RAZGOVOR ODGOVARJA ING. IVO MURŠEC Proizvodi celjske tovarne cmajlirane posujde (EMO) so že toliko zasloveli na tržišču, da je redek občan, ki ni zanje slišal. Verjetno pa jc veliko občanov, ki ne vedo, da v tej isti tovarni vse uspešneje proizvajajo tudi kotle in radiatorje. Kvaliteta kotlov je posta- la i.c pojem — z radiatorji pa so se uspešno uveljavili na tržišču, kljub temu, da je pre- cejšnja konkurenca. Inženir IVO MURSEC, vodja razvojnega od- delka toplotnih naprav v inštitutu EMAJL — odgovarja na vprašanja o problemih in razvo- ju te proiiLvodnjc. — Tovariš inženir, poleg proizvodnje emaj- lirskih izdelkov, odpreskov in delov za avto- mobilsko industrijo, proizvodnje fritov in orodij, zavzema proizvodnja toplotnih naprav vse,večji razmah. Ali Je to nov del proizvod- nje ali samo osvojitev novih proizvodov? Proizvodnja toplotnih naprav ni v naši tovarni nekaj novega. Drži pa, da iz leta v leto zavzema vse večji obseg — zaradi proiz- vodov, ki smo jih z uspeliom plasirali na tržišče. — Ne zamerite izrazu — doslej ste zasloveli predvsem s kotli. Kotli pa verjetno niso edi- ni proizvod? H Nikakor. Proizvajamo več vrst kotlov; jeklene posebnih konstrukcij za rjave premo- ge srednjih učinkov, ki služijo za ogrevanje od manjših stanovanj do blokov in stolpnic ter majhne kotle za individualne hiše. Odlika teh kotlov je razmeroma visok izkoristek. V državnem merilu namreč govorilo o izkorist- ku pri kotlih za nižje kalorične premoge od 45 do 50 odstotkov, zato je naše zadovoljstvo tem večje, ker imajo naši kotli 76 odstotni" iz- koristek! — Kako pa je s proizvodnjo kotlov na te- koče gorivo? 0 Proizvajamo to vrsto l^tlov, ki imajo velike učinke. Enote so take* da je eden teh manjših kotlov sposoben segreti celo stolp- nico, zato so ti kotli zelo primerni za grad- njo večjih stanovanjskih objektov — naselij. — Nekateri težijo, da je pri kotlih na te- koče gorivo večkrat problem z gorilniki in avtomatiko, pri kotlih na trda goriva pa či- ščenje rešet. Kaj pravite vi kot strokovnjak? H Pri nas v državi je proizvodnja za opr(Hnljanje teh kotlov tako nekvalitetna, da le s težavo najdemo kooperante. Vsekakor pa odstopa zagrebško podjetje, s katerim sode- Ijujemo. Drži, da je ponekod težava z gorilni- ki in ostalo oprenK). Rešitev bi bila v uvoženi opremi — ta pa bi občutno vplivala na ceno proizvodov. Glede goriv p^ je treba vedeti, da nikjer v svetu, kjer uporabljajo tovrstne kotle, ne kurijo s tako slabo kvaliteto tekočih goriv. — Kljub temu, da strokovnjaki trde, da vaši Trika radiatorji nimajo konkurence na domačem tržišču, v marsikatero novogradnjo vgrajujejo dražje in okornejše litoželezne ra- diatorje. Kaj pravite k temu? ^ Vse dotlej, dokler bo projektant stimu- liran po vrtAlnosti projekta, bo »raje« pro- jektiral dražje litoželezne radiatorje, kljub temu, da so Trika radiatorji ekonomičnejši, toplotno bolj učinkoviti, lažji za gradnjo, od- pornejši proti mrazu in daleč bolj estetski! Vem pa za konkreten primer, da je investi- tor ovrgel dražje — litoželezne radiatorje in zahteval cenejše — Trika radiatorje. Takih primerov bo, upajmo, vse več, ker že marsi- kdo začenja gledati, kako in kam vlaga sred- stva. — Pojektantty marsikdaj negodujejo, da ni ploščatih (panelnih) radiatorjev, s katerimi bi uspešneje reševali ogrevanje prostorov, v katerih bi litoželezen ali Trika radiator za- vzel preveč prostora ali pa estetsko kvaril prostor, na primer v raznih turističnih objek- tih. Kljub temu nobena tovarna v državi ta- kih radiatorjev ne proizvaja. Zakaj? Proizvodnja takšnih radiatorjev je pred- vsem odvisna od objektivne