»SLOVENEC;, dne 19. februarja 1 m. Ö -ppedpw^ficaf ргг/тћ.. Odkod pust (karneval) in pustne šese V latinskih deželah (v Italiji, Španiji, Franciji, Južni Ameriki) se imenuje pust Karneval (earnaval), ki ga slave s Sijajnimi »prevodi, v katerih nastopa -••prine Karnevale z mnogoštevilnim, našemljenim spremstvom. Najbolj so včasih sloveli karnevalski dnevi v Benetl.ah, Firenzi in Rimu. Karnoval je trajal od božiča ('26. decembra) do pepel-nične srede. V I irenzi u pr. so v tem času prirejali niaskerade s tem, da so moški, pre-nj v Ženske, po mestu hodili ter na ibodoDski ulici. poskočne pomi. To se je ponavljalo vsako feto ena'io. Ko pa je začel vladati Lorenzo de'Medici, rojen 14-18. zvan »il Magnificoc)» je uvedel, da bi ljudstvo tembolj nase priklenil, za predpusini čas slavnostne obhode: na fantastično okrašenih vozovih, spremljanih od našemljenih konjenikov ali peScev, so se vo-s'Ie skupine moSkar, predstavijajočih vsako lelo kaj drugega: enkrat Bakha in Ariadno, drugič Miri letne čase. ali spet drugo leto štiri dobe človeškega življenja, ali rele stanove, n. pr. beračev, čevljarjev, pekov itd. Ti obhodi so se imenovali >Trionfi r ali ludi rs-Cams (t. J. vozovi). Med obhodim so prepevali prsmi, ki so tolmačile pomen liašetn-jjenih skupin na vozovih. Lorenzo sam je teh — večkrat zelo razposajenih — pesmi zložil. V vseh italijanskih mestih so si pustne »eine (maškare) smele nmrsil aj dovolili. V Rimu so prirejali — zlasti v dohi najvišje renesanse t. j v 15. in 10. stoletju, ravno dirke: dirkali so konji, osli, bivoli, pa tudi ljudje: mladi fantje, Judje i. dr. Neko dobo so v Itimu j maske nastopale celo od oktobra do pusta. * Marsikak zlečin se je izvršil od mast., ki ga niso nikoli mocrli izslediti. Ta1 o je hil n. pr. umorjen in v Ti bero vržen Juan Borna (letu 1407). Po tridentskem vesoljnem cerkvenem zboru (1547—1363) so papeži na \f*> moč s'u-Sall omejevati l-arnevalsko razposajenost. Takrat so uvedli prav za te dni razne pohož.no-sli, n. pr. štirideseturno, Pa ludi f.e pred lern zborom je Cerkev odvračala ljudi od pustne razuzdanosti. Najlepši dokaz imamo n. pr v Anuliji. Vi se je okrog leta 1580. od Rima odtrgala. Tam še dandanes na pustni torek zjutraj v starih f.upnih cerkvah zvonu z enim zvonom. V Londonu zovejo ta zvon, ker že davno ne vedo več njegovega imena. Pan-I cate-hell (Pfann' uchemlocke. zvon scvrja , t. j zvon, kl oznanil, da se po hišah cvre in pe*e. V resnici ie pa to zvnnjenje pred reformacijo pemenjolo. da se drucri dan — in ca-pite ieiunii t. j. oh začetim posla — prične velikonočna snoved. (Pri nas zveni pristni torek oh 11 uri zvečer.) Zanimivo je ludi lo, da Angleži Se dandanes, dnsi so snoved zavreli (izvzeirSi seve atH. katoličane), pustni I torek imenujejo Shrove-Tueaday, t. j. spo-I vedni torek. Najslavnejše sprevrže ima princ Karneval dandanes, kakor se zdi. v me«tu Nizzi, kjer jo zdai v februarju največ bogatih tujcev z vseh krajev sveta. Odkod Karneval? I>ve razlagi sta. Prva izva;a ime iz srednjeveške latinSčine earnelevamen I. j. odstranitev mesa. Iz česar je potem laje po ljudski etimologiji nastalo rame vale I. j. zbogom, zdravstvuj. meso! Nekateri izvajajo besedo tudi iz rarn'ava'are. kar pomeni: