pripravniki: pii podjetjih .	.	.	din	1.500—
.	.	.	„	1.200—
.	.	.	„	1.000'—
v mestih din 1.800— „ 1.400— „ 1.200—
B. Stalni razvrščeni uslužbenci:
f Skupina	Kategorija A			Kategorija B			Kategorija C			Kategorija C			Kategorija D		
	pri podjetju	v mestih	Beograd Sarajevo Ljubljana Skoplje	pri podjetju	v mestih	Beograd Sarajevo Ljubljana Skoplje	pri podjetju	v mestih	Beograd Sarajevo Ljubljana Skoplje	pri podjetju	v mestih	Beograd Sarajevo Ljubljana Skoplje	pri podjetju	v mestih	Beograd Sarajevo Ljubljana Skoplje
L	1.800	2.100	2.300	1.400	1.625	1.800	1.100	1.300	1.450	900	1.075	1.200	750	900	1.000
II.	2.100	2.450	2.675	1.600	1.850	2.050	1.225	1.450	1.625	1.000	1.200	1.350	825	1.000	1.125
III.	2.400	2.800	3.050	1.800	2.075	2.300	1.350	1.600	1.800	1.100	1.325	1.500	900	1.100	1.250
IV.	2.700	3.150	3.425	2.000	2.300	2.550	1.475	1.750	1.975	1.225	1.475	1.675	1.000	1.225	1.400
V.	3.000	3.500	3.800	2.200	2.525	2.800	1.625	1.925	2.175	1.350	1.625	1.850	1.100	1.35L	1.550
VL	3.300	3.850	4.275	2.450	2.800	8.100	1.775	2.100	2.375	1.475	1.775	2.025	1.200	1.475	1.700
VII.	3.650	4.250	4.700	2.700	8.075	3.400	1.925	2.275	2.575	1.600	1.926	2.200	1.300	1.600	1.850
VIIL	4.000	4.650	5.125	2.950	3.350	8.700	2.075	2.450	2.775	1.700	2.050	2.350	1.375	1.700	1.975
IX.	4.350	5.050	5.550	3.200	3.625	4.000	2.200	2.600	2.950	1.800	2.075	2.500	1.450	1.800	2.100
X.	4.700	5.450	5.975	3.400	3.875	4.275	2.300	2.725	3.100	1.875	2.175	2.625	1.500	1.875	2.200
XL	5.000	5.750	6.350	3.600	4.025	4.500	2.400	2.850	3.250	1.950	2.275	2.750.	1.550	1.950	2.300
XII.	5.300	6.100	6.725	3.750	4.250	4.800	2.475	2.950	3.375	2.000	2.350	2.850	1.575	2.000	2.375
§ 17.
Doklada za otroke gre za vsakega v zakonitem zakonu rojenega ali pozakonjenega otroka.
§ 18.
Doklada znaša za vsakega otroka v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju po 150 dinarjev, v vseh drugih krajih pa po 100 dinarjev na mesec.
§ 19.
Doklada za otroka ne gre:
a) ko dovrši otrok 18 let starosti;
b) če ima otrok več ko 200 dinarjev kakršnega koli
čistega dohodka na mesec;
c) če stopi otrok v trgovino, obrt ali v kako podjetje kot učenec in mu daje poslodavec potrebno vzdrževanje;
č) če dovrši otrok še pred polnoletnostjo šolanje.
§ 20.
Izjemoma gre doklada za otroka tudi še po polnoletnosti:
a) če je otrok telesno ali duševno trajno nesposoben za pridobivanje;
b) če se šola otrok v državi na javni ali zasebni šoli občnega ali strokovnega pouka, to pa samo za tisti
čas, ko ga vod! pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 24. leta starosti, razen ako se otrok pred tem časom omoži ali oženi ali ako nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
§ 21.
(•) Ce sta oče ali. mati državni ali samoupravni uslužbenec ali sta oba uslužbenca bratovske skladnice, gre doklada za otroka očetu. Ce živita narazen zaradi razdružbe zakonske skupnosti, se mora izplačevati doklada materi, ako se otrok pri njej vzdržuje.
(a) Ce je samo mati uslužbenka bratovske skladnice, nima pravice do doklade	za	otroka,	razen	ako je oče
siromašnega stanja in nesposoben	za	pridobivanje.
(*) Ce živi žena, ki ni uslužbenka bratovske skladnice, narazen od mo/a uslužbenca htalov«ke skladnice zaradi razdružbe zakonske skupnosti, se mora izplačevati doklada za otroka ženi, ako se otrok pri njej vzdržuje.
§ 22.
(*) Položajna doklada kot sestavina rednih prejemkov, katere znesek je odvisen od vrste posla, gre samo uslužbencem, in sicer:
upravniku...............................din	fi00‘—
šefu odseka................................ 300'—
šelu zdravnikov............................ 400'—
pravnemu referentu.......................din	400'—
šefu knjigovodstva.......................... 300'—
(2) V bolezni, med odsotstvom in med nadomestova-njem gre ta doklada uslužbencem največ za dva meseca
(’) Odseki se ustanavljajo in ukinjajo po izkazani potrebi z odlokom glavnega upravnega odbora.
(•) Glavni upravni odbor določa področje posameznih odsekov ter postavlja in razrešuje šefe odsekov.
§ 23.
Izredne prejemke, kakor povračilo voznih stroškov za službena potovanja, selitvene stroške in dnevnice Predpiše naknadno minister za gozdove in rudnike za vse bratovske skladnice po poprejšnjem zaslišanju glavnih upravnih odborov.
§ 24.
(*) Uslužbenec, ki se premesti po prošnji ali kazensko, in odpuščeni uslužbenec nimata pravice do povračila selitvenih stroškov.
(2) Uslužbenec, ki šele vstopi v službo bratovske skladnice kot razvrščeni uslužbenec, nima pravice do voznih in selitvenih stroškov.
§ 23.
Služiteljem (služabništvu) sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice nabaviti obleke in obutve v vrednosti do največ 1.200 — dinarjev na leto.
V.	POGLAVJE.
Ocenjanje uslužbencev.
§ 26.
(’) Uslužbenci bratovske skladnice se ocenijo pri vsaki glavni bratovski skladnici vsako leto, in sicer najkasneje do konca meseca februarja za minulo leto.
(2)	Ocenjajo se po komisiji za oceno, ki jo sestavljajo: Predsednik in podpredsednik glavnega upravnega odbora in upravnik glavne bratovske skladnice. Predsednik glavnega upravnega odbora je predsednik komisije za oceno.
(*) Upravnika glavne bratovske skladnice ocenjata Predsednik in podpredsednik glavnega upravnega odbora.
(*) Dolžnost članov komisije je obvezna.
(*) Ocenja se z glasovanjem, in sicer tako, da glasuje najprej upravnik, nato podpredsednik in naposled predsednik glavnega upravnega odbora.
(®) Komisija za oceno sklepa z večino glasov.
§ 27.
Za ocenitev uslužbencev krajevnih bratovskih skladbe mora komisija predhodno priskrbeti mnenje krajev-n'h upravnMi odborov, za zdravnike pa tudi še mnenje ^eta zdravnikov.
§ 28.
' Pri glavnih bratovskih skladnicah mora upravnik, Pri krajevnih bratovskih skladnicah pa predsednik kra-ievnega odbora napraviti starešinsko poročilo o vsakem Uslužbencu posebej s podatki, ki so potrebni za oceno.
§ 29.
Starešinsko poročilo mora navajati Ičle podatke:
1. o strokovni sposobnosti;
2. o vedenju v službi in izven uje;
3. o marljivosti ln zanesljivosti v službi;
4. katere vrste poslov je opravljal uslužbenec v času, za katerega se ocenja, in s kakim uspehom;
5. ali je uslužbenec iniciativen v delu in ali je sposoben samostojno voditi posle;
6. razne pripombe.
§ 30.
Starešinska poročila za minulo leto se morajo predložiti glavnemu upravnemu odboru glavne bratovske skladnice oziroma krajevnim upravnim odborom najkasneje do 10. januarja naslednjega leta; mnenja krajevnih upravnih odborov pa se morajo predložiti glavnemu upravnemu odboru za ocenjevalno komisijo najkasneje do konca meseca januarja naslednjega leta.
§ 31.
Ocene za ocenjanje uslužbencev so: »odličen«, »prav dober«, »dober« in »slab«.
§ 32.
(*) Ocena komisije se mora uslužbencu najkasneje v 30 dneh od dne storjenega sklepa priobčiti.
(2)	Zoper sklep o oceni, ki ga je izdala ocenjevalna komisija, se sme uslužbenec po krajevni oziroma glavni bratovski skladnici v 15 dneh od dne priobčitve pritožiti na rudarsko oblastvo prve stopnje. Glavna bratovska skladnica mora v 10 dneh po prejemu poslati pritožbo komisiji za oceno radi odgovora. Le-tži mora poslati v enem mesecu zahtevani odgovor glavni bratovski skladnici, ki ga pošlje z ostalimi spisi vred rudarskemu oblastvu prve stopnje v rešitev. Rudarsko oblastvo prve stopnje odloči o pritožbi v enem mesecu.
(*) Odločba rudarskega oblastva prve stopnje je pravnomočna in se mora priobčiti pritožitelju po bratovski skladnici, pri kateri službuje.
§ 33.
Pravnomočne ocene vpiše glavna bratovska skladnica v uslužbenski list v dvojniku. Duplikat se pošlje pristojni krajevni bratovski skladnici.
%
VI.	POGLAVJE.
Kretanje v službi,
§ 34.
Po razvrstitvi v smislu § 14., odst. 4. in 5., tega pravilnika more napredovati razvrščeni uslužbenec bratovske skladnice v službi samo po določbah tega pravilnika.
§ 35.
Napredovanje uslužbencev bratovske skladnice je trojno, in sicer:
1. avtomatično,
2. odvisno od ocene in
3. po izprevidku.
§ 36.
0) Napredovanje razvrščenih uslužbencev vseh kategorij iz treh najnižjih skupin (1., N. in III) je avtomatično, Če je prebil uslužbenec v vSaki teh skupin popolna tri leta in če ni ocenjen za to dobo z letno oceno »slab«.
(2)	Napredovanje uslužbencev nasledniih šestih skupin (iz IV., V., VI., VII., VIII. in IX.) je odvisno od
ocene. Za napredovanje iz skupine v skupino mora prebiti uslužbenec v eni skupini najmanj tri, največ pa štiri leta, in sicer tako, da napredujejo uslužbenci, katerih povprečna ocena za tri leta je »odličen«, po treh letih; tisti, katerih povprečna ocena je »prav dober«, napredujejo po treh in pol letih, tisti pa, katerih povprečna ocena je »dober«, po štirih letih.
(*) Napredovanje uslužbencev v poslednje tri naj-višje skupine (X., XI. in XII.) je po izprevidku in more biti pomaknjen v te skupine po izprevidnosti glavnega upravnega odbora samo tisti uslužbenec, ki je prebil v predhodni skupini najmanj tri leta, ima povprečno oceno »odličen« in je pri delu pokazal posebno razumevanje poslov in popolno sposobnost za vodeče položaje. Napredovanje uslužbencev kategorije C v poslednje tri najvišje skupine je odvisno od izprevidnosti glavnega upravnega odbora oziroma od predloga krajevnega upravnega odbora, a le ob pokazani marljivosti, vdanosti in pridobljenem zaupanju v službi.
(*) Glavni upravni odbori bratovskih skladnic smejo uvrstiti posamezne uslužbence v neposredno višjo skupino iste kategorije, če to povsem zaslužijo po svoji sposobnosti za 9plošno opravljanje poslov, znanju predpisov o zavarovanju delavcev, splošnem razvedu v socialni zakonodaji, znanju in ustroju dela in po primernem občevanju s strankami in uslužbenci, in sicer enkrat za ves Čas njih službe.