potrošnje na tr- gu. Poleg tega je proizvodnja ekonomična še- le pri nekaj tisoč komadih. širše potrošnje pa ne bomo dosegli vse do tedaj, dokler ne bo toplotna izolacija prosto- rov, za katere so predvideni panelni radiator- ji, takšna kot je drugod po svetu običaj. Kajti pri nas je splošno veljavno, da je izo- lacija za polovico slabša od cele vrste toplot- nih zaščit, ki jih imajo v državah, za katere trdimo in smatramo, da spadajo v^j na tem področju med razvite. — AH so kljub temu kakšne realne možno- sti, da boste pdčeli z proizvodnjo panelnih radiatorjev? m Priprave in analize so bile že izvršene, vendar ni pogojev — vse dokler ne bo znana objektivna raba teh radiatorjev, ki bi jamči- li, da bi bila takšna proizvodnja ekonomična in rentabilna. — Omenili ste priprave in analize. Ali bi mogoče lahko povedali kaj več o razvoju pro- izvodnje toplotnih naprav? a Verjetno vam bom prav odgovoril, čc povem, da v zadnjem času posvečamo proiz- vodnji toplotnih naprav tolikšno pozornost da smo v okviru instituta izoblikovali pose- ben oddelek za razvoj toplotnih naprav. De- lovni načrt smo razdelili na dva dela, na kratkoročen, v katerem bi na toplotnih na- pravah, ki jih že proizvajamo, s primernimi konstrukcijskimi posegi povečali učinke, in na perspektiven plan, ki predvideva predvsem pripravo programa za proizvodnjo kotlov, v katerih bi bilo možno izgorevanje trdnih in tekočih goriv. Morda ob določeni adaptaciji celo plinastih, kar bo pokazal razvoj plinarn. Kot vidite, je program obsežen. — Kaj mislite o možnostih uskladitve cen- tralnega ogrevanja z urbanističnim načrtom? H Problematika ogrevanja v sklopu urba- nistične ureditve naselij je zelo obširna. Raz- voj po svetu in pri nas kaže vztrajno tenden- co k optimalnemu centraliziranju priprav top- lotne energije za ogrevanje. Prednost pri na- črtnem reševanju tega problema imajo mlada naselja. Z vsako novo kotlarno v posameznih stavbah tO prednost zapravljamo in se odda- ljujemo od možnosti centraRziranja priprav toplote za ogrevanje. Mnenja sem, da smo v razvoju že tako daleč, ko bi morala biti pre- skrba s toploto del komunale, enako kot so so voda, plin. elektrika, kanalizacija itd. J. Sever DIJAKI - VOZAČI PRED PROBLEMOM Dijaki, ki se vozijo v srednje šole iz oddaljenili krajev, se srečujejo z mnogimi proiilemi. V zadnjem času se jili je polotila pravcata panika zaradi vedno novili variant o me- sečnih vozovnicah. Ukinitev vseh olajšav bi mnoge dijake zelo priza- dela, nekaterim pa bi celo onemo- gočila nadaljnje šolanje. Na celjski gimnaziji je 519 voza- čev, torej dokaj visoko Število. Na letni konferenci občinske organiza- cije Zveze mladine in na plenumu dijaške skupnosti in mladinske or- ganizacije so zato odločno zahtevali, da je problem treba rešiti. Predlo- žili so tudi nekaj izračunov, po ka- terih je razvidno, da bi moral di- jak, ki se vozi iz Štor, mesečno pla- čati 2.600 dinarjev za vožnjo, iz Pe- trovč 4,160 in prav toliko tudi dijak, ki se vozi iz Laškega. Še bolj pa bi bili prizadeti tisti dijaki, ki se vozi- jo na primer iz Sevnice in Rogatca, saj bi morali za vožnjo odšteti 17.680 dinarjev, oni iz Velenja in Ro- gaške Slatine pa 15.600 dinarjev. Po- ročilo o novih železniških tarifah, ki je bilo objavljeno v Delu 7. de- cembra, pravi, da bo za dijake na železnici 25 odstotni popust. To pa pri tako visokih cenah praktično ne pomeni nič, saj bi dijaki iz Rogatca in Sevnice še zmeraj plačevali 13.260 dinarjev! Take cene bi mnogim dija- kom — slabše situiranim — onemo- gočile nadaljnje šolanje, to pa spet pomeni, da izobraževanje ne bo od- visno od