meso goltati, požirati, torej karneval, pustni torek, je tisti dan, ko se sme mesa Se do sita Kralj karneval v Nizzi (I. 1937). Predpust pri starih Ljubljančanih 0. predpust, la čas presneli, ne dela pre-glovic le nuin, ki moramo živeti v dohi slednje in vseh mogočih redukcij, ne Ie Prešernu, tnarveč ie mnogo preje Je našim prednikom obračal žepe in pripravljal tam gnezdo za pravo prav za to lintvernsko kačo. Zato in od-(«d pa gotovo tudi ljubljanski mestni grb; pa e u-m nai premišljajo dulje nosi občinski mofje. Slarih ljubljanskih mestnih očetov namreč ni obdajala le sama častitost in res-noba. Tudi iz njihovih obrazov so tu in lani Izginile gube skrbi in truda za srečo In blagor somei'anov. Saj se človek Se sreče in ve-erlja preobje, pn bi se ne večne resnohe! Vse ob svojem času I Teja načela so se držali tudi noši predniki. sladili ln olepšavah so si iivljenje Se veliko bolj nego mi navadni današnji neveri/ni ški ljudje: pri obilnem obedu in pri koti r u sladi ega vipavca ali terana so se radi ndšl.od vali zn Irud in težave svo^a svetova Is'e a dosti janstva. In, I do bi si mislil — razveseljevali so »e kar po rolovžu Mrkemu častitljivemu poslopju hi človek dunes ne pripisoval, da jo bilo pred dve sto leti dostoptio tudi za vsakovrstne burko iu norčije. !'н bilo Je vendarle tako. Pred pustom so na rotovfei pk'sali, du S karnevala v Cannesu. najesti; poleni ga 40 dni v prejšnjih časih niso pokusili. Iz enake predstave o bližnjem postu je nastala петбла beseda Fastnacht t. j. noč pred postom in naš post in pust. Ali odkod maske, semljenje v teh dneh? Na to vprašanje bolje odgovori druga razlaga, ki trdi, da jo karneval, zdaj po velikem delu za pada razširjen, nastal, no, kje? Na — Balkanu! V stari Traciji (sedanji južni Bol-gnriji) so v tisočletju pred Kr. častili bogn Diöniza. ki jim je bil bog poljske rodovitnosti, zlasti hog vinn. Nekako v 8. stoletju pred Kr se je feščenje Diöniza razširilo ludi proti jugu in priSlo ludi na Grško, predvsem v Atiko in nje glavno mesto Atene. Atenci so domnevali, da jo kult (čeSčenje) Dionizovo prišlo po morju doli, od otoka do otoka. Največji praznik Dionizov pa je bil v februarju (ko trta oživi). Kako so ga praznovali? V atenskem pristanišču so okrasili čoln ter ga naložili na voz. V čoln je stopil mladenič, ki so mu dali čez obraz masko boga Dioriza. Voz je ohstopilo kakih sto fantov, našemljenih kot satiri (t. j. Dir nizovi spremljevavii). Nato so voz rinili iz pristanišča v mesto, pod akröpoio. Tam jih je pričakovalo vse ljudstvo. Priče'a se je predstava: Dionizos je pel. zbor mu je cdpeval. (Iz te?a se je razvila drama I) Ta voz eo vsako leto v zgodnji pomladi vlekli vmesto. Od Grkov so ta običaj sprejdi lalinci; v latinskem jeziku se je zvai listi voz: carrus navališ, pozneje obrušeno v: earnaval. Tak čoln na vozu so vlačili, knkor nam zatrjujejo kulturni zgodovinarji, tudi po mnogih krajih Nemčije. Naši predniki Slovenci, pa so namesto čolna na vozu okrasili te dni rajši plug. Tako uani pripoveduje J. Pajk v svojih Orlicah duševnega žilka staj. Slovencev pod besedi» Kurent tole: Tisti teden pred pustom se nekateri našemijo za »Kurenta in orjejo po snegu od hiše do hiše za debelo repo. Dva sta