(5^q Delavski do TKI, Hrastnik; FRANCf VIDMAR Hrastnik ; DEMAD d o. Hrastniku; KOBRA d.o ■o., iMPii Trbovlje SONJA Jesenic|/Dol .Trbovlje; Eagorje/S Trbovlje i _ |.p. illake; MIRA AUDIČ s p., |., Dol pri |rastr|ku; ČVEK d.o.o., Dol pri PAim MARINO d.o.o A « i "rbovlje; Zagorie/Savi; d.d., Ljubljana! OUINTERS d JADRANKA!Zagorje/Savi; S PLETILJSTVO A&Š FLIS /l/TOSERVIS SPAJZER Trblvlje; PIRAMIDA d.o.o., Šmartno pri Litiji; TEMNO -|b.o., Hrastnik; TA - JA, |lON IKA, Zagorje/Savi, |TOMSE, Trbovlje; OŠTIR d.o.o., Litija; Zagorje/S |vi; MODIFV d.o.o., O d.o.o., Zag- - SPET NOVI m m OKTOBER* - UJAG3J00 V KARLI DREMEL Lahko bi rekli, da imajo tisti, ki pravijo, da brez križanke ni časopisa, nekako prav. Karli Dremel iz Hrastnika sestavlja križanke, ki jih objavlja v steklarskem časopisu Steklar, kjer je bil 40 let tudi zaposlen, pa tudi v Delu in nenazadnje v Zasavcu. Najprej je križanke le reševal v Tovarišu, na katerega seje naročil takoj po vojni. Prvo so mu objavili v Slovenskem poročevalcu. "Križanka naj bi vsebovala lepe, raznovrstne besede, ne le zemljepisne pojme, ampak tudi bogove, pisatelje itd.," pravi. Karli kupuje časopise s križankami. Dejal je, da reši vse. "Mogoče se kdaj "unesem" pri kakšni črki, ampak to se mi zgodi mogoče dvakrat na leto," se nasmehne. Povedal je še, da mora sestavljal ec imeti v glavi veliko besed. Včasih, ko vidi prvo in drugo črko, že ve, katera beseda pride. Besede si prepisuje in polni svojo kartoteko, s katero si pomaga pri sestavljanju. "Obstajajo tudi nekaka pravila. Dobrajc beseda, ki ima zaporedoma tri samoglasnike, na primer čmrlj ali konstruktor, medtem ko je Agata zelo slaba beseda," je razložil. Povedal je tudi, da so nekoč hoteli ustanoviti društvo ugankarjev, vendar se je vse izjalovilo. Ima pa tudi stike z nekaterimi ugankarji po Sloveniji. Križanke ne sestavlja samo takrat, ko ga "prime". Včasih, ko jo mora narediti, se zgodi, da dolgo sedi za mizo. Za Zasavca pravi, daje lažje narediti veliko kot malo križanko. Karli sestavlja tudi rebuse. "Vedno se bojim, kadar jih sestavljam, daje bil nekje že objavljen in mi bo potemnekdo očital, da je bil že objavljen. Ta občutek ni lep," je dejal. Ko sem ga vprašala, ali se s sestavljanjem križank da zaslužiti, je smeje dejal: "Nikakor. Mogoče tisti, ki mu sestavljanje bolj "laufa", in ki si pomaga z računalnikom. Jaz pa vse še vedno delam ročno." Pravi, da prostega časa nima veliko. Rad vrtnari in hodi v gozd. Z ženo pa tudi velikokrat obiščeta hčerko, ki živi v Novem mestu. Katari na Gavranovič B S&i&TOšššS HgggSjšŠ&S ■I 11111 vrnila v delavnice, vodja pa je ostal na tri metre visokem transformatorju, da bi stvar finaliziral in pobrisal kapljice olja, ki so se razlile mimo. Med tem časom pa je očitno nekdo od Bojan preživel električni šok Trbovlje - V trboveljski elektrarni se je 17. oktobra zjutraj zgodila delovna nezgoda, katero je na srečo preživel 42-letni Bojan Rus iz Trbovelj. V elektrarni te dni poteka remont, ki ga delavci opravljajo vsako leto, dapostorijo najnujnejše, kar je potrebno za normalno delovanje TET. Tako je remontna skupina, ki jo je vodil Bojan Rus, v ponedeljek okrog desete ure zjutraj opravljala dela na visokonapetostnem transformatoij u iz 3 5 na 10 K V, pri plinski elektrarni nad železniško progo. Potrebno je bilo dolili nekaj transformatorskega olja. Po opravljenem delu se je skupina Zaenkrat ne o sežiganju Trbovlje - V okviru projekta "Tehnologija termične obdelave odpadkov in receptivna sposobnost industrijskih termičnih naprav v Sloveniji" je dokončan konceptni projekt, ki obravnava obe slovenski cementarni kot potencialni odjemnici odpadnih goriv. V Cementarni Trbovlje je dodatno predvidena še možnost termične imobilizacije emajlov v klinkcrju. Omenjeni projekt je bil junija letos javno razgrnjen v krajevni skupnosti Anhovo. Po besedah Ministrstva za okolje in prostor je načelno nasprotovanje javnosti v Anhovem usmerjeno v blokiranje kakršnihkoli novih aktivnosti, dokler se ne sanirajo "stara bremena", preprečilo javno razpravo v zvezi s predstavljeno dokumentacijo. Ministrstvo seje zato odločilo, da preveri dejansko stanje in izdela strokovno oceno obremenjenosti okolja v okolici celotnega kompleksa Salonit Anhovo. Do tedaj pilotnih preizkusov sežiga, sodelavcev priklopil transformator na omrežje in tako skoraj povzročil tragedijo. Bojana je "dobilo". Tok je stekel preko njegovega telesa in mu povzročil hude opekline. Vstopil je skozi lopatico in preko prstov leve noge stekel v zemljo. Bliskanje in "šmelcanje" so opazili bližnji delavci in to takoj sporočili v stikališče,kjer so tok odklopili in poklicali reševalce, ki so Bojana odpeljali v bolnico. Po pričevanju zdravnikov je že izven življenske nevarnosti. Ima lažje opekline po rokah, po prstih noge in lopatici nekaj hujše, v bolnici pa ga bodo obdržali še nekaj časa zaradi motenj ritma srca. Tokrat se je malomarnost in neupoštevanje varnostnih delovnih predpisov končala dokaj srečno, kaj pa naslednjič? Žalostno je namreč, da moramo ljudje skoraj žrtvovati soljudi in sodelavce, da se 'spomnimo na nekatere varnostne ukrepe, ki bi jih morali upoštevati vselej. Ali so res človeška življenja danes tako malo vredna. Bojanu želimo čim prejšnje okrevanje, vsem drugim pa namenjamo zgodbo v razmislek. G.N. ki so bili načrtovani kot naslednja faza, v Anhovem ne bodo izvajali. Tamkajšnja cementarna je zahtevek