prizadevnosti in uspeha di- jakov, temveč od materialnega sta- nja v družini. Verjetno je zdaj čas, da se oglasi- jo tisti ljudje, ki poudarjajo, da po- trebujemo srednje in visokošolsko izobražene ljudi. Zato bi bilo treba poiskati še kakšne možnosti za re- šitev tega problema — kot je bil na primer predlog Izvršnega sveta Slo- venije, da biia cena mesečnih vo- zovnic približno 3.000 dinarjev. LOŠKI VODOVOD Vaščani Lok so kljub slabemu vremenu opravili že veliko dela za nov vodovod, ki zanj znaša pred- račun nad dva in pol milijona di- narjev. S svojim delom so stroške znantno zmanjšali, zdaj pa priča- kujejo, da bo kaj malega primakni- la še ObS Šentjur. Podobno je tudi v Dobju. kjer je predračun celo za 6,3 milijona dinarjev. Ti kraji upra- vičeno pričakujejo družbeno pomoč, saj so prebivalci v preteklosti tudi dosti žrtvovali za sukpnost. (vo) NOTR.ANJA PRELOMNICA. Pred dnevi so imeli v Aeru redno letno konferenco OO KZ, ki je odprla številne nove smeri v notranjem delovanju članov ZK. Zadnja leta so bile konference članov ZK v Aeru precej mlačne, medtem pa zdajšnjo odlikuje odločen uvodni referat sekretarja Rada Kneževiča, a nanj se je navezala živahna razprava. Na konferenci so ugotovili, da so v preteklosti nekateri člani ZK razmeroma nepravilno pojmovali svojo vlogo. Osnovna organizacija je na svojih sestankih ta napačna stališča razčistila in tudi izključila tiste člane, ki niso hoteli z razvojem družbenih in političnih razmer v družbi nasploh in še posebej v kolektivu. Na sliki obrat Aero II, v ulici Moše Pijade. zz II. SIMPOZIJ O TOPLOTNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAVAH POMEMBMOST EMAJIIRAM M KLIME Pred dnevi so predstavniki vseh jugoslovanskih proizvajalcev top- lotnih in prezračevalnih naprav ter strokovanjaki, ki so se udeležili 11. simpozija v Ljubljani, kojičali z delom. Zadnji dan simpozija so si ogledali celjsko tovarno Emajli- rane posode EMO, kjer so jih pred- stavniki tovarne seznanili s proiz- vodnjo. Delo drugega simpozija je nada- ljevanje prvega, pri čemer so ob- ravnavali konkretne probleme in možnosti širše sprejemljivosti do- sedanjih dosežkov na tem področju. Profesor Malic je s svojim refera- tom doprinesel enega izmed najpo- membnejših sestavkov. Razpravljal je o vplivu toplotnih odmer raznih vrst, o izvoru in pomembnosti to- ;^Iote pri urbanističnem oblikova- nju mest. Zanimiv je bil sestavek ing. Kržana, ki je v referatu obdelal odnose med posameznimi oblikami stavb v naselju, poudarjajoč bistvo toplotne tehnike. Arhitekt Fedor •cerlep je v razpravo vnesel skrb- no zbrane sestavke o tako imeno- vani gradbeni fiziki, ki jo je s kon- kretnimi primeri odstopanj in 'ne- odgovornosti pokrepil s primeri ne- potrebnih rušenj zunanjih zidov, zamakanji streh in podobnim. Re- ferati so bili strogo strokovni, v duhu pomoči in iskanj rešitve ter so kot taki nudili hvaležno gradivo za udeležence. Zadnji večer je bil posvečen pro- izvajalcem in propagandistom, ki so v razpravah in v pojasnilih ime- li široke možnosti za vpostavitev neposrednih stikov s projektanti in strokovnjaki, ki delajo na tem po- dročju. Vsekakor je omembe vre- den prvi poizkus proizvajalcev top- lotnih naprav iz celjske tovarne emajlirane posode, ki so imeli v go- steh udeležence simpozija, da bi Mh seznanili s svojimi proizvodi. Udeleženci simpozija so pozdravili ta način kontaktiranja in ga pripo- ročili tudi ostalim proizvajalcem teh naprav. j s OD VSEPOVSOD SLOV. KONJICE — Gospodar- ske organizacije na območju ko- njiške občine so pred kratkim obravnavale priporočilo občinske skupščine, kjer jim je predlaga- la