(®) Uslužbenci, ki so se koristili z določbo odst. 4. § 32. pravilnika za uslužbence bratovskih skladnic II. R. št. 4887/37 in so napredovali v neposredno višjo kategorijo, se ne morejo koristiti z določbo prednjega odstavka tega pravilnika.
§ 37.
(1)	Leta, v katerih je uslužbenec ocenjen s »slabo« oceno, se ne štejejo za napredovanje v službi.
(’) Prav tako se ne šteje uslužbencu za napredovanje tisti čas, na katerega je obsojen s sodbo disciplinskega sodišča.
§ 38.
j (*) S predhodno odstranitvijo (suspenzijo) se napre-(iovanje začasno ustavi.
(*) Ce se odstranitev, kateri ne sledi disciplinska obsodba, ukine, se vrnejo uslužbencu vse izgubljene pravice.
(’) Ce se uvede zoper uslužbenca preiskava zaradi zločinstva ali kakega drugega nečastnega dejanja, za katero je pristojno redno sodišče, se od dne uvedbe preiskave začasno ustavi njegovo napredovanje za ves čas, ko trajata preiskava in sojenje. Če sodišče takega uslužbenca oprosti, se mu mora računati zadržani čas naknadno za napredovanje. Neizplačani prejemki, združeni a tem napredovanjem, se mu morajo naknadno izplačati.
(*) Cas prestajanja kazni se ne more šteti za napredovanje.
§ 39.
(*) Napredovanje uslužbenca se mora predlagati glavnemu upravnemu odboru glavne bratovske skladnice najkasneje v enem mesecu od dne, ko so pridobljeni pogoji za napredovanje.
(’) Predlog za napredovanje uslužbenca glavne bratovske skladnice poda predsednik glavnega upravnega odbora, za uslužbence krajevnih bratovskih skladnic pa pristojni predsednik kiu^vn^u upravnega odbora.
(*) Dekret o napredovanju izda in podpiše predsednik glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice.
§40.
Povišanemu uslužbencu teko prejemki skupine od prvega prihodnjega meseca po dnevu, ko je zadobil pravico do napredovanja.
§ 41.
Uslužbenci kategorij A, B, C in C se smejo izjemoma uporabljati za delo v sorodnih strokah neposredno nižje kategorije. Tak uslužbenec obdrži vse pravice svoje kategorije in se mu šteje pri takem delu prebiti čas v rok za napredovanje v njegovi kategoriji.
§ 42.
(') Glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice sme premeščati uslužbence:
1. po prošnji;
2. po službeni potrebi;
3. kazensko.
(*) Za premestitev uslužbenca krajevne bratovske skladnice je potrebno predhodno mnenje krajevnega upravnega odtbora.
(3) Dekret o premestitvi uslužbenca izda in podpiše predsednik glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice.
(4) Ob premestitvi mora biti uslužbenec razrešen svoje dotedanje dolžnosti najkasneje v 30 dneh. Na novo dolžnost se mora javiti najkasneje v 10 dneh od dne razrešitve.
VII.	POGLAVJE.
Splošne pravice in dolžnosti uslužbencev.
§ 43.
(') Ko stopi uslužbenec bratovske skladnice prvič v službo, opravi pred predsednikom glavne ali krajevne bratovske skladnice tole prisego:
»Jaz N. N. prisegam na Boga vsemogočnega, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri delu ravnal po veljavnih državnih zakonih, da bom dolžnosti svojega zvanja natančno opravljal, vselej koristi bratovske skladnice in njenih zavarovancev zastopal, da se bom odredbam svojih predstojnikov pokoraval, da bom službeno tajnost varoval, svojo službo pa marljivo, vestno in točno opravljal. Tako mi Bog pomagaj!«
(*) Prisega se opravlja samo enkrat.
(*) O opravljeni prisegi se spiše zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, ki je prisegel, overi pa predsednik bratovske skladnice, pred katerim je prisegel.
§ 44.
Uslužbenec se mora pokoravati veljavnim zakonom,
dolžnosti vestno, marljivo, nepristransko in ne'cb*čno opravljati, uvaževaje edino občne javne koristi in koristi ustanove, pri kateri službuje, in ogibaje se vsemu, kar bi bilo na škodo službe, ki mu je poverjena.
§ 45.
(*) Uslužbenec mora izvrševati naloge svojih predstojnikov, če so izdani v mejah zakona.
(*) Če uslužbenec misli, da je njemu izdani’ nalog nezakonit, ima pravico, podati zoper njega svoje pripombe. V takem primeru sme zadržati nalog od izvršitve, če ni stvar nujna. Ob ponovljenem nalogu po podanih
pripombah mora uslužbenec dobljeni pismeni nalog izvršiti brez odlašanja.
(3)	Samo tega, kar je z zakoni kot kaznivo dejanje prepovedano ali kaznivo, ne sme uslužbenec nikoli iz-vršitj na zapoved višjih, marveč mora poročati svojemu višjemu nadzornemu oblastvu o tako prejetem nalogu.
§ 46.
(*) Ilslužbenec mora varovati službeno tajnost ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne.
(2) S službeno tajnostjo se razume vse, kar uslužbenec v službi in pri svojem uradnem delu zve in kar bi moglo, če bi se izdalo, onemogočiti us>peh službe ustanove, pri kateri službuje.
(3) V občni prid ga sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice odvezati te dolžnosti.
§ 47.
(') Uslužbenec mora v službi in izven nje varovati svoj ugled in ugled svojih predstojnikov in se mora ogibali vsemu, kar bi moglo škodovati ugledu in zaupanju, bi Ju terja njegov položaj Prav tako mora uslužbenec v pokoju uravnavati svoje vedenje po položaju, ki ga je imel.
(*) V službenem občevanju s strankami mora biti uslužbenec uslužen in vljuden.
§48.
Uslužbenec sme občevati z nadrejenimi starešinami in nadzornim oblastvom samo po svojem neposrednem starešini, razen kadar zakon drugače določa.
§ 49.
Uslužbenec ne sme opravljati poleg svoje redne službe nobenega drugega posla brez odobritve glavnega npravnega odbora glavne bratovske skladnice. Imeti ne sme nobenega položaja, ki bi bil nasproten koristim ustanove, pri kateri službuje, ali bil protiven dostojanstvu njegovega zvanja ali ki bi ga oviral v izvrševanju ujegovih stalnih službenih dolžnosti.
§ 50.
Uslužbenec ne »me biti oviran v izvrševanju državljanskih pravic, ki so mu zajamčene z ustavo in zakoni.
§ 51.
C) Uslužbenec ne sme sprejeti za posle, ki jih službeno opravlja, ne posredno in ne neposredno, ne poprej ne naknadno, in v nobeni obliki od drugih oseb ali Ustanov nobeno naklonitev v denarju ali vrednosti niti aicer kak dobiček, kateremu bi bil molčeči ali izrečni Uamen ta, da vpliva na njegovo službeno opredelitev v poslu.
(*) Uslužbenca, ki se ne ravna po prednjih pred Piših, mora naznaniti starešina urada glavnemu upravnemu odboru; Če tega ne stori, odgovarja kot soudeleženec.
§ 52.
(•) Za škodo, ki Jo stori uslužbenec bratovske skladbice drugim osebam z nezakonitim ali nepravilnim potovanjem, odgovarja bratovska skladnica; glavni upravni °dbor pa sme skleniti, da se odškoduje od uslužbenca kot •torilca.
- (*) Za škodo In za kazniva dejanja, storjene v službeni dolžnosti, je uslužbenec materialno, kazensko in disciplinsko odgovoren.
§ 53.
Sorodniki v ravni ali stranski črti do vštete četrte
stopnje, mož in žena, soro-dniki po svaštvu do vštete druge stopnje ne smejo biti v neposrednem službenem razmerju starešine in podrejenca.
§ 54
(*) Uslužbenci morajo biti v službi ves čas, ki je določen za delo, in se ne smejo oddaljevati od dela brez dovolitve pristojnega starešine.
(2) Redni delovni čas ne sme znašati več ko 8 ur na dan. Delovne ure tazporeja predsednik glavne oziroma krajevne bratovske skladnice.
(3) Ob sobotah popoldne, ob nedeljah ves dan in ob praznikih, ko ne poslujejo državni uradi, imajo uslužbenci odmor. Po potrebi, in sicer po predsednikovi naredbi, se smejo ob teh dneh odrediti dežurni uslužp benci.
(4) Po posebni potrebi sme predsednik glavne bratovske skladnice, če to zahtevajo službeni oziri, odrediti, da delajo uslužbenci čez določeni čas, toda ne več ko 30 ur brezplačnega dela na leto. Za daljše prekočasno delo po odredbi se mora dati uslužbencu primerna nagrada.
§ 55.
če je uslužbenec iz kakršnega koli vzroka zadržan prjti v službo, mora to sporočiti takoj, najkasneje pa v 24 urah svojemu neposrednemu starešini in opravičiti svoj izostanek.
§ 56.
Uslužbenec, ki je zaradi bolezni zadržan priti v službo za več ko tri dni, mora predložiti nadrejenemu starešini o obolelosti potrdilo zdiavnika bratovske skladnice ali državnega zdiavnika, če ni v kraju zdravnika bratovske skladnice. Starešina sme, če se mu zdi to potrebno, odrediti, da se oboleli uslužbenec po zdravnikih bratovske skladnice ali po državnih zdravnikih pregleda.
§ 57.
(•) če uslužbenec oboli, sme biti na bolovanju šest mesecev, z odobritvijo glavnega upravnega odbora ra največ dvanajst mesecev; za ta čas ima pravico do popolnih prejemkov. Po preteku tega roka mu služba preneha.
(!) Uslužbenka, ki je	na porodu,	ima	pravico	do
odsotstva za čas, dokler je	nesposobna	za delo, toda	no
več ko šest tednov pred	porodom in	šest	tednov	po
porodu. Ta čas se ne šteje	v bolovanje.
§ 58.
Pravice in dolžnosti uslužbenca 6e začno z dnem
nastopa službe.
§ 59.
Uslužbenec je dolžen prijaviti v 5 dneh svojemu neposrednemu starešini vse spremembe svojih osebnih in rodbinskih razmer, ki utegnejo vplivati na njegovo službeno razmerje proti bratovski skladnici.
§ 60.
P) Uslužbenci imajo vsako leto pravico do letnega odmora. Letni odmor znaša:
do pel let službe . ....... 15 dni,
od 5 do 15 let službe...................21	dni,
nad 15 tel službe......... 30 dni.
(*) Cas, ko more posamezni uslužbenec svoj letni odmor izkoristiti, določa predsednik glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora.
(*) Morebiti ne izkoriščeni letni odmor v enem koledarskem letu se ne more prenesti, da bi se izkoristil v naslednjem letu.
(4)	Če je uslužbenec pred izkoriščenim letnim odmorom tri mesece boloval, mu sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice odreči letni odmor v tistem letu.
§ 61.
(*) Poleg rednega letnega odmora, do katerega ima uslužbenec pravico po § 60. tega pravilnika, sme biti Uslužbenec na odsotstvu po svojih privatnih ali rodbinskih poslih v enem koledarskem letu največ 10 dni.
(2) Odsotstvo po privatnih poslih dovoljuje predsednik glavne bratovske skladnice, ob njegovi odsotnosti pa upravnik glavne bratovske skladnice oziroma predsednik krajevnega upravnega odbora.
§ 62.