za izdajo dovoljenja za preizkus že umaknila. Zaradi izkušenj v Anhovem Ministrstvo za okolje in prostor Konceptnega projekta v Zasavju ni razgrnilo. Za okolico trboveljske Cementarne bodo namreč poskušali pridobiti podrobnejšo sliko stanja obremenjenosti okolja in do tedaj projekta ne bodo nadaljevali. Poudarili pa so, da to ne pomeni, da je Ministrstvo zavrglo tudi idejo o uporabi sekundarnih (odpadnih) goriv v Ceinentarni. N.V.G. Zasavčev sejem odprl vrata Trbovlje - V Delavskem domu v Trbovljah od 19. do 23. oktobra poteka Zasavčev sejem, ki bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Na njem razstavljali in prodajali svoje izdelke različni proizvajalci iz vse Slovenije. Na sejmu si obiskovalci lahko ogledajo avtomobile in vse, kar spada zraven, vse za ogrevanje stanovanja, za krajšanje prostega časa lahko kupijo satelitsko anteno, posode, ekskluzivne preproge, vse vrste tekstilnih izdelkov, razstavljeno bo tudi nakaj zaijubiteljeorientalskih izdelkov in izdelki iz prehrambene industr ije. To j e že tradicionalni sej em, ki ga organizira Zasavc d.o.o s sloganom Zasavc za boljše Zasavj e. Sevedaj e sejem namenjem predvsem potrošnikom - pa tudi vsem tistim, ki mislijo, da jim stanje na tekočem računu ne dopušča, da bi bili potrošniki. Zato kar pogumno na sejem - morda si boste odpočili vsaj oči. "Za organizacijo sejma smo se odločili zato, da v naše temno Zasavje prinesemo žarek svetlobe", je dejal glavni za organizacijo sejma Peter Ravnikar, ki že tri leta zapovrstjo organizira Zasavčeve sejme. Zagotovo jeres, daje sejem koristen tako za razstavljalce, še posebej pa za potrošnike, saj bodo lahko na enem mestu videli vse, kar jih zanima. Skoraj tako kot v kakšni sodobni veleblagovnici... B.K. Pomoč potrošniku Zagorje - V ponedeljek je Zveza potrošnikov Slovenije odprla vrata območne pisarne za svetovanje potrošnikom. Pisarna je v Zagorju v prostorih Društva invalidov, v njej pa bodo lahko iskali informcije in pomoč pri problemih občani Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja. Do novega leta bodo potrošnikom osebno ali po telefonu 0601 61-236 dostopne informacije vsako sredo med 13. in 15. uro. Ideja o potrošniški pisarni je nastala v KS Jože Mam v Zagorju, katere vodstvo seje znalo povezati z Zvezo potrošnikov Slovenije. V prvi fazi ustanavljanja mreže svetovalnih pisarn so bile na vrsti občine Ljubljana, Maribor, Zagorje in Nova Gorica. Svetovati potrošniku ne pomeni spodbujati nakupovanja, pač pa mu svetovati, da ne bi bil izigran. Z zakonodajo se da boriti proti nepravilnostim, vendar institucije kot so inšpekcijske službe, policija, sodstvo lahko ukrepajo šele, ko so napake že storjene. Zveza potrošnikov bo preko svojih območnih pisamkot nevladna institucija potrošnika izobrazila, mu ponudila vrsto koristnih informacij, mu svetovala in ga s tem ščitila. Smo v času brezmejnih razsežnosti agresije propagandnih in drugih vab. Potrošnik gotovo hitreje verjame tistemu, ki mu laska in redkokdaj ve, da mu lahko prehitra odločitev škodi. Ustanovitev območne svetovalne pisarne za potrošnike je v veliki meri podprlo vodstvo zagorske občine, v nadaljno širitev mreže pa se bodo vključile tudi druge občine. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sodeluje pri vzpostavitvi informacijske mreže za potrošnike v Sloveniji s sofinanciranjem različnih programov, pripravlja pa se tudi zakon o potrošnikih. Po neuradni informaciji iz Bruslja je bil projekt Zveze potrošnikov vključen tudi v projek Phare, kar pomeni, da bodo od tam pritekala sredstva za usposabljenje strokovnjakov, ki bodo potrošnikom nudili svetovanje in pomoč. Veliko priznanje za Slovenijo je tudi članstvo v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, na tajnem glasovanju je bila v 13 člansko vodstvo izbrana med 211 članic. In če je za razvoj slovenske mreže in povezavo s svetom najbolj zaslužna predsednica zveze Breda Kutin, sta za območno pisarno v Zagorju lahko med prvimi zapisana Tanja Drnovšek - Šulin in Rudi Janežič. V zvezi potrošnikov načrtujejo v nadaljnih treh letih dvanajst takšnih pisarn, kar bo zagotavljalo boljšo pokritost vseh regij. Ivana Laharnar Preselitev Rdečega kriza Zagorje - V Zdravstvenem domu Zagorje je 14. oktobra ob pozdravnem govoru dr. Franca Grošlja zagorski župan Matjaž Švagan predal prostore za opravljanje dejavnosti Rdečemu križu. Otvoritve seje poleg zagorskih aktivistov RK udeležil tudi predsednik RK Slovenije dr. Alojz Brus in strokovna delavka Metka Ulčar. Kletni prostori, obsegajoči40 kvadratnih metrov, so bili adaptirani s pomočjo sredstev občine Zagorje. Po novem so uradni prostori ločeni od skladišča in prijetneje urejeni. Sekretarka območne organizacije RK Barbara Rebolj je ob otvoritvi povedala: "Ne le prijetno počutje v novih prostorih, preureditev teh prostorov je tudi priznanje našemu delu in moralna opora pri srečevanju s težavami na delovnem mestu." RK po novem deluje vsak ponedeljek in sredo od 8. do 13. ure, v nujnih primerih pa je odprto vsak dan. JanaBorišek "Moj kontejner ima tri luknje..." Koliko krčevitih je zadnje dni padlo na račun posebnih odpadkov, poln jih je bil televizijski dnevnik, oči Zelenih... Vse lepo in prav, če oči le ne strme mimo čisto navadnih smeti, od pomarančnih olupkov do stisnjene tube s še nekaj zobne paste okrog pokrovčka. Na Cesti zmage ali "za Damijo", kot temu predelu svoje "snažne" okolice