delno povečanje osebnih do- hodkov in sicer po potrebi tudi iz sredstev skladov, ustvarjenih v letošnjem p/vem polletju. V nekaterih podjetjih so ta sred- stva že izplačali. POLZELA — Vas Breg pri Pol- zeli bo po sklepu krajevne skup- nosti dobila javno razstevljavo. LJUBECNA — Na nedavni jav- ni tribuni so predstavniki celjske občinske skupščine in celjskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje odgbvarjali na vpra- šanja o 'kmetijskem zavarovanju, o škodi, ki jo povzroča cinkarni- ški plim, o javnem telefonu in še nekaterih problemih. O škodi, ki jo povzroča divjad pa zaradi od- sotnosti predstavnika lovske zve- ze niso govorili. POLZELA — Na javni tribuni so prebivalce Polzele seznanili z novim urbanističnim načrtom. Ogledali so si tudi diafilme, kako bo izgledal kraj po novem urba- nističnem načrtu. ŠTORE — Dedek Mraz bo v tem kraju obiskoval mladež med 26. in 29. decembrom. Vse prire- ditve bodo v kultiirncm domu v štorah, sredstva za novoletno slovesnost pa je primaknila žele- zarna štore. V tem času si bodo pionirji in cicibani lahko ogledali dve mladinski gledališki predsta- vi in risane filme. ŠENTJUR — V soboto bo v Šentjurju letna skupščina občin- skega združenja rezervnih oficir- jev in podoficirjev. Poleg tega, da bodo ocenili delo v preteklem razdobju, bodo sprejeli tudi pro- gram dela za prihodnje leto ter se pogovorili o združitvi z občin- sko organizacijo Zveze borcev. ŠTČRE — V ponedeljek in to- rek je bilo na kegljišču v štorah medobratno tekmovanje v bor- benih partijah v kegljanju. Tek- movali so štorski železarji. LOKA PRI ŽUSMU — Pred dnevi je bila tu letna konferenca organizacije Zveze komunistov. Največ so govorili o kmetijstvu in menili, da so pri privatnih kmetijskih proizvajalcih še veli- ke neizkoriščene rezerve. PLANINA: Ljudje so se razveselili no- vega stalnega zdravnika dr. Andreja Fid- lerja iz Šentjurja. Že v prvih dneh je bila čakalnica polna in pacienti zadovolj- ni. Problem je le s prevozom, ker je te- ren Planine zelo razsežen. Domačini se bodo morali potruditi, da ta problem re- šijo skupaj z ObS Šentjur. , ŠENTJUR: Pred dnevi je bila seja ObO RK, ki je ocenila delo v preteklem obdobju in ugotovila, da so bile posamez- ne krajevne organizacije zelo aktivne. Posebej so se izkazale Planina in Ponik- va pa še nekatere druge. Odbor je ob tej priložnosti priznal tudi požrtvovalnost tajnika Križnika in predsednika Denži- ča, ki sta vložila precej svojega prostega časa za uspešno delo RK. Klavnica naj pojasni v novembru je moral neki po- sestnik iz Harja pri Laškem za- radi nesrečnega slučaja zaklati eno od svojih krav, ki je bila vredna več kot 250 tisoč dinar- jev. Meso ubite krave so takoj odpeljali v klavnico Celje, od koder je omenjeni lastnik pred dnevi dobil obračun, iz katerega jc razvidno, da mu jc klavnica za 211 kilogramov mesa in kožo priznala 128.000 dinarjev. Čeprav je bil oškodovan za polovico de- janske vrednosti, sc jc kmet z obračunom strinjal, le to mu nc gre v glavo, čemu mu je klavnica od omenjenega zneska odbila še 35.000 dinarjev za stroš- ke! Niso pa povedali, za kakšne stroške gre. Ker je bila ubita žival mlada in je bilo zatorej meso tudi le- po, ga je klavnica^ prav gotovo prodala po znatno višji, ceni kot jo je priznala za odkupno ceno. Zato je tembolj nerazum- ljivo, zakaj so zaračunali še do- datnih 35 tisoč dinarjev. Ker se lahko vsakemu živinorejcu pri- peti-kaj podobnega, bi bilo prav, če bi klavnica pojasnila, kakšni so bili ti stroški. T. K. IFA Industrija finomehaničnih aparatov Celje Vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1966