0) Vse odločbe, g katerimi se ustanavljajo ali spreminjajo službena razmerja uslužbencev, kakor vstop v službo, razvrstitev, podelitev stalnosti, napredovanje, premestitev, postavitev na razpoloženje, sprejem ostavke, odpustitev itd., morajo biti potrjene z dekreti tistih organov, ki so po tem pravilniku pristojni o tem odločati.
(*) Ministrstvo za gozdove in rudnike predpiše na predlog glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice enotno obliko in vsebino dekretov.
§ 63.
(*) Za vsakega uslužbenca bratovske skladnice se osnuje in vodi v dvojniku uslužbenski list, katerega en primerek mora biti pri glavni bratovski skladnici, drugi pa pri krajevni bratovski skladnici, kjer uslužbenec službuje. Če se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list tisti bratovski skladnici, kamor je premeščen.
(2)	Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti enako vpisano v oba primerka. Glavna bratovska sklad-nica opravi vsako leto te vpise v oba primerka.
(*) Uslužbenski list se izpolnjuje samo na [»odstavi izvirnih listin; točnost podatkov v obeh primerkih pa overja predsednik glavnega upravnega odbora.
(4)	Uslužbenski list mora navajati:
1. ime in priimek;
2. kraj, dan, mesec in leto rojstva;
3. narodnost in vero;
4. podatke o zakonskem stanu; ime in poklic zakon-ekega druga;
5. podatke o otrocih; koliko jih je, njih imena, datum rojstva in njih poklic;
6. podatke o osebah, ki jih uslužbenec vzdržuje;
7. podatke o službi v vojski in vojni;
8. podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki službujejo pri bratovski skladnici;
9. podatke o šolski in posebni strokovni izobrazbi in o znanju jezikov;
10. podatke o poklicu pred vstopom v službo;
11. podatke o kretanju v službi (sprejem v službo, pridobitev stalnosti, napredovanja, premestitve, sprememba stroke, ostavka itd.);
12. podatke o odsotstvovanju in bolovanju;
13. podatke o letnih ocenah in
14. podatke o disciplinskih in drugih kaznih.
§ 64.
(') Uslužbenčeva stopnja se določa:
1. po kategoriji;
2. pri isti kategoriji po skupini;
3. pri isti skupini in kategoriji je višji tisti, ki je skupino prej dobil; če je pa tudi to enako, odloča datum rojstva;
4 pomožnemu osebju kategorije D se določa stopnja v medsebojnem razmerju po skupini in dnevu napredovanja.
(2)	Upravnik oz. poslovodja kot starešina ima proti podrejenim uslužbencem bratovske skladnice najvišjo stopnjo.
§ 65.
(') Čas, ki ga prebije uslužbenec na vojaških vajah ali v vojni, se mu všteva v leta službe za napredovanje; vendar je dolžen plačevati svoj del prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
(*) V Času vojaških vaj in vojne prejema uslužbenec še nadalje svojo plačo pri bratovski skladnici, če ni rezervni častnik; drugače prejema razliko plače, ako jo ta večja* od plače pri bratovski skladnici. Ce je plača rezervnega častnika večja, ne prejema plače pri bratovski skladnici.
(*) Dokler služi obvezni rok v kadru, je treba uslužbenca razrešiti dolžnosti pri bratovski skladnici; za ta čas nima uslužbenec pravice do plače in se mu tudi čas, prebit pri odsluževanju obveznega vojaškega roka V kadru, ne všteva v leta službe.
§ 66.
Uslužbenec sme po odobritvi glavnega upravnega odbora dobiti od bratovske skladnice ob osebni ali rodbinski nujni potrebi predjem, toda največ do zneska svojih trimesečnih prejemkov, s 6% obresti in z odplačilnim rokom enega leta.
§ 67.
(') Terjatve bratovske skladnice proti njenim uslužbencem, ki izvirajo iz službenega razmerja, ugotavlja administrativno bratovska skladnica sama.
(*) Za terjatev bratovske skladnice iz službenega razmerja se sme administrativno postaviti prepoved razvrščenim uslužbencem do 40% prejemkov.
Po smrti aktivnega uslužbenca dobi njegova rodbina za pogrebne stroške trimesečno plačo umrlega uslužbenca. Če umrli uslužbenec ni imel rodbine in so oskrbeli pogreb drugi, se jim morajo povrniti dejansko nastali stroški, toda največ do zneska trimesečne plače umrlega uslužbenca.
§ 69.
(*) Če se uslužbencu ukine zvanje, ki ga ima, se postavi na razpoloženje, ako ga ni moči uporabiti za drug posel. Dokler je na razpoloženju, prejema vse svoje prejemke in se mu Šteje čas za napredovanje.
(3)	Uslužbenec na razpoloženju mora opravljati posle svoje ali sorodne stroke, ki mu jih naloži starešina. Takemu uslužbencu se mora dati prvo prazno mesto, ki je enako njegovemu dotedanjemu ukinjenemu zvanju. Če ga ne sprejme ali če se ne odzove pozivu na delo, velja kakor da je podal ostavko na službo.
* Prav vsekakor: manjša. — Op. ur.
§ 70.
Bratovska sjcladnica plačuje za svoje uslužbence vse davke, državne in samoupravne doklade, dekretne in Ostale takse, ki obremenjajo njih prejemke.
VIII.	POGLAVJE.
Prestanek službe.
§ 71.
Služba preneha:
1. po sodbi rednega ali disciplinskega sodišča;
2. administrativno;
3. po želji uslužbenca samega;
4. z dovršitvijo 65 let starosti;
5. z ustavitvijo ali redukcijo dela pri rudarskih in topilniških podjetjih;
6. s smrtjo.
§ 72.
(*) Po sodbi rednega sodišča preneha služba, če je Uslužbenec obsojen na kazen, ki ima po kazenskem zakonu za posledico zgubo službe ali častnih pravic.
(’) Po sodbi disciplinskega sodišča preneha služba, Če je uslužbenec obsojen na kažen iz § 83., odst. 1., točke 4., tega pravilnika.
§ 73.
C) Administrativno preneha služba:
1. Če postane uslužbenec umsko ali telesno nesposoben za službo. Nesposobnost se ugotovi na zahtevo glavnega ali krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice ali uslužbenca samega po zdravniški komisiji treb zdravnikov delavskega zavarovanja;
2. če nastopi primer iz § 57., cdst. 1., tega pravilnika;
3. če pride uslužbenec pod skrbstvo ali v stečaj ali če nad njim podaljša očetovska oblast;
4. Če izstopi uslužbenec iz državljanstva ali ga zgubi Uslužbenka z omožitvijo;
5. če je uslužbenec tri zaporedna leta ali šestkrat v dobi službovanja ocenjen »slabo«, oziroma če je pripravnik ocenjen s »slabo« oceno;
6. če se uslužbenec po odobrenem odmoru ali od-sotstvu kakor tudi ob premestitvi neopravičeno ne javi ®a dolžnost v 10 dneh od dne, ko je to bil dolžen storiti. To velja tudi za uslužbenca, ki brez vednosti in odobritve neposrednega starešine službo zapusti in se ne javi na dolžnost v 10 dneh. Takim uslužbencem, če bi se povrnili * službo, zapade prejšnji čas, prebit v službi;
7. če je uslužbenec obsojen s sodbo rednega sodišča 2*radi zločinstva ali nečastnega dejanja ali na zapor, daljši od enega leta;
8. če je uslužbenec obsojen z izvršno sodbo disciplinskega sodišča zaradi kršitve poslovne tajnosti;
9. Če se izkaže, da je pripravnik nezanesljiv, sla-taga vedenja v službi ali izven nje;
10. če glavni upravni odbor spozna, da je uslužbe-®6c, ki še nima deset efektivnih let službe pri bratovskih ®kladnicah, nesposoben ali nepripraven za službo, ali če k> zahtevajo koristi službe.
(*) Administrativno izda odločbo o prestanku službe, Dajsi se z njo uslužbenec odpusti ali pa se mu služba °dpove, glavni upravni odbor glavne bratovske skladbe na predlog predsednika glavnega oziroma krajev ^ga upravnega odbora.
(*) Zoper odločbo glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice, s katero se uslužbenec odprtja iz službe ali se mu služba odpoveduje, je dopustna pri-
tožba na pristojno državno rudarsko oblastvo prve stopnje v 15 dneh po vročitvi odločbe. Pritožba ne ustavi izvršitve odločbe.
Zoper odločbo rudarskega oblastva prve stopnje se sme vložiti v 15 dneh tožba pri ministrstvu za gozdove in rudnike; njegova odločba je izvršna.
§ 74.
(‘) Po želji uslužbenca samega preneha služba, če poda uslužbenec pismeno ostavko na službo pri bratovski skladnici.
(J) Ostavka se mora sprejeti najkasneje v enem mesecu. Z ostavko zgubi uslužbenec vse pravice uslužbenca; če bi se pa pozneje vrnil v službo, se mu prizna prej v • službi prebiti čas za napredovanje.
(3)	Če je uveden zoper uslužbenca disciplinski postopek, se s tem, da se ostavka sprejme, ustavi disciplinski postopek in se vpiše o tem pripomba v njegov usluž-benski list. Če se vrne v služba, se disciplinski postopek nadaljuje.
§ 75.
(') Ob prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti dolžnost, dokler ni pristojno razrešen. Uslužbenec mora biti razrešen v 10 dneh od dne izvršnosti odločbe, po kateri je služba prenehata. Če uslužbenca ni moči redno razrešiti v tem roku, se vzame za dan razrešitve poslednji dan tega roka.
(s) Pravico do prejemkov razvrščenega' uslužbenca ima tak uslužbenec do konca meseca, v katerem je bil razrešen ali je umrl, izvzemši primer iz § 73., odst. 1., točke 6., tega pravilnika, ko preneha ta pravica z dnem, ko je uslužbenec neopravičeno izostal ali se oddaljil iz službe.
§ 76.
Ob odpovedi službe se uporabljajo določbe zakona o obrtih.
IX. POGLAVJE.
Socialno zavarovanje uslužbencev.
§ 77.
C) Razvrščeni uslužbenci bratovske skladnice, razen pomožnega osebja, so zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri pokojninskem zavodu za nameščence po določbah zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
(2) Za bolezen in nezgodo pri delu morajo biti uslužbenci bratovske skladnice zavarovani pri svoji pristojni bratovski skladnici; če pa nimajo takega zavarovanja v službenem kraju, se lahko zavarujejo pri občnem zavarovanju.
(*) Bolniško in pokojninsko zavarovanje se plačuje po predpisih za to zavarovanje.
X. POGLAVJE.
Disciplinski postopek.
§ 78.
(’) Uslužbenec bratovske skladnice, ki v službi ali izven nje prekrši svojo službeno dolžnost ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo. Kazen za nerednost se izreče, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba ugleda stanu prekoračila oh=ega navadne nerednosti (disciplinski prekršek). Če pa je nerednost večjega obsega ali je ponov-
ljena ali če so otežene občne okolnosti, ob katerih se je prekršila službena dolžnost ali oškodoval stanovski ugled, ali če je nastala škoda ali nevarnost koristim službe, velja to za disciplinski prestopek,
(*) Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega.
§ 79.
(*) Kazni za nerednost so tčle:
a) pismeni opomin,
b) pismeni ukor in
c) denarna kazen.
(*) Denarna kazen ne sme presegati v posameznem primeru 20 “/o uslužbenčevih prejemkov v enem mesecu.
§ 80.
(*) Kazni za nerednost pod a) in b) prednjega paragrafa izreka predsednik glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice, kazen pod c) pa izreka glavni oziroma krajevni upravni odbor bratovske skladnice.
(*) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec ne zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mora priobčiti uslužbencu pismeno.