konja, eden pluži, eden je za gonjača, eden igra na harmoniko, zadnji pa je za >babo<-: nosi ltoS ter pobira vanj meso in klobase, če jih dobijo. Zadnja februarska številka .Našega doma , ki јЛ1 izdaja Prosvetna zveza v Mariboru, prinaša ua str. 38 nsl. zelo zanimiv popis, kakšne običaje imajo še dandanes o pustu (tam pravijo sfašenkc) v okolici Ptuja: tu res tilamt) o lesenem plugu in oračih (ko-rautih), ki imajo narobe obrnjene zimske suknje, na glavah pa koio živalskih glav. To je U rf»i prav golovo ostanek iz starodavnih S cvetličnega karnevala v Nizzi. poganskih časov, skupen vsem narodom Bab kana: kar je bil Tračanoin in Grkom Dionizos, je bil памш dedom Kurent; nameste čolna na vozu so naši dedje uvedli plug; m® skirani pa so bili ohoji. Vsak čitatelj >SlovencaC pozna morda š* druge stare običaje iz svojega kraja. Na puitni torek v Mrntonu (L 1037). ■b. se je vse kadilo, in če so prihajali glumači slozi Ljubljano, eo razkazovali svoje umetnosti zopet le ua rotovžu. A bili so pa mestni očetje ludi strogi in neizprosni, posebno če so gledali na prste drugim. Celo pobožni so poslali. Tako so n. pr. letu 1562. ulazuli g. župan, da se ue hi Žalil Bog, deloma pa tudi zato, da ne bi molili poštenega meščana v spanju, da se čez deveto uro pijancem in postopačem ne smo točiti vina. Nikomur naj ne pade v bulico, da bi po tej uri «o rogovilil po mestu, pa najsiho s katerimkoli godalnim orodjem, '/n tujce so sicer smele bili gostilne odprle dalj časa, toda zjutraj jih pred pridi"o In službo božjo tudi za lujre niso smeli odpreti. Gostilničarja, ki bi dal tujcu ali domačim pred mašo juho, pelinkovrn ali drugecn vina, bi hitro in dobro navili \ Se le!a 1785, so /a 21 ur priprli točajko, ki je dala na nedeljo pred P. uro fodcem vina Sicer so ne' aj po pred (leta 748.) gostilniški čas podaljšali za eno uro, vendar so bo» lakrat zatačiii v ne! i gostilni dva razsajajoča dija' a še oh eni uri ponoči. V Soli bo enem cd ol eh zapodili, dru >e a so pa utaknili v luknjo za 8 dni. sicer ne radi pozne ure. marveč zato, ker sta se lotila po-lir čne »Iraže, eden s I omenjeni. drugi celo s pištolo. Iz Jole Iti liučeni dijnki so se morali tekom M dni odločiti za kako rol odelstvo, ali po so jih porinili za celo življenje med vojnke. Ce je bilo pa v veselem predpnsinem i ui*u knterikrat le prcneiniruo, je naš magi- strat zaukazal razigranim meščanom, naj malo odjeiijajo, boj,jo naj se kazni božje in naj mislijo tudi nekoliko ua pokoro. Leta 1568. so, dokler te ne bi časi obrnili na bolje, prepovedali vso svatovščine, botrinje in vse bogate, hrupne pojedine. Da, te pojedine pri drugih! Ko so pa za* četkom 17. stoletja gg. mestni očetje na enem samem svojem slavnostnem obedu zabiksali 126 gld., takrat seveda jo bilo pa vse vredu. In tedaj se je za ta denar kaj dobilo! Da bodo nase gospodinjo te zadnje dni pustovanja videle, Itako r.) nekoč živeli v Ljubljani, naj jim zu sline navedem majhen Ir/ni ceuovnik za omenjeni ohed. Mestni blagajnik je zanj kupil 67 funtov govedine, funt po 2 kr., 12 funtov pliučne pečenke po 2 kr., 2 volovska jezila po 8 kr., pet kozličkov po 26-л kr. 4 teleta po 1 gld. 24 kr do 1. gld. 56., svinjine za 7 gld. 6 kr., S plečeta za 1 gld. in 