pravijo Zagorjani, stoji kontejner, ki kliče po upokojitvi. Revež, z več kot tremi luknjami itj odlomljenim pokrovom, še vedno požira odpadke I prebivalcev tamkajšnjega bloka. In ni kriv, da mu skozi zarjavele luknje spolze zdaj prežgani ostanki krompirja zdaj gnila solata. In ni kriv, ker se od njega širi smrad in je * sploh poleti slasten gostitelj nadležnega mrčesa. Dajte Zagorjani, pritisnite na odgovorne, najbrž bo to kar Komunalno podjetje, naj ta preživet kontejner zamenjajo za_ takšnega, ki bo očesu mimoidočih prikril, da ste pred kratkim prismodili večerjo ali menjali tapete. Tatjana Polanc Za mamograf Zbrani prostovoljni prispevki za nakup aparata mamograf od 7. do 13. oktobra 1994: IS Skupščine občina Trbovlje, 62.871,90 SIT;Martina Lindič, Trbovlje, 5.000,00; Zora Klopčič, Trbovlje, 1.000,00 SIT. Zbrana sredstva od 7. do 13. oktobra znašajo 68.871,90 SIT, skupaj zbrana sredstva do 13. oktobra 1994 pa 10.813.151,50 SIT. apatij B V Zasavju je letos divjalo že precej neurij in eno izmed njih je 24. avgusta uničilo tudi dosti jesenskih pridelkov. Družina Klanjšek se bo tega neurja prav gotovo še dolgo spominjala, saj je ta dan nesreča izbrala prav njih. Okrog tretje ure popoldan je bilo slišati močno grmenje. Na domačiji živi Berta Klanjšek s hčerkama Metko in Erno. Metka je poročena, Ema pa študira v Ljubljani. Tisto popoldne so bile same doma, saj je bil mož starejše hčerke v službi. Ena od njih je stopila k oknu in opazila dim. "Ko smo ugotovile, od kjeprihaja, jebil že cel kozolec v ognju," žalostno pripoveduje Berta. Ker pri hiši nimajo telefona, je hčerka stekla telefonirat k sosedom. Mudilo seje, saj jebil kozolec poln, pod njim pa so stali vozovi, polni sena, kar je povzročilo, da se je ogenj v trenutku razširil. Sosedje so se hitro organizirali in kar seje dalo hitro prihiteli na pomoč. Kmalu za tem so prišli tudi policisti in gasilci. S skupnimi močmi jim je uspelo preprečiti, dabi se ogenj razširil tudi nahlev. Živina je tako ostala nedotaknjena, kar žal ne veljaza kozolec. Taje, kot bi mignil, pogorel do tal. Požar je uničil tudi kosilnico, obračalnik, plug, 50 salonit plošč in druge stroje pod kozolcem. "To ni bila prva nesreča, ki se je zgodila naši družini," pravi Berta. Že leta 1929jimje v podobnem neurju zgorel kozolec. V dmgi svetovni vojni je dmžina izgubila kar pet sinov, med njimi tudi gospodarja dmžine. Bertajeostalasamagospodinjam mati štirim otrokom. Ob skromnem pridelku na kmetiji so se nekako le prebijali, otroci so zrasli in se zaposlili. Toda nesreča ni mirovala. Kmalu se je v rudniku ponesrečil sin Drago. Zaradi posledic napačnega zdravljenja je umrl tudi drugi sin Miha. Takrat je kmetijo prevzel sin Ernest, ki je umrl v enainpetdesetem letu starosti. Zapustil je ženo in dve šolajoči hčerki. Nekako so preživele hud udarec in se prebijale iz dneva v dan, leta pa so tekla. Najstarejša hčerka se je poročila in rodila sina, ki pa je komaj dveletni umrl zaradi tumorja. V avgustu pa jih je prizadela še elementarna nesreča, v kateri se je izkazala solidarnost sokrajanov in predvsem sosedov. "Takoj so bili pripravljeni priskočiti na pomoč, kasneje pa so nam posodili tudi kosilnico in voz,"je povedala Berta, ter dodala, da bi tudi sama v takem trenutku radapriskočilanapomoč, saj dobro ve, kako težko je vsem prizadetim v podobnih nesrečah. Hladnokrvni pa niso ostali tudi na Krajevni skupnosti Boben -Hrastnik, saj so na svoji avgustovski seji obravnavali materialno stanje Klanjškovih in se odločili, da jim bodo iz sredstev KS skušali pomagati. Takoj so začeli tudi z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov sokrajanov. KS je poslala prošnjo za pomoč tej družini tudi IS skupščine občine Hrastnik, ki je še isti dan, ko je vlogo prejel, soglasno odobril, da bo polovico sredstev iz obveznega rezervnega sklada, kar je zneslo 300.000 SIT, nakazal prizadeti družini. "Sokrajani in drugi so nam res veliko pomagali in lahko rečem, da take pomoči sploh nisem pričakovala. Vendar naj brž drži tisti pregovor, ki pravi, da šele v nesreči spoznaš pravega prijatelja," dodaja skromna Berta in se ob tej priložnosti zahvali vsem, ki so njej in njeni družini kakorkoli pomagali. Kozolec potrebujejo in vsekakor ga bodo skušali zgraditi čimprej, najkasneje do pomladi-. Zgorela jim je tudi krma, zato bodo morali zmanjšati število glav živine. Vendar pa Klanjškov! ostajajo trdna družina, ki bo poskušala svoje težave trmasto prebroditi. Pomoč sokrajanov in soobčanovjimbo to še olajšala. Elementarne nesreče so nekaj najhujšega, Pomoč Klaniškovim Družini Klanjšek je v nesreči priskočila na pomoč tudi KS Boben -EIrastnik, ki je kmalu po nesreči na svetu KS sklenila, da bo pomagala prizadeti družini. Krajana Alojz Lisičar in Jožef Ocepek sta pobirala prostovoljne prispevke krajanov, ki so se izkazali in za Klanjškove prispevali približno 350.000 SIT. Denar so Berti Klanjšek izročili na praznovanju krajevne skupnosti. Krajani Bobna in Čeč - Trbovlje so bili zelo aktivni tudi po požaru, saj so v tridnevni akciji uspeli sanirati pogorišče. "Ker pa so družini zgoreli tudi vsi stroji pod kozolcem, smo se odločili, da jim iz naslova najemnine kupimo novo kosilnico," je povedal predsednik KS Boben - Hrastnik Brane Blaznik, ter pohvalil pripravljenost sokrajanov, .ter sosednje KS Čeče - Trbovlje za pomoč. M.D. ------^ kar lahko prizadene posameznika. Ob njih ostane človek