(*) Denarne kazni za nerednost se odtegujejo od skupnih mesečnih prejemkov in se stekajo v sklad bolniškega oddelka bratovske skladnice.
(4)	Kazen za nerednost se ne vpiše v uslužbenski list, kazen ukora in denarna kazen pa se priobčita pristojni komisiji za oceno.
§ 81.
C1) Zoper odločbo o kazni za nerednost, če je pismeni ukor ali denarna kazen, se sme uslužbenec v 5 dneh od dne priobčitve pritožiti na državno rudarsko oblastvo prve stopnje, čigar odločba je pravnomočna.
(2)	Upravnika glavne bratovske skladnice kaznuje za nerednost glavni upravni odbor.
(*) Nerednosti zastarajo v enem letu od dne, ko so bile storjene.
§ 82.
Za hujšo prekršitev službene dolžnosti ali hujšo oškodbo ugleda stroke se štejejo zlasti tale dejanja:
1. pristransko, nevestno ali nemarno opravljanje službe;
2. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade, bodisi zase bodisi za drugega, neposredno od stranke ali posredno, za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
3. sprejemanje podkupnine;
4. nemarno ali neredno prihajanje na službo tudi še po izrečeni kazni za nerednost;
B. namerno netočno poročanje o službenih stvareh;
6.	preziranje službenih naredb in odredb starešine in nadrejencev;
7 izdajanje službene tajnosti;
8. nedostojno ali surovo občevanje s strankami;
9. zanikrno izvrševanje starešinske oblasti nad pod-rejenri;
10. nevljudno ali nedostojno vedenje podrejencev proti nadrejencem ali poniževanje njih ugleda;
11. napravljanje zmede ali prepira med uslužbenci v službi;
12. nemoralno ali nedostojno vedenje v življenju;
13. lahkomiselno zadolževanje;
14. opravljanje druge službe brez dovolitve pristojnega starešine ali sprejem položaja in opravljanje
poslov, ki nasprotujejo dostojanstvu ali časti uslužben-čevega zvanja.
§ 83.
(1) Disciplinske kazni so:
1. ustavitev napredovanja v višjo skupino, in sicer najmanj za pol, največ pa za dve leti;
2. zmanjšba rednih prejemkov največ do dveh let; ta zmanjšba pa ne sme biti v posameznem mesecu večja od 20 % prejemkov;
3. premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez povračila potnih in selitvenih stroškov;
4. odpustitev iz službe.
(2) Kazen pod 1. se sme izreči sočasno s kaznijo pod 2. prednjega odstavka, toda samo ob ponovitvi.
(3) Kazen odpustitve iz službe ima za posledico zgubo vseh v službi pridobljenih pravic.
(4) Čas, zgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, zgubljenega zaradi slabe ocene, najsi se ta čas krije ali ne.
(5) Denarne kazni po točki 2. odstavka 1. tega paragrafa se stekajo v bolniški oddelek bratovske skladnice.
§ 84.
Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplinska sodišča na podstavi pravilno opravljenega disciplinskega postopka.
§ 85.
(*) Disciplinski sodišči sta sodišče rudarskega zavarovanja in upravno sodišče na sedežu glavne bratovsko skladnice.
(*) Sodišče rudarskega zavarovanja je disciplinsko sodišče prve stopnje, upravno sedišče pa disciplinsko sodišče druge stopnje.
§ 86.
0) Sodišču rudarskega zavarovanja kot disciplinskemu sodišču bratovske skladnice se dodelita poleg njegovega rednega sestava še dva člana in dva namestnika izmed razvrščenih uslužbencev bratovske skladnice, ki ju izvolijo uslužbenci sami izmed sebe.
(2)	Če je član tega sodišča izmed razvrščenih uslužbencev sam v disciplinski preiskavi, ga nadomestuje njegov namestnik.
§ 87.
Za člana disciplinskega sodišča fzmed razvrščenih uslužbencev bratovske skladnice morejo biti Izvoljeni samo tisti, ki:
1. niso mlajši od 30 let;
2. niso v disciplinski preiskavi;
8.	niso kazensko ne disciplinsko kaznovani;
4.	niso z obtožencem v sorodstvu.
§ 88.
'H Funkcija članov, izvoljenih fzmed razvrščenih'
uslužbencev, traja prav toliko, kolikor traja funkcija rednih članov sodišča rudarskega zavarovanja.
(*) Predsednik sme razrešiti člana disciplinskega sodišča, če prepreči zasedanje sodišča z neopravičenim izostankom dvakrat zapovrstjo.
§ 89.
(*) Disciplinsko sodišče zaseda v prostorih sodišča rudarskega zavarovanja.
(*) Arhiv disciplinskega sodišča s posebnim vložnim zapisnikom se hrani ločeno pri sodišču rudarskega zavarovanja kot disciplinskem sodišču bratovske skladnice.
§ 90.
Predsednik in člani sodišča rudarskega zavarovanja kot disciplinskega sodišča bratovske skladnice so v izvrševanju svoje disciplinsko-sodniške dolžnosti neodvisni in neodgovorni.
§ 91.
Izvoljeni člani disciplinskega sodišča izmed razvrščenih uslužbencev opravijo pred predsednikom tega sodišča takole prisego:
»Jaz N. N. prisegam na Boga vsemogočnega, da bom izvrševal dolžnost disciplinskega sodnika vestno, nepristransko in po čistem prepričanju. Kakor bom prav sodil, tako mi Bog pomagaj!«
§92.
(') Pri vsakem sedišču rudarskega zavarovanja kot
disciplinskem sodišču bratovske skladnice posluje disciplinski tožilec, ki ga postavi glavni upravni odbor izmed višjih razvrščenih uslužbencev na tri leta; poleg svoje redne dolžnosti mora tožilec po uradni dolžnosti zastopati koristi bratovske skladnice glede pravilnega službenega 'o stanovskega vedenja uslužbencev.
(2) Ce je zoper disciplinskega tožilca samega uveden Postopek, odredi glavni upravni odbor izmed uslužbencev drugega za disciplinskega tožilca.
(s) Disciplinsko sedišče zasliši disciplinskega tožilca Pred vsako rešitvijo.
§ 93.
C) Posvetovanje disciplinskega sedišča je tajno; glasovati pa začne po položaju najmlajši sodnik. Predsednik glasuje poslednji.
(2) Sklepa se z večino glasov.
§ 94.
C) Obdolženi uslužbenec ima pravico do branilca od začetka disciplinskega postopka in na razpravi in ga sme vzeti izmed uslužbencev bratovske skladnice ali pa iz-nied javnih pravnih zastopnikov.
(2) Če si obdolženec sam ne izbere branilca, mu ga P^tavi predsednik sodišča za razpravo izmed razvrščenih uslužbencev glavne bratovske skladnice, ki se je dolmen odzvati pozivu.
(3) Branilec je v obrambi svoboden in je zavezan varovati tajnost, ki mu je zaupana, in to, kar je na razpravi zvedel.
(4) Stroške zastopanja trpi obdolženec, če je bil obojen. ali pa bratovska skladnica, če je bil obdolženec oproščen, in sicer v breme pokojninskega oddelka bratovske skladnice z */s in v breme nezgodnega oddelka bratovske skladnice z ‘/s, v breme bolniškega oddelka bratovske skladnice pa, če gre za uslužbenca krajevne bratovske skladnice.
§ 95.
C) Sodniki so izključeni in se odklanjajo po predpisih sodnega kazenskega postopnika.
(a) Tak6 se more odkloniti sodnik najdalj tri dni Pred razpravo.
(a) Predsednika disciplinskega sodišča ni moči odkloniti.
§ 96.
nisripBnskn sodišča poizveduje jn o^oča po pred-Pisih zakona o sodnem kazenskem postopku.
§ 97.
(’) Neposredni starešina opravi, če zve za disciplinski prestopek podrejenega uslužbenca, predhodno kratke poizvedbe in odda nato spise predsedniku glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora, da jih izroči pristojnemu disciplinskemu sodišču.
(!) Disciplinski postopek se začne na zahtevo predsednika glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora ali pa na zahtevo uslužbenca samega.
(*) Predsednik disciplinskega sodišča določi za vsak disciplinski predmet poročevalca izmed članov sedišča, ki poroča o stvari med vsem postopkom, razen na razpravi.
§ 98.
(’) Disciplinsko sodišče odloči, ali naj se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek ali ne. Pred to odločbo lahko odredi predhodno popolnitev poizvedb. Preden se odda stvar na sojenje, je treba dati obdolžencu priliko, da se zagovarja.
(2) Če disciplinsko sodišče odloči, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek, odredi disciplinsko preiskavo in obvesti o tem glavno bratovsko skladnico in uslužbenca. Taka odločba je pravnomočna.
(2) Če disciplinsko sodišče odloči, da se disciplinski postopek ne uvede bodisi zato, ker ni dejanja, ali pa zato, ker gre za dejanje, ki ni disciplinski prestopek, vrne sp;se glavni bratovski skladnici za disciplinskega tožilca. Zoper tako odločbo ni pritožbe.
§ 99.
C) Če se uvede zoper uslužbenca sodni kazenski postopek, bodisi na tožbo države bodisi na tožbo zasebnika, je dolžnost njegovega neposrednega starešine to takoj naznaniti pristojnemu disciplinskemu sodišču.
(5)	Disciplinsko sodišče počaka, da se kazensko-sodni postopek dokonča, nato pa odloči, ali se zoper uslužbenca uvede disciplinski postopek.
§ 100.
Če disciplinsko sodišče odloči, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek in odredi disciplinsko preiskavo, zahteva, naj glavna bratovska skladnica postavi enega preiskovalca, bodisi pravnega referenta ali pa izmed razvrščenih uslužbencev, ki preiskuje po predpisih sodnega kazenskega postopnika.
§ 101.
(l)	Dokler traja preiskava, sme predsednik disciplinskega sodišča dovoljevati, da se pokažejo obdolžencu ali njegovemu branilcu preiskovalni spisi, če se s tem preiskava ne ovira.
(*) Po vročitvi odloka, da se odreia raznrava, se sme obdolžencu ali njegovemu branilcu dovoliti pregl.ed vseh spisov razen ;>osvetovalnega zapisnika. Disciplinski, tožilec ima o vsakem času pravico pregledati spise. Prepovedano je vsebino spisov v celoti, v izpisku ali vobče objavljati.
(*) Ko dokonča disciplinski preiskovalec preiskavo, odda vse spise disciplinskemu sodišču.
§ 102.
(') Če disciplinsko sodišče spozna, da ni dejanja ali da je dejanje navaden discinPn=ki prekršek, ki se kaznuje s kaznijo za nereduost iz S 79. tega pravilnika, prekine
disciplinski postopek in postopa po § 98., odst. 3., tega pravilnika. Zoper tako odločbo ima disciplinski tožilec pravico pritožbe na upravno sodišče.
(2) Če disciplinsko sodišče spozna, da je dejanje obdolženca kaznivo dejanje, vrne spise glavni bratovski skladnici v nadaljnji postopek.
§ 103.
(’) Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma preiskan, odredi razpravo. Zoper tako odločbo ni pritožbe.
(!) V odloku, s katerim se odreja razprava, je treba navesti dejanje, ki ga je uslužbenec obdolžen, z razlogi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolženec in tožilec imata, dokler ne mine najmanj 8 dni od dne pri-občitve odloka, s katerim se odreja razprava, pravico predložiti disciplinskemu sodišču svoje dokaze in zahteve.
Zoper odločbo, s katero se njih zahteve zavračajo, ni pritožbe.
§ 104.
(*) Ko mine osemdnevni rok od priobčitve odloka, 8 katerim se odreja razprava, določi predsednik disciplinskega sodišča dan in uro razprave, pozove sodnike in njih namestnike, zapisnikarja, tožilca, obtoženca in njegovega branilca, priče in izvedence in odredi vse drugo, kar je potrebno za opravo razprave. Obtoženec je dolžen priti na razpravo.