6 prekoje-nib klolas po 2 kr. Perutnine jo nakupil: 6 parov puranov, pač po 1 gld. 2 kr., 7 parov kopunov, par po 55'» kr. in S pare golobov, par po 12 kr. Golobi so bili za slnre Ljubljančane slaščico: to se vidi ludi iz razmeroma visole cene za lo prrjntl. Čudno pa je, da v leni računu ni nič piSčet! Naravno, da so priSle na mizo ludi ribe, domače In morske. Domačih sla kupila bla-gitjnii, in župan na Irnu in pri Kraknvčaiiih m :-'« vid. mo, -kr pn so >lale z dovozom v Ljubljano 17 aid. 18.'» kr. Oalrige nicer iiivala neka gospa iz. Fužin, ki so ji zato po> klonili h lar za 4 «Id. 27 kr.), za kislo želj« 0 kr. in Se malenkost za drugo zelenjavo ter za 8 bol ale kina po 8 kr. Pšenična moka za pojedino je stala 7 gld. 2 kr., jajca 2 gld.. oblati za lorle 6 kr. Lekar« tiarju so plačali za konfekt 1 gld 57 kr., dve kuharici pa sla zaslužili vsal n po 2 gld. — Seveda tudi na zamakanje niso pozabili. Pili pn so dvojno vino, terana in vipavca. Terana so pospravili - «0 bol.alov pr» 8 kr., vipavca so pa stisnili tudi nekam toliko, en čeber», ki je stal 8 gld. 5П kr. Teran je bil takral običajno ja en krajcar dražji od vipavca. Cvičla (Morwein — Markwein; die wind. Mark) so dali samo poslom, ki so ga uduSili 20 ho' olov. Poglejmo z ozirom nn te cene Se na Ia* krntne življenske možu sli. Obrtnik in delavec, ki je pred vojno zaslužil pri nos okrog 3 krme (ali dinarie). msIu*II je leta 1»U. samo 12 do 14 kr. Zdi se, ko da hi lo bilo malo. toda s svojim zaslužkom si je mogel lakjot kupili 6 do 7 funtov govedine, pred- Stran 4L SLOVENEC/, Or-jem« pričakuje vsesplošne podpore od vseh, v prvi vrsti pa moralno podpore s strani emigrantov samih, za katere je ustanovljena. — Olavno tajništvo. * Gradbena direkcija opozarja v*e interesente na I. oferino licitacijo za asfaltiranje Varaždinske nllee v Koprivnici, ki se vrši dne 22. marca 1928 ob 11 dopoldne pri mestnem poglavarstvu v Koprivnici. Predračunska svo-ta znaš i 1,644.158 Din 40 p. Natančnejši pogoji se razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg M. •k Smrtna nesrefa. Zadnji petek je celo župnijo pretresla žalostna smrt posestnika Jožefa Roškarja v Zagijskeni vrhu. Podiral Je dreveso v gozdu posestnika Jožefa Ernsta na Sč&vnici. Štiri drevesa so bila skupaj zrašče-na. Hoteli so jih na drug kraj podreti, pa 90 se obrnila in padla aa Ros kurja ln ga v tre-iiotku stlačila, da je bil ves polomljen. Mrtvega so nal" žili na voz in ga zapeljali na dom. Rajni je bil zaveden naš pristaš in priden elan naše moške Marijine družbe. Bil Je pri vseh zelo priljubljen. •k Se ena smrtna nesreča. Z Roba pri Velikih Laščah poročajo: Dne 16. t. ni. je oko'i šestih zvečer peljal 26 letni Frani Krčili iz Gradišča, hlapec pn lesnem trgovcu g. Ivanu H.tiju, i? gozda voz, nnloten s trnmovt. Nedaleč od Roba je zavoztl na kraj ceste ln voz. se je prevrnil nanj. Erčul Je bil takoj mrtev. Vlom v Domžalah. V noči na 17. t m. je bilo vlomljenoje bib vlomljeno v trafiko Ivane Japljeve v Domžalah. Neznani vlomilci so odnesli večje množine tobaka za cigarete in za pipo, 200 zavojčkov cigaretnih papirčkov, več cignr in cigaret ter za 200 Din kovanega drobila. Trafikantinja trpi 6423 Din škode. •k Poirvedovanje. Dne 