nemočan in edini žarek sreče v takih trenutkih so ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati. Marjeta Drnovšek Domačija Klanjškovih Ob mesecu požarne varnosti Gasilska zakonodaja nekoč in danes Ogenj je v razvoju človeka odigral veliko vlogo, vendar mu je v stoletjih prinesel tudi ogromno škodo. Zato je moral človek že zelo zgodaj ukrepati na različne načine. Razmišljal je, kako bi zavaroval sebe in svoje imetje pred požarom in uničenjem. Čeprav sprva neorganizirano in brez primernih sredstev, je z razvojem znanosti spoznal, da se lahko požarni stihij i zoperstavi samo z organizirano in družbeno pomočjo. Kasneje je to privedlo do prvih predpisov in. ustanavljanja prvih gasilskih čet - bramb. Zanimivi so bili paragrafi Avstroogrske, ki so veljali za Štajersko, predvsem zaradi slovenščine, ki se je takrat uporabljala, ter zaradi tega, ker je decembra 1993 država Slovenije gasilce razveselila s sprejemom Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred požarom, ki sta omogočila, da na področju normativnega urejanja požarne varnosti tudi Slovenija vstopi v razvili del Evrope. Takratna navodila so se glasila "Ogenj gasiti navod" ali Požarni red iz Gradca leta 1825. Petinsedemdeset paragrafov je bilo razdeljenih na 4 poglavja. Prvo je vsebovalo navodila, kako sej e ognja treba čuvati, drugo, kako naglo odkriti, tretja, kako ga pogasiti, četrto, kako naglo postopati, ko je ogenj zopet zadušen. V prvem poglavju so bila zapisana v glavnem navodila. Hiše naj bodo en seženj druga od druge, skednji in "ognijske delavnice" vsaj sto korakov odhiš. Za sušenj e lanu naj se postavijo "femjače, sušivnice in terače". Staviti lesene dimnike od zdaj naprej ni več perpušeno, ino še tisti, ktiri stojijo, se morajo dol spraviti. Zidani dimniki morajo segati najmanj dva čevlja nad streho in ne smejo biti preoski ino krivi, da se lahko skozi prelezejo ino zmetejo. V kuhinjah, žehtnicah ali z drugih, za ogenj perpra vij enih krajih tla ne smejo biti z deskami položene, ampak morajo z kamnom, z ciglom, z jesterham ali zjilam narejene biti. Kdor dela ponoči, pri prosti nezavarovani luči, naj se kaznuje z tednom zapora, v slučaju ponovitve, razen tega še s postom in palico. Teden dni zapora in palico dobi, kdor kadi "v hlevih, kozolcah, pamah za seno ali slamo, na dilah ali izbah." Da bi pritegnili čim večje število ljudi, so tistemu, kije prišel prvinapožarišče, podarili 2 florinta. Lastniki hiš, kmetij so morali imeti v pripravljenosti nekaj gasilnega orodja, ob praznikih so morali imeti določene ljudi za obveščanje ob požaru, za gašenje, podiranje hiš, ipd. Današnje, predvsem negativne izkušnje, nas prisiljujejo, da se prilagajamo novim predpisom in njihovim zahtevam, zato moramo pri prostorskih in drugih aktih vključevati stroko (projektantske organizacije, Zavode za požarno varnost, Institute, Inšpekcijske službe, itd.) in se tako izogniti katastrofalnim požarom in drugim nesrečam, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. Miran Grohar Ogrevanje s plinom Uporaba plina za ogrevanje, pripravo sanitarne vode in kuhanje v gospodinjstvih ima v zadnjih letih vse pomembnejšo vlogo. Z gradnjo slovenskega plinovodnega omrežja, je postal zemeljski plin dostopen vse večjemu številu gospodinjstev. Pri uporabi plina je precej prednosti: onesnaževanje okoljajeminimalno; uporabiti gaje mogoče v vsakem že obstoječem sistemu centralnega ogrevanja, seveda z izbiro najprimernejše plinske peči; opravljanje in vzdrževanje je preprosto; svetovne zaloge zemeljskega plina so občutno večje od zalog nafte; cene plina so konkurenčne cenam drugega goriva. Vse prednosti bodo prišle do izraza le, če bo naš sistem za ogrevanje izbran in izdelan strokovno, v skladu z vašimi željami, lastnostmi in velikostjo objekta in tehničnimi možnostmi. Izbiro plinske peči in načrtovanje plinovodskih napeljav, pa tudi izvedbo, prepustite strokovnjakom in izvajalcem, ki so za ta dela usposobljeni. Zaradi velike prilagodljivosti, so plinske peči primerne za vsako centralno ogrevanje: klasičen dvocevni sistem radiatorskega ogrevanja; enocevni sistem radiatorskega ogrevanja; sistem ogrevanja s konvektorji in sistem talnega ogrevanja. Za racionalno rabo energije je najvažnejša pravilna izbira peči ter ustrezna izbira regulacije in režima kurjenja. Glede na izvedbo gorilnika ločimo take s tlačnim in z atmosferskim gorilnikom. Prve so v bistvu peči, na katere lahko montiramo gorilnik na kurilno olje ali plin. Bolj pa se uveljavljajo specialne peči za ogrevanje s plinom, to so peči z atmosferskim gorilnikom. Širok izbor obeh tipov srečamo v skupini peči BERETTA - KALARD. Prve spet ločimo: z zaprto zgorevalno komoro in z odprtim kuriščem. Pri prvih potrebujemo za dovod zraka in za izpuh dimnih plinov ventilator. Prednost pri teh pečeh je, da ne potrebujemo posebnega prezračevanja prostora, ves potrebni zrak za zgorevanje dobimo preko ventilatorja in posebno dvojno cevjo, ki služi za dimnik. Pri drugi izvedbi, odprtem kurišču, pa potrebujemo dober dimnik. Vse vrste so opremljene z varovalom vleka, to pomeni, da se avtomatsko zapre dovod plina, če bi prišlo do vdora dimnih plinov v prostore. Plinske peči BERETTA - KALARAD pa so opremljene še s piezoelektričnem in elektronskim vžigom. Pri piezoelektričnem vžigu imamo stalno plamenček, ki glede na potrebe vžge glavni gorilec. Pri elektronskem vžigu pa prižiganje gorilnika