(’) Če obtoženec ne pride na razpravo in ne opraviči izostanka, se razprava opravi in sodb? izreče tudi brez njega vpričo njegovega branilca.
§ 105.
Uslužbenci bratovske skladnice so dolžni pred disciplinskim sodiščem pričati in oddajati mnenja.
§ 106.
Razprava je ustna in za uslužbence bratovske skladnice in morebitne predstavnike državnega rudarskega oblastva javna. Razprava sme biti tajna, če sodišče spozna, da to terjajo koristi bratovske skladnice, države ali javne nravnosti. V tem primeru ima obtoženec pravico, pripeljati na razpravo tri uslužbence bratovske skladnice kot svoje zaupnike.
§ 107.
0) Razprava se prične s tem, da se prebere odlok, s katerim se je odredila razprava. Potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci, se preberejo spisi o preiskavi in drugi važni spisi.
(!) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico, dajati izjave o vsakem dokazu in po predsedniku disciplinskega sodišča zastavljati vprašanja pričam in izvedencem.
(*) Ro dovršenem dokaznem postopku dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima obtoženec.
§ 108.
0) Na razpravi se piše zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena sodnikov, zapisnikarja, disciplinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca in tek razprave v glavnih točkah.
(*) O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se piše zapisnik Predsednik, vsi člani sodišča in zapisnikar podpišejo oba zapisnika.
§ 109.
Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na razpravi.
§ 110.
S sodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali opro* sti ali pa kaznuje zaradi disciplinskega prestopka.
§ 111.
Sodba mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopka. Ce se obtoženec oprosti, trpi stroške glavna bratovska skladnica, sicer pa obtoženec.
§ H2.
Sodba se ustno razglasi na koncu razprave, pismeno pa najkasneje v osmih dneh od dne razglasitve vroči z z obrazložitvijo vred tožilcu in obtožencu. Po potrebi sme sodišče odložiti razglasitev sodbe za največ 8 dni.
§ 113.
(*) Zoper sodbo disciplinskega sodišča je dopustna pritožba na upravno sodišče na sedežu glavne bratovske skladnice. S pritožbo se odloži izvršitev.
(!) Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu pismene sodbe pri disciplinskem sodišču, ki je izreklo sodbo: to pa jo z vsemi spisi vred pošlje upravnemu sodišču, če je bila vložena o pravem času in jo je vložila pristojna oseba. Drugače jo sodišče zavrne. Sodbe upravnega sodišča so izvršne.
§ 114.
Ko postane sodba pravnomočna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje v overjenem prepisu glavni bratovski skladnici, da jo izvrši in kazen vpiše v uslužbenski list.
§ H5.
0) Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgovornosti za posledico tudi še kazensko odgovornost za zločinstvo ali prestopek iz koristoljubja, ne zastarajo disciplinsko.
(*) Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarajo čez tri leta, kar so bila storjena.
§ 116.
0) Ce je disciplinski postopek prekinjen ali če se obtoženec oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec obnovo disciplinskega postopka, če navede nove činjenice in dokaze, ki sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi dokazujejo disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastaralo.
(*) Uslužbenec, ki je bil obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala pravnomočna, prav tako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki ali sozakonee, smejo tudi po izvršeni kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopka, če navedejo nove činjenice in dokaze, ki utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na zmanjšbo kazni.
§ 117.
0) O obnovi disciplinskega postopka odloči brez predhodne ustne razprave tisto disciplinsko sodišče, ki j® sodilo na prvi 6topnji.
(*) Odločba se vroči prosilcu in disciplinskemu tožilcu. Zoper tako odločbo je dopustna pritožba na uprav-
no sodišče kot disciplinsko sodišče druge stopnje v 8 dneh od priobčitve odločbe.
(s) Z odločbo o obnovi disciplinskega postopka se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena.
§ 118.
(•) Če se uslužbenec, v čigar korist je bila dovoljena obnova postopka, zopet obsodi, se ne sme izreči nad njim strožja kazen od prejšnje kazni. Izvršena kazen se vselej všteje v novo kazen.
(2) Disciplinsko sodišče sme, če dovoli obnovo v uslužbenčevo korist, obtoženca s pritrditvijo disciplinskega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen.
(s) Če se uslužbenec z novo sodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je po prvi sodbi več zgubil.
§ 119-
(1) Uslužbenca, zoper katerega se je započel kazenski ali disciplinski postopek, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe (suspendirati), če zahteva to vrsta in teža disciplinskega prestopka.
(2) Pravico, odstraniti uslužbenca od službe, ima disciplinsko sodišče tudi tedaj, če se začne zoper usluž-
. benca pred sodiščem postopek, da bi se dejal pod skrbstvo ali v stečaj.
§ 120.
(') Če dene redno sodišče uslužbenca bratovske skladnice v preiskovalni zapor ali če se postavi uslužbenec pod obtožbo zaradi zločinstva ali drugega nečastnega dejanja, mora odrediti predsednik glavne bratovske skladnice takoj predhodno odstranitev tega uslužbenca °d službe.
(2) Razen v prednjem primeru sme predsednik Rlavne bratovske skladnice odrediti odstranitev od službe, kadar koli je uslužbenčev prestopek takšen, da bi bilo škodljivo koristim in ugledu službe, če bi ostal še nadalje v službi.
(*) Vsako predhodno odstranitev od službe je treba v 3 dneh službeno sporočiti pristojnemu disciplinskemu sodišču, ki jo brez odlašanja potrdi ali pa razveljavi.
§ 121.
(*) Uslužbencu, ki je po odločbi disciplinskega sodišča odstranjen od službe, se ustavi pričenši s prvim Naslednjim mesecem polovica prejemkov.
(2) Če se uslužbenec s sodbo sodišča oprosti ali obsodi na kazen po točkah 1. in 3. odstavka 1. § 83. tega Pravilnika, se mu ustavljeni prejemki vrnejo.
(s) Če ima kazenska obsodba za posledico zgubo službe ali 5e se uslužbenec disciplinsko kaznuje s kaznijo Po točki 4. odstavka 1. S 83. tega pravilnika, zgubi pravico do ustavljenih prejemkov.
(4)	Če nima kazenska obsodba za posledico zgube službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki
2.	odstavka 1. § 83. tega pravilnika, odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko naj se mu vrnejo ustavljeni Prejemki.
§ 122.
(>) 0 odstranitvi od službe odloči disciplinsko sodile prve stopnje brez ustne razprave.
(*) Zoper odločbo o odd ranitvi od službe se smeta Pritožili disciplinski tožilec iu uslužbenec v 8 dneh na
pristojno upravno sodišče kot disciplinsko sodišče druge stopnje. Pritožba ne ustavi odstranitve od službe.
§ 123.
Uslužbenec, za katerega se izda odločba o odstranitvi od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve predsednika glavne oziroma krajevne bratovske skladnice.
§ 124.
Vsa državna in samoupravna oblastva so dolžna postopati po zahtevah disciplinskih sodišč bratovskih sklad-nic in jih šteti za nujne.
♦
XI.	POGLAVJE.
Pogodbeni in honorarni uslužbenci in dnevničarji.
§ 125.
(') Razen uslužbencev, ki so podrejeni predpisom tega pravilnika, sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice izjemoma sprejemati v službo posamezne osebe kot pogodbene uslužbence za upravnike, glavne referente, zdravnike, lekarnarje, retaksatorje in knjigovodje.
(2)	Nagrada pogodbenih uslužbencev ne sme biti večja od maksimalnih prejemkov razvrščenih uslužbencev ustreznih kategorij.
§ 126.
(*) Za posle začasnega značaja sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice sprejemati v službo posamezne osebe kot honorarne uslužbence, če spolnjujejo pogoje iz § 3. tega pravilnika, izvzemši točki 7. in 11.
(2)	Nagrada honorarnih uslužbencev ne more biti večja od 3500 dinarjev na mesec.
§ 127.
(*) Glavni upravni odbor sme sprejemati na delo v službi bratovske skladnice posamezne osebe kot dnevnj-čarje, če spolnjujejo pogoje iz § 3. tega pravilnika, izvzemši točki 7. in 11.
(*) Maksimalne mesečne nagrade se določajo dnevnica rjem po šolski kvalifikaciji in po tejle razpredelnici:
s fakultetno izobrazbo		8 popolno srednjo šolo		z nepopolno srednjo šolo		z dovršenima 2 razredoma sredn?e Šole		najpotreb- nejša pismenost	
pri podjetju	v mestih	-O O - ‘C a	1 v mestih	pri podjetju	v mestih	pri podjetju	v mestih	TJ o«"’’	v mestih
1800	2000	1500	1700	1200	1400	1000	1200	800	1000
§ 128.
Za honorarne uslužbence in dnevničarje veljajo določbe §§ 324. do 339. zakona o obrtih.
XII.	POGLAVJE.
Prehodne določbe.
§ 129.
(l)	Uslužbenci dosedanjih kategorij A, B in C, ki s» na dan, ko slopi ta pravilnik v veljavo, že v službi bra-
tovske skladnice. obdržijo svoje kategorije in skupine, ki so jih imeli po določbah prejšnjega pravilnika.
(2) Uslužbenci dosedanje kategorije Č, ki spolnjujejo s šolsko kvalifikacijo po določbah točke 4. odst. 1. § 5. tega pravilnika pogoje za kalegorijo Č, obdržijo še dalje to kategorijo in skupino po tem pravilniku.
(3) Uslužbenci dosedanje kategorije C, ki s šolsko kvalifikacijo po določbah točke 5. odst. 1. § 5. tega pra vilnika ne spolnjujejo pogojev za uslužbence te kategorije, se prevedejo avtomatično v kategorijo in skupino uslužbencev kategorije D po določbah tega pravilnika.
§ 130.
(*) Vsem uslužbencem bratovske skladnice, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že v službi bratovske skladnice, prilagodi glavni upravni odbor dosedanje prejemke prejemkom, določenim v § 16. tega pravilnika.
(2) Prejemki iz §§ 16. in 17. tega pravilnika začno teči od prvega naslednjega meseca po dnevu, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
§ 131.
(>) Po tem pravilniku prevedenim uslužbencem se mora izročiti dekret glavnega upravnega odbora z navedbo kvalifikacije in let službe pri bratovski skladnici, kategorije in skupine, v katere so prevedeni. Odloke o prevedbi uslužbencev mora poslati glavni upravni odbor pristojnemu rudarskemu oblastvu prve stopnje v odobritev.
(2) Zoper odločbo o prevedbi, odobreno po rudarskem oblastvu, imajo uslužbenci pravico pritožbe v 30 dneh na ministrstvo za gozdove in rudnike. To pravico ima tudi glavni upravni odbor. Če rudarsko oblastvo njegove odločbe ne odobri. Odločba ministrstva za gozdove in rudnike je pravnomočna.
§ 132.
(•) Uslužbenci kategorij A, B, C, č in D, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že prejemali višje prejemke nego jim gredo po tem pravilniku, obdržijo dotedanje prejemke, dokler ne dosežejo s poznejšim napredovanjem višine teh prejemkov.
(2) Draginjska doklada se določa po plači uslužbencev bratovske skladnice po tem pravilniku od* dne, ko stopi pravilnik v veljavo.
Za podlago določitvi draginjske doklade velja splošni indeks cen Narodne banke za mesec marec 1940.
(3) Plače iz § 16., doklade iz §§ 17. in 22., honorarje iz § 126. in dnevnice iz § 127. tega pravilnika sme minister za gozdove in rudnike zaradi spremenjenih razmer na predlog glavnih upravnih odborov bratovskih sklad-nic zvišati ali znižati.