29. maja 1917 je umrl v mestu Wells. Nich. Zed. drž. S. Amerike naš državljan Frane Klnketor — Kinkels iz Breške vasi. Išče se njegova vdova. Naproša se vsakdo, ki kaj ve o pokojniku ali njegovi vdovi, da to takoj javi izseljeniikemu komisarijntu v Zagrebu, pozivaje so na številko 3458 ex 1928. * Krvav pretep na svatbi. Iz Sv. Jerneja prt Ločah poročajo: O priliki gostije Kamšek-Kotntk dne 13. t. m. eo se fantje-prežarji nekaj skregali ter je pri tem Ferdo Burketc zadal 24 letnemu Jakobu Loviču s kuhinjskim nožem globoko rano na levi strani vrata, kateri je Sovič drugo noč podlegel. Burkelc je pod ključem. Vinjena sta bila oba! -A- Dunajski dijaki pobegnili v našo kraljevino. Začetkom tekočega meseca so z Dunaja pobegnili trije mladoletni dijaki in sicer Tomaž Lauterbach, Erich Klaudner in JurtJ Fischer, vsi trije stari po 16 leL \zrok bega vojni zaslužek pa je zadostoval komaj za 4 funte. Ako pa vzamemo za merilo »vinsko valuto c, si je predvojni delavec motrel privoščiti več pijače. Dočim je leta 1601. izdal za bekat vipavca ali terana svojega dnevnega zaslužka, je izdal predvojni delavec komaj 4. Težko si je predstavljati predpustno rajanje brez godbe. Ta je bila veselim Ljubljančanom zelo pri srcu. Saj so imeli nastavljene celo piskače, ki ro igrali na grajskem »piskaškem« stolpu. Kadar so ti mestni piskači -«pravili svoj službeni posel na grr.j-skem stolpu, so godli po hišah in krčmah. Zahtevali ho zase celo nekake predpravire in dosegli, da ni smelo biti več drugih mestnih godcev kot največ štirje, ki so smeli gosti le tedaj, če bo jim »piskači« dovolili. Godčevski zaslužek je moral biti gotovo dober, ker eo predpustom prihajali v mesto celo kmetski godel, ki p« eo se morali oglasiti pri mestnih piskačih in dobiti od meet-nega sodnika dovoljenje, sicer so jim gosli pobrali ter jih razbili. Bila je tako velika in trda konkurenca, da bo si služIli kruh naravnost z vsiljivostjo. Godci bo postajali namreč tako predrzni, da eo prihajali celo tjekaj goet, kamor jih nihče kliral nI. Zato мо leta 1796. izdali odlok, da bodo vse tiste godce kaznovali, ki bi prišli gost k svatovlčinam brez dovoljenja ženinov«™ ali nevestinega. V predmnrčm dobi to se Ljubljančani zato, ker se niso smeli bavitl в politiko, tembolj oklenili meščanskega ruveeetjevania. Po gostilnah je bilo veselje; cehali so ga tako, da je Ras Srcznjevskij, ki je obiskal Prežema, pisal svoji materi, da tukaj pijejo vino kot vodo. Razen višjih drž. uradniKov so predpustom itnele plesne večere vse odličnejše rodbine, inaskerade in bali pa so se vršili v redutnih dvoranah. Vstopnina Je znašala 30 kr., maske so plačale samo polovico. Tudi »strelišče« (Ljudski dom) je takrat videlo marsikak sijajen bal. Četudi so bili ti plesi dobro obiskani, včasih je bilo na njih nad 300 ljudi, je vendar prireditev nehala običajno že opolnoči in so kot nezaslišano posebnost objezikavali, če so se razšli šele ob štirih zjutraj. Središče družabnega in predpustnega življenja pa je bila ljubljanska Kazina, ki so jo ustanovili ob začetku XIX. Rtoletja. Člani »o mogli biti razen »boljših« slojev tudi manjši trgovci in obrtniku ne pa tudi rokodelci. Leta 1836. so začeli z novo stavbo in jo v dveh letin