regulira elektronika, kar pomeni, da j e plin popolnoma zaprt, kadar peč ne ogreva. Glede na uporabo pa obstajajo peči, ki so samo za ogrevanje ali v kombinaciji za ogrevanje sanitarne vode. Izvedbe peči so stenske ali talne. V Berettinem programu stenske peči pokrivajo moči do 28 kW, talne pa do 76 kW. Ko se že odločimo za predelavo kuijenja centralnega ogrevanja, je dobro, da se že prej posvetujemo s strokovnjakom in se pozanimamo tudi za servis, ki vam bo pomagal, če vam gorilnik odpove in sredi zime ne ostanete na mrzlem. TRGOVINA d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina tes&a v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13°' Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! r -oljni in plinski gorilniki BCrfittci ) - plinski pretočni bojlerji rsisii - litoželezne peči za centralno ogrevanje VAM NUDI Z D0WO IN PRIKLOPOM TER POOBLAŠČENIM SERVISOM: UVI ELEKTROINSTALA TERSTVO FRANCI VIDMAR 61411 IZLAKE . Izlake 11 . tel/fax: 0601 - 74 - 014 V HRIBAR > KOMPLETNA PONUDBA AVTOAKUSTIČNE OPREME > URADNI ZASTOPNIK AVTOAKUSTIČNEGA PROGRAMA BLAUPUNKT > Prodaja vrhunske opreme ALPINE > Prodaja avtoakustike MTC in AIWA NAJUGODNEJŠE CENE! Za vse modele STROKOVNA MONTAŽA. Na zalogi vse 61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033 I il K S d.O.O. Opekamiška 8A, 63000 CELJE Trgovina s športno konfekcijo in obutvijo iz Celja pripravlja za svoje kupce JESENSKO NAGRADNO ŽREBANJE, kjer sodeljujejo vsi naši kupci. Nagrade so praktične iz našega sortimana. Žrebanje bo v soboto, 19.11. ob 12. uri v naši trgovini. VAWAV j Stara oprema ZD Zagorje - Oprema zagorskega ZD je stara, napredek medicine pa terja tudi nabavo aparatur, kijih doslej v tem zavodu niso imeli. IS je bil na torkovi seji predstavljen prioritetni seznam novosti: reševalni avto in ultrazvočni aparat za ginekološko ambulanto. Vrednost obeh nakupov je med 160 in 200 tisoč DEM. Težava je denar. IS se bo vključil v aktivnosti, s katerimi bodo v ZD zbirali sredstva. Ena od akcij naj bi bila poziv podjetjem, saj se z opremljenostjo zdravstvene organizacije rešujejo tudi zdravstveni problemi zaposlenih, podrobneje pa bo preveijena tudi vključitev v občinski proračun za prihodnje leto. I.L. Cvetlična korita Zagorje - Člani IS so bili presenečeni nad zahtevo KS Jože Marn, daje potrebno cestno ureditev na križišču Pečarjeve ceste, Ceste 20. julija in Dolenje vasi vrniti v prvotno stanje. Področje okoli bivše Betonove zgradbe je bilo prometno obremenjeno, vozniki pa v večini prehitri, da se je IS pred časom odločil za spremenjen prometni režim. S cvetličnimi koriti je bila narejena zapora, s katero je postal tamkajšnjim otrokom dostop do igrišč varen. IS svojega mnenja ni spremenil. Sklenjeno je bilo, da bodo cvetlična korita ostala, stekla pa bo priprava za reševanje tamkajšnjega prometnega režima. IS bo pridobil strokovno mnenje upravljalen republiške ceste Cestnega podjetja Ljubljana, KS pa predlaga, naj dokončno rešitev o ponovnem odprtj u zaprtega cestišča dorečejo prizadeti krajani na sestanku Partizan Zagorje - IS seje na torkovi seji ustavil še ob stavbi Partizana. Kulturni center DD, kot upravljalen, z nizkimi ali neplačanimi najemninami ne more kriti rednih stroškov ali potrebnih popravil. Še vedno niso rešena niti lastninska razmerja. Tako lastniki, v katerih lastnino je vsa leta sredstva vlagala občina ostajajo v Ljubljani, težave pa v Zagorju. I.L. Seja odpadla Trbovlje - Zaradi nesklepčnosti vseh treh zborov Skupščine občine Trbo vij ej e 17. oktobra napovedano nadaljevanje 34. skupne seje odpadlo. Tako bodo, če bo prišlo do sklepčnosti, vsi trije zbori zasedali 24. oktobra z istim nadaljevanjem dnevnega reda, ki je ostal ob nedokončani 34. seji. R.Š. Slovenija kam Trbovlje - Socialno demokratska sranka je minuli četrtek organizirala javno tribuno, pod naslovom "Slovenija kam?" Poleg gostov, podpredsednice B arbare Medved, predsednice kluba seniorjev Vodiškove in regijske koordinatorke Andreje Starina, so lahko sodelovali tudi vsi drugi strankini pristaši. "Naša stranka je do sedaj druga najmočnejša, saj ima že preko 7000 članov,"je povdarila podpredsednica Medvedova in dodala, da v okviru stranke deluje veliko interesnih skupin, od Združenja Socialnih demokratinj, Socialno demokratske mladine do Kluba seniorjev in seniork. Slednjega, ki je bil ustanovljen L junija letos, je predstavila Vodiškova in dodala, da je bil ta klub ustanovljen tudi v Zasavju. Predsednica v Zagorju je Rajka Sitar, v Litiji Ivan Beržič, v Trbovljah Miroslav Jurše, v Hrastniku Janez Selič in v Radečah Alojz Boškovič. M.D. Podaljšani rok Trbovlje - Pred meseci je občina Trbovlje skupaj z LB Banko Zasavje d.d. razpisala možnost kreditiranja občanov v Trbovljah za prehod kurjenja od trdih goriv na kurilno olje ali plin. Na voljo je bilo 8 milijonov SIT. V odprtem roku seje za najem kredita javilo 18 prosilcev, katerih vloge so bile odobrene. Ker je bilo prosilcev za kredit manj kot so pričakovali, so odobrili skupno le za4 milijone SIT kreditov. Pristojni pri občinskem skladu so se skupno z Banko Zasavje odločili, da podaljšajo razpisni rok za dodelitev kredita v višini 40 % od predračunske vrednosti, ki velja do 15. decembra letos. Na voljo je še približno 3,5 milijona SIT. T.L. Boben praznoval Čeče - KS Boben - Hrastnikje 15. oktobra z razširjeno sejo sveta KS praznovala krajevni praznik. Povabljeni so