§ 133.
Uslužbenci, ki so se koristili z določbo odst. 4. § 32.
prejšnjega pravilnika II. R. št. 4837/37 in dobili neposredno višjo kategorijo, jo obdržijo še dalje, toda ne morejo biti več deležni ugodnosti odst. 4. § 36. tega pravilnika.
§ 134.
Sedanje pogodbeno osebje, ki ne ustreza pogojem tega pravilnika, sme obdržati glavni upravni odbor kot pogodbeno osebje najdalj do 31. marca 1941. Ko preleče ta rok, mora glavni upravni odbor take uslužbence ali odpustili iz službe ali pa prevesti za honorarne uslužbence po določbah tega pravilnika.
§ 135.	•
(’) Razliko v prispevkih za pokojninsko zavarovanje uslužbencev mora plačati glavna bratovska skladnica za vse tiste uslužbence, ki so bili, preden je stopil v veljavo pravilnik 11. R. št. 4887/37, zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri pokojninskem oddelku bratovske skladnice in ki so na dan, ko stopi v veljavo ta pravilnik, v službi bratovske skladnice, po tejle razpredelnici:
a)	za	uslužbence	s	plačo	do	vključno	1506	din	90°/o
b)	za	uslužbence	s	plačo	do	vključno	2060	din.SO°/o
c)	za	uslužbence	s	plačo	do	vključno	2506	din	70°/o
č)	za	uslužbence	s	plačo	do	vključno	3000	din	60°/o
d)	za	uslužbence	s	plačo	do	vključno	3500	din	40°/o
e) za uslužbence s plačo od 4060 do 5506 din 20°/o
(2)	Osebe, ki niso bile zavarovane pri pokojninskem
oddelku bratovske skladnice ali ki so bile zavarovane pri drugih zavarovalnih družbah, blagajnah, pokojninskih zavodih in ustanovah, nimajo pravice do plačila razlike prispevkov za pokojninsko zavarovanje uslužbencev po bratovski skladnici za ta čas in tudi ne za čas naknadno priznanih let službe.
(s) Uslužbenci, za katere vplača razliko v pokojninsko zavarovanje uslužbencev po prednji razpredelnkd glavna bratovska skladnica, so zavezani ostati v službi bratovske skladnice najmanj 5 let od dne, ko stoni pravilnik v veljavo. Ce bi take osebe zanustile službo preden preteče rok petih let, morajo vrniti blagajni bratovske skladnice vso zanje vplačano razliko prispevkov za pokojninsko zavarovanje uslužbencev z ustreznimi obrestmi. Vsi, za katere plača bratovska skladnica ored-njo razliko, morajo dati o tem pismeno zavezo, potrjeno pri pristojnih oblastvih. Bratovska skladnica ima pravico izvršilne izterjave, če se dane zaveze po teh uslužbencih ne spolnjujejo.
§ 136.
Ta pravilnik tolmači oddelek za vrhovni rudarski nadzor pri ministrstvu za gozdove in rudnike; vse pa, kar ni obravnavano v tem pravilniku, predpiše minister za gozdove in rudnike na vsako sproženo vprašanje.
§ 137.
(•) Ko stopi ta pravilnik v veljavo, preneha veljati pravilnik II. R. št. 4887/37 z dne 20. decembra 1937., z vsemi spremembami in dopolnitvami*
(2)	Ta pravilnik stopi v veljavo 1. dne naslednjega meseca po razglasitvi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 13. novembra 1940.; II. R. št. 4289.
Minister za gozdove in rudnike dr. Kuleiiovič s. r.
728.
Znižanje
terminalnih brzojavnih taks v medsebojnem razmerju med Jugoslavijo in Turčijo.f
Od 1. novembra 1940. dalje je znižana taksa za navadne brzojavko iz Jugoslavije v Turčijo od besede za 3 zlate centime, t. j. od 32'50 na 29 50 zl. ct. Jugoslaviji gr? 7, Bolgariji 6'50, Turčiji pa 16. zl. ct.
• »Službeni list« št. 142/22 iz 1. 1938. in št. 402/65 iz 1. 1940.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
1.	novembra 1910.. št. 252/LXXXVl/761.
Potemtakem znaša taksa za navadne brzojavke v Turčijo od besede 5'31, za brzojavke presse 2'655 in za brzojavkp KLT 2'925 dinarja.
Minimalna taksa za brzojavke ELT znaša 76'25 dinarjev.
Iz ministrstva za pošto, telegral in telefon dne 22. oktobra 1940.; št. 34.172.
Banove uredbe.
729.
VI.	št. 33.008/2.
Odredba
o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih.
Na podlagi Člena 2., odstavkov 1. in 2., uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, Poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937., spremenjene z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 9. septembra 1940., določam za pomožno osebje v gostinskih Podjetjih po § 76. zakona o obrtih za ozemlje dravske banovine sledeče minimalne mezde.
Člen 1.
(*) V gostinskih podjetjih zaposleno pomožno osebje sp pri določitvi minimalnih mezd ne glede na spol deli v tri kategorije, in sicer:
a) v kvalificirano pomožno osebje, ne glede na starost,
b) v nekvalificirano pomožno osebje, ki prejema obvezno ali neobvezno napitnino, ne glede na starost, in v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti nad 18 leti,
c) v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema uiti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti pod 18 leti.
(*) V kategorijo kvalificiranega pomožnega osebja Po tej uredbi spadajo ne glede na spol:
a) plačilni natakarji in natakarji:
1. s predpisano strokovno izobrazbo po členu 2. Uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih z dne 11- maja 1937. (»Službeni list« z dne 16. junija 1937., St. 325/48);
2. po odstavku 2. člena 17. v predhodni točki označene uredbe, t. j. osebe, ki so bile do 20. maja 1937. fce najmanj štiri leta zaposlene v hotelih, restavracijah, Rostlščih (ostajališčih), kavarnah in penzijah, Če ni bila Zaposlitev prekinjena več ko dve leti;
3. kf sicer nimajo pogojev po prednjih dveh točkah, ki pa dokažejo, da imajo najmanj štiri leta zaposlitve kot plačilni natakarji ali natakarji v gostinskih Podjetjih ter opravljen izpit po odstavku 3. člena 17. v točki 1. navedene uredbe;
b) upravitelji hotela (člen 2., odst. 2., uredbe o po-Uiožnem osebju v gostinskih obratih), portirji v hotelih, kuharji in slaščičarji, kletarji s kletarsko Šolo in vsaj dvema letoma gostilniške kletarske prakse, blagajničarke P° štiriletni zaposlitvi pri blagaJničarskih poslih v gostinski stroki, posluževalci dvigal z opravljenim strokovnim kpitom.
(3)	Vse ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja.
Člen 2.
Višina minimalne mezde se odreja z upoštevanjem kraja zaposlitve in kategorije podjetja.
a) V prvo skupino krajev spadajo: Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, kraji Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bohinjskem jezeru, Kranjska gora, Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske Toplice, Slatina-Radenci in Gozd-Martuljek.
Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino.
b) V prvo kategorijo podjetij spadajo: hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni.
Vsa ostala gostinska podjetja iz § 76. zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo.
Člen 3.
0) Minimalne mezde znašajo na uro:
Pomožno	Kraji	I.	skupine:	Kraji	II.
osebje po ka- Podjetja	Podjetja	skupine:
tegorijah iz I. kategorije II. kategorije Podjetja ČL 1, odst. 1.	I.	m II. kat.
a	5'—	4'50	4'—
b	4*—	4'—	375
c	3’—	3—	3 —
(2) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25im delom mesečne plače.
(3) Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračunava za pomožno osebje kategorij a) in b):
1. v krajih prve skupine vrednost hrane v podjetjih prve kategorije z din 14'—, v podjetjih druge kategorije z din 13'—, vrednost stanovanja pa v podjetjih prve kategorije z din 3'—, v podjetjih druge kategorije pa z din 2'— na dan;
2. v krajih druge skupine vrednost hrane zdin 13'—, vrednost stanovanja pa z din 2'— na dan.
(4) Pri prejemkih v naravi za pomožno osebje kategorije c) se zaračunava ne glede na kraj in kategorijo podjetja vrednost hrane z din 12'—, vrednost stanovanja pa z din 2-— na dan.
(5) Osebje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Delodajalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osebju hrane za vse dni v mesecu, mora izplačati odškodnino za nepodeljeno hrano v denarju v znesku, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
Člen 4.
(•) V gostinskih podjetjih, v katerih je uvedena obvezna nagrada za postrežnino v smislu člena 5. uredbe za pomožno osebje v gostinskih obratih, prejema pomožno osebje, ki dobiva to nagrado, namesto mezde po členu 3. te odredbe sledeče:
a) plačilni natakar in natakar poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino še mesečni pavšal v višini din 300'—. Ako ti prejemki ne dosežejo vsaj višine minimalne mezde, ki je določena v Členu 3. te odredbe, se mora doplačati še razlika na to višino;
b) ostalo pomožno osebje poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino še eventualno razliko med prejemki v narav: in nagrado za postrežemo ter minimalno mezdo, ki je določena v Čl. 3. te odredbe.
(2)	Lastniki gostinskih podjetij, v katerih ni uvedena obvezna postrežnma, smejo na račun neobvezne po-strežuine odtegniti 30*/g v čleuu 3. te odredbe določene
minimalne mezde, a to le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino.
(s) V podjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem te odredbe obstajali za pomožno osebje višji pavšali oziroma ugodnejši pogoji, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni.
Člen 5.
S to odredbo predpisane minimalne mezde ne veljajo:
1. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače, prodanih jedil itd.;
2. za kvalificirano pomožno osebje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja;
3. za učence (vajence).
Člen 6.
(') Ta odredba stopi v veljavo v 15 dneh po objavi v >Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
(2)	S tem dnem preneha veljati odredba kraljevske banske uprave dravske banovine o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 4. maja 1940., VI. št. 11985/3, in sicer v celoti, ter odredba kraljevske banske 'uprave dravske banovine o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke) z dne 28. septembra 1940., VI. št. 28710/1, kolikor se nanaša na pomožno osebje v gostinskih podjetjih.
Kraljevska banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 14. decembra 1940,
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
730.
VIII. št. 10.836/1.	3595
Razglas.
Na podstavi § 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. (Službeni list št. 581/69/32) sem odobril proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1941. s preliininiranimi dohodki v znesku . din 4,352.000'— . ter izdatki v znesku .......	„	4,298.232"—
torej s presežkom............................din	53.768'—
Hkrati sem na podstavi § 1., toč. 6., zakona z dne
2.	julija 1930. (Službeni list št. 100/19/30) odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1941. odmerja in pobira:
1.	8%na (osem procentna) doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka, izvzeinši spodaj navedene primere, v katerih se plačujejo v smislu zakona o pobiranju zborničnih doklad minimalni prispevki po sledeči lestvici:
Davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, so dolžni plačati zbornici letni prispevek, ki znaša:
a)	če	delajo	sami............................din	10"—,
b)	če	delajo	z enim pomočnikom ...	„	15 —,
c)	Če	delajo	z dvema pomočnikoma . .	„	20 —
Obrati, zavezani plačevanju doklade za zbornico (razen pavšaliranih malih obrtnikov), ki plačujejo samo toli-
ko pridobnine, da bi znašala 8%>na zbornična doklada manj nego din 20'—, plačajo zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek din 20'—.