dozidali; pri kopanju temeljev so naleteli na rimska grobišča in odkrili emon-ekega patricija, ki se postavlja sedaj v našem muzeju. Pozimi so se v kazinskib prostorih shajali vsak ponedeljek; plesali so, razgo-vorjsli in šalili se, peli, igrali domino ln tombolo in seveda tudi skle|tali srčne zveze, da je bilo tudi kaj ohceti. Seveda — kot se spodobi za bldermajersko dobo — so šli lepo domov že ob 10. uri. Ker je bilo gledališče radi katinsklh večerov oškodovano n tem, da je bilo slabše obiskovano, so ponavadi postavili UiTalci svojo »darilno mizico«. Po dohod- kih so mogli Talijlni sinovi in hčere sklepati na svojo priljubljenost med občinstvom. S priljubljenimi zimskimi sestanki je ka-ainsko društvo pozneje sklenilo nadaljevati tudi poleti. Poleg podturnske graščine so sklenili ustanoviti razveseljevališče, ki »o ga 8. Junija 1838 otvorill t godbo in umetnlnim ognjem. Po priljubljenem dunajskem zabavišču eo Imenovali novi lokal Tivoli; ime Belvedere, kl so ga nekateri začeli uporabljati, je bilo kmalu pozabljeno. Tu eo bili torej zarodki kasnejše Svicarije in današnjega hotela Tivoli. Ruz kazinski balkon м> Še do nedavna ohsipali vose I o mladež na pustni torek s kon-feti, pomarančami in drugimi sladkarijami, ki so jih metali mod vrvečo mladino. V današnjih materialističnih Časih pa ne pomaga nobuno zijalasto nastavljanje hlč. Od nikoder ne prileti zastonj, da bi bilo kaj prida. Pomagaj in pribori si sam, če ne, boš tudi na pustno nedeljo lahko pel dan' sem bil špeha sit, letos pa zelja<. M. Ali ste že kupili stadionske srečke Hitite I Žrebanje 25. marca štev. 42. Illlllllllllllllllll Proti rudetlm rokam pomaga NIVCA-CRKMA. Mam* itle ti koto po umirmi/u Itme-Ijilo * Io (temo, ponehno predno letne k po f ilk u. .4 l.o hotele doieH htle. negovane roke. s< nU boljtega kol Nivea-crema ШШ11ШШШШ so seveda slabi redi v semestersklh spričevalih. Sedaj so je doznalo, da so vsi trije dečki krenili preko državne meje v našo kraljovino ter so se pojavili v Mariboru. Obstoja sum, da so krenili na Hrvatsko proLi Bosni. Uuterbach nosi seboj nahrbtnik, Klaudner je oblečen v zelen lodnast površnik. Vri trije so se pred odhodom oborožili z revolverji. Stariži ubeg lih dečkov no uvedli poizvedite potoni domačih" in inozemskih oblasti, ki naj čimpreje Iz slede ubežnike in jih jim vrnejo. ■k Aretirani pustolovci. Pred nekaj dnevi je bil v Račju pri Mariboru aretiran ia več časa iakani Alojzij Grčar, rojen 1896 v Novem mestu, oženjen, bivši lesni trgovec, kateri je že več mesecev uganjal pustolovščine po raznih krajih Slovenije. Najrajši jo naslopal kot veletrgovec z lesom ln je najemal večja in manjša posojila nakar jo denar zapraviL — Pred nekaj tedni se je Grčar pojavil v Novem mestu in je pripravil nokaj tamoinjih trgov cev v zmoto pod pretvezo, da numerava ku piti neko graščino na Dolenjskem. No ta načic je Grčar oškodoval razne trgovce. Svoječasn« je bil že lesni trgovec na Cehoalovaškem, kjer pa tudi ni zapustil baš najprijetnejših spominov. Varnostne oblasti pa sumijo Grčarja še več drugih deliktov, za katero bo moral odgovarjati pri sodišču. •k Požar v herregovinski vasi. Iz lokomotive tovornega vlaka, ki je vozil skgzi va» Brustino pri Mostarju, je padla