bili predstavniki občine Hrastnik, predsednik gasilcev, predstavniki sosednjih KS Rudnik, Čeče - Trbovlje ter predstavniki vseh odborov, ki delujejo v KS. V štirih letih predsedovanja Braneta Blaznika so v KS Boben posodobili precej metrov kraj evnih poti. Sredstva na občini so zagotovljena. Če j im bo vreme naklonj eno, nameravajo asfaltirati še nekaj odsekov cest. "V šestih letih nameravamo asfaltirati vse odcepe v KS, kar ob takšnem trendu financiranja nebi smelo biti težavno," je dejal Blaznik. Pozimi načrtujejo sanacijo zemeljskih del. Odcepe cest, ki še niso asfaltirani, je potrebno včasih usposobiti za vožnjo. Pred kratkim so krajani s traktorji uredili odcep ceste do Raven. Načrtujejo podobne akcije. Odnosi z mejnima KS Rudnik in Čeče - Trbovlje so po besedah B laznika zelo dobri, saj sodelujejo na več področjih. V okviru KS deluje tudi Športno društvo, aktivno predvsem v malem nogometu. Turnirje pripravlja na igrišču pred Zadružnim domom, moštvo igra v občinski ligi. Mladi bi poleti ob večerih radi igrali mali nogomet, a KS nima dovolj sredstev, da bi plačevala porabljeno elektriko za reflektorje. M.D. Boj podganam Trbovlje - Že spomladi je na temelju občinskega odloka potekala deratizacija oz. boj proti podganam. Medtem, ko je prva akcija zajemala predvsem kanalizacijsko omrežje in potoke na območj u Trbovelj, poteka oktobrska deratizacija v mestu, v stanovanjskih in poslovnih objektih. Pri izvajanju akcije sodeluje higiensko epidemiloška služba ZD Trbovlje, naj pa bi tudi prebivalstvo. T.L Pločnik ob glavni cesti Dol pri Hrastniku - Končno so cestni delavci uredili najbolj nevaren odcep (pri Kolencu v Črdencu) ob glavni cesti Dol - Mamo. Cesto so deloma razširili in uredili tudi pločnik, ki bo predvsem šolaijem precej olajšal pot v šolo in domov. M.P. /27 Zbori članstva LDS Občinski odbor LDS Litija je pripravil drugi zbor članstva 10. oktobra. Obravnaval je doslej sprejete zakone o lokalni samoupravi, novih občinah in občinskih volitvah. Ob tem je z odobravanjem ugotovil, da večina članstva vladajoče koalicije v državnem zboru vsaj v primeru občine Litija ni obšla referenti umske volje prebivalcev. Njihovo referendumsko mnenje je predstavljalo pravo politično zaušnico vsem nepremišlj enim odločitvam in arhitektom miniaturnih občin, saj se je več kot 60 odstotkov prebivalcev izjasnilo proti razkosanju sedaj e občine. Na občinskih volitvah bo LDS nastopala samostojno s kandidati za občinski svetin župana. Kandilature ne bodo ekskluzivne, tako da jih bodo lahko podprle tudi druge programske stranke. Občinski odbor LDS Litijaje podprl pobudo o oblikovanju lastnega glasila, ki je namenjen obveščanju članov in članic LDS in gospodinjstev v občini. Naslednji zbor članstva LDS bo v četrtek 3. novembra. J.O. ZLSD Združena lista socialnih demokratov Litija je zaradi kadrovskih zamenjav v preteklem obdobju delovala nekoliko manj intenzivno. Svoje člane pa je na zbor povabila spet v ponedeljek, 17. oktobra. Izvolila je novo vodstvo stranke, ki gaje prevzel Marjan Mali. Člani združene liste so razpravljali o pripravah na volitve in se odločili, da bodo imeli samostojno listo za občinske svetnike, za predsednika občine pa bodo pod prh kandidata, ki bo imel program, soroden Združeni listi. Nazboru je sodelovala tudi poslanka državnega zbora dr. Mateja Kožuh Novak, ki je predstavila razmere pri delu tega zbora in aktualnostih pri prihajajočih volitvah. Člani so z zadovoljstvom sprejeli enotno občino Litija, za katero so se njeni poslanci ves čas zavzemali, tako v občinskih kot v državnem zboru. J.O. ....................... Ježa - Grbin - Pretekli petek je bila na Ježi slavnostna otvoritev novega asfaltiranega cestišča. Gradbena dela je izvajalo podjetje Trgograd, naložba j e bila vratina 23 milijonov SIT. Poleg cestišča so uredili tudi javno razsvetljavo na delu Partizanske ceste. Naložbo so omogočili občani Litje s plačilom prispevkov za ureditev javnih zemljišč. S proslavo ob otvoritvi so počastili tudi litijski krajevni praznik, ki ga krajani KS Litija - desni breg praznujejo na dan ustanovitve okrožnega odbora OF. Predsednik KS Janez Kres je poudaril pomen prenovljenega cestišča za krajane. O delu Sklada stavbnih zemljišč je spregovoril Janez Lukač, župan občine Mirko Kaplja pa je nanizal načrte zaobnovo Litije. Cestiščeje blagoslovil litijski dekan Mastnik, pobudnik za preureditev Viktor Muzga pa je prerezal trak in uradno odprl cestišče. V kulturnem programu so sodelovali MPZ Lipa, plesnaskupinaFin učenci OŠ Litija z recitacijami. M.F. in N.Z. Litija -Neurje, ki se je 5. julija letos razdivjalo nad Litij o in okolico, je povzročilo za več kot 915 milijonov SIT škode. Tako je ugotovil IS. Največ škode je bilo na lokalnih in krajevnih cestah. Občina je doslej prejela 30 milijonov SIT solidarnostnih sredstev za odpravo najnujnejših posledic neuijain še 51 milijonov solidarnostnih sredstev. Dodatna sredstva pričakujejo še potem, ko bo Državni zbor sprejel poseben zakon o zagotovitvi denarja za odpravo posledic neurja. M.B. Bogenšperk - V sredo, 12. oktobra, je na gradu Bogenšperk potekalo srečanje zdobitniki priznanj civilne zaščite. Izjemna republiška priznanja za reševalne akcije ob neuijih v letu 1994 so bila podeljena Černe je odstopil V soboto je nazboru krajanov v KS Štangarske Polajne, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki litijskega Izvršnega