2.	8°/ona doklada na 50°/o minimalnega družbenega davka po 2 odstavku čl. 86. zakona o neposrednih davkih s spodaj navedenim dopolnilom v smislu odredb § 3. zakona o odmerjanju in pobiranju zborničnih doklad 9 prispevkom po sledeči lestvici:
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačajo v primeru, da se jim odobri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša pri družbenem kapitalu do 5 milijonov dinarjev 0 l°/ou tega kapitala, pri kapitalu od 5 milijonov dinarjev do 25 milijonov dinarjev 0'2°/oo, pri kapitalu od 25 milijonov dinarjev do 50 milijonov dinarjev 0'3°/oo, pri kapitalu od 50 milijonov dinarjev do 100 milijonov dinarjev 0'4°/oo in pri kapitalu nad 100 milijonov dinarjev 0'5°/o», vendar pa prispevek ne sme znašati v nobenem primeru več ko 50.000 dinarjev.
Prispevke odmerjajo in pobirajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad za zbornice pristojna državna davčna oblastva Predpisane doklade za zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zbornični člani zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podlaga za njih predpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 13. decembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
731.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 227 z dne 3. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov št, 111/42.642/40 so napredovali vVIl. položajno skupino: Babnik Ivan, učitelj ljudske šole v Jarenini; Z u pa n Jožef) učitelj ljudske šole v Celju; Mrlak Antonija, učiteljica ljudske šole v Gorjah; Pepeljak Alojzija* učiteljica ljudske šole v Mariboru; Fram Vilko, učitelj ljudske šole v Prosenjakovcih; Cukjati Marija, učiteljica ljudske šole v Št. Gotardu in Šavli An-d rej, učitelj ljudske šole v Krogu, dosedaj vsi uradniki
VIII.	položajne skupine.
Z odločbo ministra za promet z dne 23. septembra 1940 so bili premeščeni: a) po službeni potrebi! Zupanc Frančišek, prometni uradnik VIII. položajne skupine poslaje Zidani most, v postajo Celje; Hladnik Stanislav, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Škofja Loka, v postajo Pragersko; Koželj Janez, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Celje, v postajo Maribor; Rozman Alojzij, nadzornik proge Vlil. položajne skupine
VII.	sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto, v L sekcijo za vzdrževanj** proge Zidani most; Kukec Adolf, prome'ni uradnik IX. položajne skupine postaje Rakek,
* v postajo Ljubljana.
Izdaja kraljevska han«ka uprava dravske banovine; n|en predstavnik In urednik- Pohar Robert v tjubljanl. Tisku in zalaga liskama Merkur d. d. V Ljubljani, njen predstavnik. Olnrat Mrlralek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 102. kosu XI. letnika z dne 21. decembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V Št. 76/466-1940.	3608-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Drave v odseku Bori—Mure-tinci med km 14'000—15'130
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan
13.	januarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 banske palače, dvorišče levo, Bleiweisova cesta št. 10. Pojasnila se dobijo med uradnimi urami ravno tam in pri terenski hidrotehnični sekciji za regulacijo Drave v PtujU.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,598.606'15 (en milijon pet sto osem in devetdeset tisoč šest sto šest dinarjev Kavcijo din 80.000'— je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi v Ljubljani-mesto. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti licitacijski komisiji dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti ter potrdilo občeuprav-nega oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1940.
*
K V št. 220/40.	3607-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za nabavo granitnega materiala za rekonstrukcijo drž. ceste št. 51 od km 9'400 do 10'400 (skozi Tržič)
I javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. januarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 905.994'— din.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 18. decembra 1940.
K V št. 7408/53-1940.	3540-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev I. etape melioracijskih del na Cerkniškem jezeru obč. Cerknica, okraj Logatec,
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. decembra 1940. ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 8 hidr. ods. tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10 (dvorišče levo). Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 2,527.23778.
Kavcijo din 176.000*— za jugosl. državljane, oz. din 352.000'— za tuje državljane je vložiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih no-vinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o plačilu davkov za tekoče četrtletje, odobrenje min. za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za TOI ter potrdilo občeupravne-ga oblastva o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. decembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Po 156/40-3.	3601
Oklic.
Tožeča stranka: Virnik Franc, gostilničar, Ljubljana, Mestni trg, ki ga zastopa dr. Aleš Peršin, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: Težaku Martinu, trgovcu z lesom, Hrast št. 8, p. Suhor, radi din 24.038'— s' pp. tožbo opr. št. Po 156/40—3.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na
28. januarja 1941. ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 58, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Pečar Stanko, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 14. decembra 1940.
P 251/40—3	3592
Oklic.
Tožeča stranka Kromar Franc in Marija v Dolgi vasi je vložila proti toženi stranki Pihnar Mariji, posestnici na Moravi, radi din 2.200-— k opr. št. 251/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. februarja 1941. o poli devetih
dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 3, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Paradiž Ferdo, tusodni višji oficial, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 14. decembra 1940.
%
Rz 24/40—1.	•	3603
Oklic.
Lastnik zemljišč vi. št. 370 k. o. Konjice, 191 k. o. Slemene in 173 iste kat. občine je predlagal uvedbo postopka za amortizacijo na teh zemljiščih in na sovložkih vknjiženih terjatev, ki že več kot 30 let ne obstoje in sicer:
1. Matilde kneginje Windisch-Graetz princese Radzivil iz zadolžnice z dne 24. 2. 1860., izjave z dne 31. 1. 1866. in odstopnice z dne 28. 6. 1875. v znesku 47.484 gl 77 kr s prip.;
2. Ernesta princa Windisch-Graetz iz dogovora z dne 24. in 29. 11. 1863., pooblastila z dne 3. 11. 1863., notarskega zapisa z dne 19. in 21. 5. 1869., dveh odstopnic z dne 10. 4. 1873. in 30. 10. 1873., ter
a) iz zadolžnice z dne 10. 9. 1824., oporoke z dne 21. 9. 1825., notarske listine z dne 12. 11. 1825. in dedne delilne pogodbe z dne 14. 4. 1826. po 41.370 gl s prip.,
b) iz zadolžnice z dne 16. 12. 1825. in dedne delilne pogodbe z dne 22. 6. 1830. v znesku 23.415 gl s prip.,
c) iz zadolžnice z dne 16. 12. 1825. v znesku 12.705 gl s prip.,
č) iz zadolžnice z dne 16. 12. 1825. in dedne delilne pogodbe z dne 22. 6. 1830. v znesku 4.672 gl 50 kr s prip.,
d) iz oporoke z dne 14. 1. 1809, zadolžnice z dne 24. 6. 1822., odstopnice z dne 19. 1. 1825., oporoke z dne 12. 11. 1825. ter dednih delilnih pogodb z dne
14.	4. 1826. in 22. 2. 1830. v zneska 3.150 gl g prip.,
e) iz zadolžnice z dne 4. 9. 1817., odstopnice z dne 13. 11. 1824. in dedne de-liine listine z dne 22. 6. 1830. v znesku 2.100 gl s prip.,
f) iz zadolžnice z dne 30. 10. 1880., odstopnice z dne 13. 11. 1824. in dedne delilne pogodbe z dne 22. 6. 1830. T znesku 1.050 gl s prip.;
8.	Selih Karla v znesku 37 gl 50 kr, Selih Katarine. Josipa, Antona in Ane, za vsakega v znesku 48 gl 75 kr ter Selih Ivana v znesku 44 gl s prip., vse
te terjatve iz prisojilne listine z dne
5.	11. 1891 , št. 8705.
Hipotekarni upniki ozir. njih pravni nasledniki se pozivajo, da v teku enega leta, in to najkasneje do 30. decembra 1941. prijavijo zoper amortizacijo svoje ugovore, ker bi se po preteku tega roka izrekle te terjatve za amortizirane in bi se dovolil izbris zastavne pravice zanje pri vseh vložkih, pri katerih so vknjižene.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. IX., dne 10. decembra 1940.
❖
0 173/39-65	3592
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Na predlog dedičev se bodo v zapuščinski zadevi po pok. Hriberniku Janezu, posestniku pri Sv. Barbari št. 10. prodale na prostovoljni javni dražbi spodaj označene nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno.
Dražba se vrši dne 10. januarja 1941. ob 9. uri dopoldne v sobi št. 2 okrajnega sodišča v Škofji Loki.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Za potrditev prodaje si pridržijo de* diči osem dni premisleka.
Varščino je treba položiti v gotovini pri sodišču
Izkupilo je izplačati sodišču v treh obrokih, prvega v enem mesecu po dražbi, drugega v dveh in zadnjo tre-tjinko v treh mesecih od dneva dražbe.
Ostali pogoji prodaje se smejo vpo-gledati pri okrajnem sodišču v Škofji Loki med uradnimi urami.
Predmet dražbe:
Nepremičnine vložpa številka 6 k. o. Sv. Barbara, arondirano posestvo, se-sloječe iz poslopij: hiše, hleva, kovačnice, kozolca, štirih gozdnih parcel v izmeri 28 ha 24 a 89 m2, pašnika z lesom 7 ha 76 a 41 nr, dveh sadnih vrtov 1 ha 30 a 95 m-’, dveh travnikov s sadjem
1 ha 51 a 99 m* in njiv 1 ha 95 a 96 m2.
Gozdovi si> zaraščeni s sečnim smrekovim, hrastovim in bukovim lesom.
Izklicna cena: din 381.888'25.
Varščina: din 38.000'—.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 17. decembra 1940.
H*
160/40—26.	3472
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. o poli devetih l>o pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (vinska klet z vinogradom, gozdom in pašnikom) zemljiška knjiga k. o, Dedja vas vi. št 30.
Cenilna vrednost: din 17.732'—.
Vrednost pritekline: din 400'—.
Najmanjši ponudek: din 11.831'—.
Varščina: din 1.774'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali
glede nepremičnin v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 3. decembra 1940.
•j;
1588/40-17.	3545
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin (hiša št. 5, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Pir-šenbreg vi. št. 21, zemljiška knjiga k.
o.	Piršenbreg vi. št. 179.
Cenilna vrednost: din 139.539'10.
Vrednost pritekline: din 8.818'—, ki pa je že všteta v gor. cen. vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 93.026'—.
Varščina- din 13.954'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpoznejp pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 5. decembra 1940.
1551/40-18.	3541
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin (hiša, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Pišece vi. št. 32.
Cenilna vrednost: din 137.223'—.
Vrednost pritekline: din 15.382'—, ki pa je že všteta v gor. cen. vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 91.482'—.
Varščina: din 13.722'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Brežicah dne 6. decembra 1940.
❖
11899/39-48.	8139
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnike % vi. št. 22.
Cenilna vrednost: din 99 09T—.
Vrednost pritekline: din 5.250'—.
Najmanjši ponudek: din 66.084 67.
Varščina: din 9.909'70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem nnroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI, dne 22. oktobra 1940.
❖
1491/40-9.	3576
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. dopoldne o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Banjaloka vi. št. 95 in 183.
Cenilna vrednost: din 23.411 '82.
Najmanjši ponudek: din 15.607'—.
Varščina: din 2.341"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku (»red začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 11. decembra 1940.
I 1271/40	3593
Dražbeni oklic.
Dne 22. januarja 1941. ob d e veti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Drulovka vi. št. 35.
Cenilna vrednost: din 31.156’—.
Najmanjši ponudek: din 20.770'67.
Varščina: din 3.115-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugačo pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II, dne 9. decembra 1940.
H*
1755/40-14.	^	^	8501
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. dopoldne o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba naslednjih nepremičnin:
I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Dovje pare, št. 1600 vi. št. 177 — njiva, kozolec: cenilna vrednost: din 5.054'—, najmanjši ponudek: din 3.370'—, varščina: din 50550;
II. skupina: zemljiška knjiga k. o. Dovje pare. št. 1601 vi. št. 177 — travnik: cenilna vrednost: din 3.662'—, najmanjši ponudek: din 2.442'—, varščina: din 36650;
III. skupina: zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 304 — hiša št. 81, svinjak, stranišče, greznica, drvarnica, nezazidan prostor: cenilna vrednost: dinarjev 14.653'—, najmanjši ponudek: dinarjev 7.326'50, varščina: din 1.465'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
Štev. 102.