iskra, ki je vžgala neko hi£o in je le malo manjkalo, dn ni zgorela vsa vas. Ob tej priliki se je vuela hiša Jove GJordjiča, ki Je bila od proge oddaljeno 60 metrov in je bila potna slame in sena, raznega materijala in Živine. Hiša jo pogorela do tal. Ker je pihal tedaj oster veter, je pričel plamen objemati tudi ostale hiše v vasi, ki stoje druga tesno tik druge. Ven dar se je orožniški patrulji posrečilo, da Je R pomočjo kmetov poJar lokali/.irnla, 'ako, da ni zgorela vsa vas, ki šteje 100 hiš. * Požar r Vara/dimi. Dne m'.,fob 2 zjutraj je izbruhnil v tekstilni tovarnl V Фа-raždinu Iz neznanega vzroka velik požar. Pri ♦ej priliki je pogorela velika množina sukiia v vrednosti 60.000 Din. Ogenj so p< gasili tovarniški gasilci sami. Skoda je krita z zavs-rovalnino. ★ Skrlatinka т Sarajevu. V zadnjih dneh se je v Sarajevu zelo razširila epidemija škrln-tinke ln so se morale ponovno zapreti v«e osnovne šole. Po poročilih mestnega fizlka'a je v Sarajeva sedaj 40 slučnjev škrlatinke ter več slučajev daviee in trebušnega tifuca. Grozna najdba. V vinogradih pri Dar-di v osiješki okolici so našli truplo neznanega človeka, katerega identiteto niso mogli ugotoviti. Konstatirali so, da je ležalo truplo že več kot dva meseca in do ga sploh niti sednj ne bi našli, ako ne bi psi odtrgali od trupla glavo in jo prinesli na cesto. Najbrže gre tr za zločin. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi identiteto mrliča in da odkrije eventualnega zločinca. •k Pes pregrimil roparja vrat. V občini Varadia v južnem Bansin se je te dni pripetil roparski napd, ki se je za roparja končal tis grozen način. O starcu Pavlu Bonlcl, enemu najbogatejših ljudi v občini, 90 pri povedo, nil. da ne nosi svojegf denarja v banko, temveč, da ga hrani doma. Pred dnevi se ie zvečer pojavil na njegovem stonovonju neki možakar, ki je zahtevat od starčeve žene z revolverjem v roki denar, žena mu je odgovorila, da densrja nima. Ropar pa je dejal, da ve. d« se nahaja v hiši ter ga je vztrajno zahteval in grozil ženi s smrtjo. Žena Je stopila k vratom, kot da hoče izpolniti roparju željo. Komaj p" je odprla vrntn v sosednjo sobo, je planil I» sobe velik pes in planil na osuplega roparja. Pes je zgrabil tujca гл vrat in s tako silo zasadil vanj zobe, da je ropar omahnil na tin in kmalu nalo umrl. Takoj je bila uvedenn oblastvena preiskava. Identitete roparja de sedaj še niso mogli ugotoviti. •k Nesreča zrakoplorra. Podnarrdnik pilot Blrovlč bi moral predvčerajšnjim Izvršiti v Mostarju na avfonu tipa Mali Brandenburg kratek šolski izlet. Ko je bil nad Mostarekim Blatom, obširnim močvirjem, se Je aparat ne koliko preveč nagnil in ker je pilot Izgubil prisotnost duha, ni mogel več vzdržati aparotn v ravnotežju ter Je skupno z aviononi pade! v močvirje. Pri tem je bil pilot le lahko ra njen, dočim je zrakoplov znetno poškodovan. Avion je padel v 1 m globoko močvirje, nn kakih 60 nt od Buhe zemlje oddaljen kraj. Pilot je moral gaziti globoko blato In se mu J* komaj še posrečilo, da se je Izkopal iz njega, pri čemer mu je grozila še več.Jo nevarnost, kot tedaj ko Je padal z zrakoplovom. Mogel bi se zadušiti v močvirju, ki mu je pogosto se-oalo celo do ramen. Na kroj nesreče je kmn