sveta, a ni bilo nikogar, podal predsednik KS Franc Černe svoj odstop, o čemer je občino Litija že predhodno pismeno obvestil. Predsednik (skrajno desno) je odstopil. Svoj odstopjeFrancČemepojasnilz naslednjo obrazložitvijo: "Ugotovljeno je, da od tistih del, ki naj bi se izvajali v KS v dogovoru z litijskim Izvršnim svetom 23. marca 1993 v lanskem letu (asfaltiranje cest po KS) ni do danes (konec leta 1994) še nič narejenega." Černe meni, da se litijski IS obnaša do krajanov zelo neodgovorno, saj mu kot predsedniku vedno znova obljubljajo, da bodo z deli pričeli v "naslednjem tednu". Ista zgodba se ponavlja iz tedna v teden. Tako minevajo meseci in leta, obljube do krajanov in KS pa so še vedno neizpolnjene. Tako je sedaj, ko se približuje zima, kot predsednik KS vsak dan na večjem udaru krajanov, predvsem tistih, ki se vozijopo regionalni cesti R-330 Gozd Reka - Trebeljevo. Češ, IS je asfalt obljubil, on pa dela zadržuje. Marjan Šušteršič ob otvoritvi sejma Zaščita 1994 v Kr anju. Dobitniki iz občine Litija so Jože Poglajen, Janez Kranjc in Komunalno stanovanjsko podjetje. Na srečanju so se za dolgoletno delo v OŠ CZ zahvalili Silvu Muzgi, Tonetu Repini, Dragu Vidergarju in Vidu Preunseisu. Valvasorjevo plaketo in zlat cekin je ob 30-letnici dela in zvestobe gradu Bogenšperk prejela duša gradu Lojzka Možina. M.F. Gabrovka, Dole - IS bo objavil poziv za izstavljanje ponudb za sklenitev pogodb o koncesiji za izvajanjejavne zdravstvene službe v Gabrovki in na Dolah. IS bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil koncesijsko pogodbo, prednost pri izbiri pa bodo imeli zdravstveni delavci, ki so že vključeni vobstoječo mrežo javne zdravstvene službe v litijski občini in bi želeli dejavnost opravljati zasebno. M.B. Litija - V občini bo odslej nov štab za civilno zaščito, ki ga bo vodil Jože Poglajen, člani pa so: Zdravko Boltin, Ivan Sahari, dr. Marko Kolšek, Janez Ambrož, Zmago Zupančič in Slavko Križ. M.B. Litija - Občinska skupščina je na oktobrski seji sprejela odlok o razglasitvi stavbe na Parmovi 9 za zgodovinski in kulturni spomenik. Lilijani zgradbo poznajo kot glavarstvo, saj je bil v njej pred prvo svetovno vojno sedež glavarstva, med obema vojnama pa sresko načelstvo. Tudi po drugi svetovni vojni j e bi la v zgradbi dolgoobčinska uprava, sedaj pa je v njej litijska matična knjižnica. M.B. Bogenšperk - Grad Bogenšperk, ki je kulturno zgodovinski spomenik nacionalnega pomena, bo dobil nov strelovod, ker j e sedanjega treba zaradi neprimernosti in dotrajanosti nadomestiti z novim. Izvršni svet litijske občine je za ta del odobril tudi sredstva. M.B. Pisma, bralcev Za savc objavlja odmeve na prispevke v časopisn-temnenja bralcev o MvljenJuUt dogajanju v ZaaavjuJSeftTdpisanlh pisem ne objavljamOjjDolzlna pisem je zarbm prostora omejena na največ 3frtlpkanili vrstic. Uredništvo^! pridržuje pravico skrajšati tekat ali pa objaviti daljšega, če Oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Predvolilni manever Objavljena stališča hrastniške LDS, spoštovani g. Godicelj, v ničemer ne prispevajo k pojasnitvi določenih vprašanj. Nasprotno, so le še en prispevek k nepotrebni in neutemeljeni politizaciji aktivnosti v zvezi z Domom starejših v Hrastniku, in jih skoraj ni mogoče oceniti drugače, kot poskus nabiranja političnih točk v pripravah na lokalne volitve. Ustanovitelj Doma starejših ni občina Hrastnik, zato tudi ni v njeni pristojnosti, da bi potrjevali kandidate za v. d. direktorja. Tako tudi kandidatura g. Deželakove za v. d. direktorico Doma ni bila nikoli obravnavana in nikoli izglasovana na zasedanju občinske skupščine. V katerem skupščinskem materialu ste zasledili ta podatek, mi ostaja uganka, kajti sam kot delegat takšnega materiala nimam. Na razgovoru s predstavnico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve aprila meseca, je bilo dogovorjeno, da Gradbeni odbor za gradnjo Doma starejših občanov prevzame funkcijo Sveta v ustanavljanju in vodi vse potrebne aktivnosti. V skladu s to svojo funkcijo me je Gradbeni odbor tudi potrdil kot kandidata za v. d. direktorja in me kot kooptiranega člana pooblastil, da v njegovem imenu vodim priprave, tudi kadrovske, za pričetek delovanja Doma. Za v. d. direktorja pa me je imenovala Vlada R Slovenije. Čeprav sem dal na drugih mestih dovolj obširna pojasnila glede izbora kandidatov, bom še enkrat zapisal, da izborni bil opravljen po obrazih ali po zvezah in poznanstvih. Jasno in nedvoumno sem tudi povedal, da imajo vsi kandidati, katerih prošnja ni bila pozitivno rešena, pravico do vpogleda v dokumentacijo, in da nikomur, ki meni, da mu je bila storjena krivica, ni mogoče odreči pravice do pritožbe. O tem, kakšna je praksa kadrovskih služb, pa bi lahko razpravljali na dolgo in široko, ker je le ta sila raznolika. Mi smo vsem kandidatom, ki niso bili sprejeti, poslali pisno obvestilo. Pri razpravi o tem, kdo je najbolj zaslužen za to, da bomo koncem oktobra v Hrastniku otvorili Dom starejših, je potrebno izhajati iz dokazljivega dejstva, da naš dom ni bil nikoli vključen v sprejete programe naložb v socialne zavode za obdobje 1986-1990. Dejstvo, da je bil Dom uvrščen v program občinskega samoprispevka, je bilo za nadaljnje aktivnosti sicer pomemben argument, toda samo zaradi tega Doma v Hrastniku prav gotovo nikoli ne bi "dobili". Bilo je potrebno mnogo truda in naporov, da je bil Dom sprejet v ustrezne