Stran 719.
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 5. decembra 1940.
133/40-19.	3542
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v 60-bi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Draga vi. št. 129.
Cenilna vrednost: din 44.837'—.
Vrednost pritekline: din 286'—.
Najmanjši ponudek: din 29.892'—,
Varščina: din 4.484'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 4. decembra 1940.
*
I 222/40-19	3590
Dražbeni oklic.
Dne 23. januarja 1941. ob četrt na deseto u r o bo pri tem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 130 k. o. Sv. Bric in vi. št. 4 k. o. Šalek.
Cenilna vrednost: din 86.081'—
Vrednost priteklin: din 5.805'—.
Najmanjši ponudek: din 57.390—.
Varščina: din 8.610*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Šoštanja, odd. II., dne 28. novembra 1940.
H*
I 150/40 -24	8594
\ Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 106, 117 in 205 k o. Stična.
x Cenilna vrednost: din 820.196'—.
, Vrednost priteklin: din 6.000'—.
Najmanjši ponudek: din 217.461*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodila.
Okrajno Rodišče v Višnji gori dne 23. novembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Votsale so se nastopne firme:
1609.
Sedež: Ljubljana.
Dan .vpisa: 9. decembra 1940.
Besedilo: Gregorič in drug.
Obratni predmet: foto- in drogerlj-ska zastopstva.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. januarja 1941.
Družbenika: Gregorič, Beno, trgovec, Gregorič Ana, soproga trgovca, oba v Ljubljani.
Za namestovanje upravičen:	vsak
družbenik samostojno.
Podpis firme: Družbenika podpisujeta za družbo vsak samostojno na ta način, da pristavi pod tiskano ali kakor koli napisano besedilo firme eden izmed družbenikov svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. decembra 1940.
Fi 96/40. — Rg A VII 286/1.
1610. *
Sedež: Ljubljana, Celovška cesta 49.
Dan vpisa: 9. decembra 1940.
Besedilo: Jelenc Adolf & Tomažin.
Obratni predmet: trgovina z gospodarskimi, obrtnimi in industrijskimi stroji ter pripadajočimi potrebščinami.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. decembra 1910.
Družbeniki: Jelenc Adolf, trgovec in posestnik,
Tomažin Ivan, trg. notnik, oba v Ljubljani, Celovška c. 49.
Za namestovanje upravičen: vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: vsak družbenik samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. decembra 1940.
Fi 94/40. - Rg A VII 285/1.
*
1611.
Sedež: Radomlje pri Kamniku.
Dan vpisa: 9. decembra 1940.
Besedilo: Grajsko-kolovška lesna industrija Feliks Stare, družba z o. z.
Obratni predmet:
Lesna industrija, predelavanje lesa, izdelovanje vsakovrstnih lesnih izdelkov in Izdelkov, pri katerih se uporablja pretežno les, lesni ali gozdni riodukti, vsakovrstna eksploatacija in izkoriščanje gozdov, nakup in prodaja lesa in lesnih izdelkov in gozdnih produktov, nakup in rabokup za družbine svrhe uporabnih zemljišč ali podjetij, udeležba pri sorodnih podjetjih ter prevzem istih v svoj obrat. — Družba prevzame v likvidaciji sa nahajajočo javno trgovsko družbo, vpisano pod A VTI/12 v trgovinskem registru pod tvrdko Grajsko-kolovška lesna industriia Feliks Stare z vsemi zemljišči podjetja in tvor-niškimi napravami ta premičninami ter vodnimi pravicami.
Družba ima pravico ustanavljati podružnice in skladišča v tuzemstvu. v inozemstvu pa le v skladu z dotičnimi predpisi zakona.
Družbena pogodba z dne 30. oktobra 1940, red. št. 482 in zapisnik z dne 30. oktobra 1940., red. št. 483.
Visokost osnovne glavnice: 1,450.000 dinarjev v gotovini.
Vplačana glavnica: 1,450.000 din v gotovini.
Poslovodje:
1. inž. 2umer Alojzij, Nazarje pri Mozirju,
2. dr. Pavlin Ciril, zasebni uradnik v Ljubljani,
3. inž. Zupanc Jernej, industrialec na Lancovem št. 17 pri Radovljici.
Za namestovanje upravičeni: Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno ali po en poslovodja in postavljen prokurist. — Tvrdka družbe, ki je lahko od kogar koli napisana, tiskana ali s štampiljko vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita kolektivno pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis ali dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, slednji vedno z naznače-njem prokure.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITT.,
dne 7. decembra 1940.
Fi 93/40. — Rg C V 311/1
❖
1612.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 15. decembra 1940.
Besedilo: Dovžan Stanko, trgovina l lesom.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Imetnik: Dovžan Stanko, trgovec z lesom v Tržiču. Dolinska c. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITT., dne 14. decembra 1940.
Fi 97/40. - Rg A VII 287/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1613.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. decembra 1940. Besedilo: Automontaža d. d.
Izbriše se član upravnega sveta Jenko Tihomil.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. decembra 1940,
Rg B III 121/8.
*
1614.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. decembra 1940. Besedilo: Centropapir, družba z o. a, Izbrišejo se poslovodja ing. Franki Hans ter Bojanu Mirkotu in Dalleore Danici podeljena prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
_ odd. m.,
dne 7. decembra 1940 Rg C V 209/7.
❖
1615.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. decembra 1910 Besedilo: Družba za upravo »Taborac družba z o. z.
Z notarskim zapisom Z dne 17. novembra 1940. se je spremenila družbena pogodba v točkah »Prvič«, »Devetič« »Štirinajstič« in »Sestnajstič«. ' Družba je ustanovljena za nedoločeno dobo.
Od osnovne glavnice 200.000 din je vplačano v gotovini 198.500 din.
Izbrišejo se poslovodje Turk Josip zbog smrti ter Gangl Engelbert, Medič Franjo in Lovšin Evgen.
Vpišejo se poslovodje: ing. Bevc Ladislav, starosta Sokolske Župe Ljubljana in Sokola I. v Ljubljani, dr. Pestotnik Pavel, profesor v pokoju v Ljubljani,
Lozej Ivan, zasebni uradnik v Ljubljani.
Okroino kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. decembra 1940.
Rg C III 170/5.
Razglasi raznih uradov in oblastev
6L8990.	S599
Odločba.
Na osnovi § 25. zakona o občem upravnem postopku in v zvezi s § 224. občega rudarskega zakona imenuje rudarsko glavarstvo v Ljubljani za zastopnika Klausa Edgarja (svojčas bivajočega v Mariboru), ki je lastnik premogovnika Zbelovo,
ing. Rudolfa Dušana, avtoriziranega rudarskega inženirja v Celju, Lava št 3.
Razlogi.
Z vlogo z dne 2. avgusta 1938. je Klaus Edgar zaprosil za obratovalni odlog za premogovnik Zbelovo. Z odločbo št. 5518 z dne 23. avgusta 1938. je rudarsko glavarstvo dovolilo obratovalni odlog do 30. junija 1939. Odločba se stranki ni mogla vročiti, ker je v cit Vlogi Klaus Edgar naznanil, da odhaja v inozemstvo. Pred odhodom tudi ni imenoval pooblaščenca v. smislu § 188. občega rudarskega zakona. Od 30. junija 1939. dalje je stanje pri premogovniku Zbelovo v opreki s § 174. občega rudarskega zakona. Bivališče Klausa Edgarja se ne more ugotoviti, ker ni navedel v citirani vlogi, v katero državo je odpotoval. Zato se je moralo rudarsko glavarstvo poslužiti cit. § 25. zak. o občem upravnem postopku.
Pravni 1 e k:
Klaus Edgar, Če zazna za to odločbo ali kdor koli, ki je v to upravičen, se more proti tej odločbi pritožiti v roku 15 dni po razglasu.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani dne 13. decembra 1940. Rudarski glavar: ing. Čuček s. r.
Narodna banka 3600 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 15. decembra 1940. Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.648,196.571 32(4- 27,689.101.16 Devize, ki niso v podlogi 646.079.713-93(+ 11,048.201'80 Kovani denar 187,583.006- (4- 8,618.999-251 Posojila . . 1.860,158.102"28(— 2,333.875'17i Vrednostni
papirji . . . 327,723.747-50(-»- 8,996.260"-) Prejšnji predjemi
državi . . 1.633,465.411*-Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000000*—
Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000*—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18.	XI. 1939. 6.460,000.000--(4-132,000.000*-) Vrednosti re-
zervn. fonda 251,533.379-29 Vrednosti ostalih fondov ......... 41,485.67016
Nepremičnine .......... 227.929.213-02 4-	995.000	96
Razna aktiva 1 882^)1 il829~92(—	14,328.035 04/
17.605,615.644-42 Pasiva	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000*—
Rezervni
fond  253.127.081-39
Ostali fondi 42,738.013*—
Bankovci v
obtoku . . 13.431.727.800*-(— 21.285*800*-) Obveze na
pokaz . . . 3-322,198.908-84 4-188,295.308 83 Razna pasiva 375.823.841 19(4- 6,676.144-13)
17.605,615.644-42 Obtok in obveze. . . . 16.753,926.708 84 Skupna podloga - dejanska vrednost 4.237,114.514*11 Celotno kritje . . . 25-29 °/,
Kritje v zlatu , . . 20-99°/«
Obrestna mera: po eskomptu	5%
po zastavah:
na zlato in varante..............  .	.	5	%
na vrednostne papirje......................6%
Razne objave
3602
Oklic javne dražbe.
Dne 28. decembra 1940. ob 14. uri sr bo vršila v Javnih skladiščih v Ljub-1 na Tjrrševi cesti 33
javna dražba
2 rabljenih trgovskih pultov, 4 rabljenih trgovskiI) štelaž in rabljenega stanovanjskega pohištva. Dražba se vrši po določbi zakona o javnih skladiščih.
Skladiščna uprava.
3605-2-1
Poziv upnikom.
Gospodarsko društvo kot zadruga v Šafarskem, srez ljutomerski, je prešla v likvidacijo in poziva event. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*	3584
Objava.
Izgubil sem šofersko knjižico, izdano od mestne policije v Mariboru 1. 1937., ter jo proglašam za neveljavno.
Bračko Josip s. r.,
Radvanje pri Mariboru.
*	3596
Objava.
Izgubila	sem	prometno	knjižico za
kolo št. 5197 in jo proglašam za neveljavno.
Engele Marija s. r.,
trgovka, Kočevje.
*!»
3609
Objava.
Izgubil	sem	novinarsko	železniško
legitimacijo (75% popusta) št. 1730, glasečo se na ime Pirnat Nikolaj in jo proglašam za neveljavno.
Pirnat Nikolaj s. r., Ljubljana.
*
3597
Objava.
Uničena mi je bila prometna knjižica za bicikel (evid. št. tablice 183410) in jo proglašam za neveljavno.
Pokorn Ciril s. r., Sutna st. 11.
*
3606
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bicikel (evid. št. tablice: 22.353), izdano od mestne policije v Mariboru, in jo proglašam za neveljavno.
Scffricd Rudolf s. r., • točilnik, hotel »Orel«, Maribor.
*
3oC8
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico za kolo (št. evid. tablice 37192) in jo proglašam za neveljavno.
Vrečar Anton s. r.,
Obramlje 58, p. Braslovče.
Izdata kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pnhai Robert v Ljubljani. Tiska in ulaga Tiskarna Mm kur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubija ui.