programe naložb. Največje zasluge za to pa ima (ob drugih posameznikih in še posebej obeh poslancih), naj vam je to všeč ali ne, predsednik občinske skupščine Leopold Grošelj. Zato je skrajno nekorektno, nepošteno in neokusno, da se vam ga med posamezniki, ki naj bi imeli po vašem mnenju zasluge za Dom, ne zdi vredno niti omeniti, in da poskušate izničiti njegov osebni prispevek pri tej veliki pridobitvi za občino Hrastnik. Drago Kopušar, Hrastnik Stanovanjske zdrahe v Trbovljah Iz prispevka "Stanovanjske zdrahe v Trbovljah" se da razbrati, kot bi bili za nepravočasno dobavo toplotne energije krivi etažni lastniki večstanovanjske hiše Kešetovo 4 in- 7 v Trbovljah. Del krivde naj bi tičal v nesporazumu med upravniki hiš in dobaviteljem toplotne energije Komunalo Trbovlje. Navedene izjave v.d. direktorja Komunale Trbovlje g. Staneta Hacina vsebino spornih vprašanj ne prikazujejo konkretno in objektivno. S procesom privatizacije stanovanj in sprejetjem stanovanjskega zakona se je pojavilo tudi vprašanje lastništva in vzdrževanje toplotnih postaj. Ob nakupu stanovanja smo lastniki ugotovili, da ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe nismo odkupili toplotnih postaj, saj te kot skupne naprave hiše niso bile zajete v zapisniku o točkovanju in tudi ne kot element cene vrednosti stanovanja. Zaradi tega smo se odločili, da ne bomo plačevali stroškov vzdrževanja toplotnih postaj, tudi stroškov za električno energijo ne. Našo odločitev je potrdilo mnenje Ministrstva za okolje in prostor Ljubljana: "Če so toplotne postaje zajete v zapisniku o točkovanju vrednosti stanovanja, so te v lasti etažnih lastnikov, ki morajo prispevati tudi del stroškov za vzdrževanje, amortizacijo ipd. Če te niso zajete v zapisniku o točkovanju vrednosti stanovanja, potem te vzdržuje dobavitelj, ki skozi ceno dobavljene toplotne energije zaračunava tudi vse ostale stroške." Našim zahtevam upravnik SOP Trbovlje in JKP Trbovlje nista sledila. Slednja je sprejela Pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja v upravljanju JKP Trbovlje. S tem splošnim aktom je brez vsake zakonske podlage in vednosti etažnih lastnikov (ne le stanovanjskih hiš Kešetovo 4 in 7) brezplačno prenesla vse toplotne postaje na lastnike stanovanj ter jih obremenila za dodatne stroške vzdrževanja, tudi s stroški za porabljeno električno energijo. Svojo odločitev je oprla na to, da se bo s prenosom toplotnih postaj na etažne lastnike znižala cena toplotne energije, kar se ni zgodilo. Nasprotno, ta se je bistveno povečala. Toplotne postaje so bile do 31.12.1992 vodene kot osnovna sredstva JKP. Preseneča nas, da je trboveljski IS dal soglasje sprejetim Pogojem brez obravnave in utemeljitve, ali je brezplačen prenos toplotnih postaj racionalen in gospodarno smotrn. Lastniki smo v skupščini 18. 11. 1992 zastavili vprašanje, a zadovoljivega odgovora nismo dobili. Prejšnji upravnik naše hiše SOP Trbovlje iz obratovalnih stroškov ni izločil stroškov toplotne postaje. Obračunaval jih je skozi skupno elektriko za stopnišče in dvigalo. Zaradi tega smo lastniki obeh hiš določili novega upravnika, podjetje Naše okolje Trbovlje, ki ob prevzemu obeh hiš v upravljanje ni prevzelo toplotnih postaj. Vprašanje brezplačnega prenosa toplotnih postaj na etažne lastnike seje pojavi lo septembra 1992 in ne pred 10. leti, kot trdi g. Hacin. Pozabil je pojasniti, zakaj Komu nala kot upravnik javnih dobrin ni prevzela toplotnih postaj takoj, ko je bila na to opozorjena, ampak je to storila šele sedaj. Ni res, da se je g. Hacin s polno odgovornostjo odločil, da bo račune poravnala Komunala. Komunala je prevzela toplotne postaje in tako zadevo vrnila v stanje, kakršno je bilo pred sprejemom Pogojev, kar je edino pravično. Lastniki stanovanj Kešetovo 4 in 7 ne nasprotujemo plačevanju stroškov, če so ti povezani z obratovanjem naše hiše - to toplotne postaje niso. Zakaj bi lastniki v Trbovljah plačevali stroške za naprave, ki so v lasti nekoga drugega. Tak način poslovanja so sprejeli lastniki, ki so z zadevo premalo seznanjeni. Strinjamo se, da je upravnik zakonsko dolžan razdeljevati obratovalne stroške. Preseneča nas, da se JKP Trbovlje kot upravnik javni h dobrin tega ne zaveda. 140 tolarjev ne predstavlja noben strošek, vendar, zakaj bi prevzeli v last "podarjene" toplotne postaje in si s tem ustvarili dodatne stroške. V hišah s 142 uporabniki je ta znesek nižji, vendar se ne da primerjati z dvajsetimi uporabniki v ostalih hišah. Zaradi dolgo nerazrešenega 'vprašanja, stalnih groženj Elektra Trbovlje, da bo toplotno postajo odklopil, kar je 28. 9. 1994 tudi storil, nezainteresiranosti lastnika in upravnika toplotnih postaj, smo etažni lastniki za pomoč zaprosili vse politične organizacije. V razreševanje sta se vključila Združena lista socialnih demokratov Trbovlje in Narodni demokrati Trbovlje. Ob njuni pomoči so toplotne postaje, upamo dokončno, našle upravnika in vzdrževalca. Aktivnosti obeh političnih organizacij ne jemljemo za spolitizirano zadevo, temveč vsestranosko pomoč nam lastnikom in se jim zato najlepše zahvaljujemo. Nuša Sedej, Marjan Šane in Jože Krajšič v imenu stanovalcev Kešetovo 4 in 7, Trbovlje Strah me je V časopisu Delo sem prebral "Anketo dela", ki je bila objavljena 12.10.1994 naslov "Večina Slovencev je za umirjeno reševanje političnih problemov". Postalo me je strah, ko sem prebral in dojel vsebino prispevka. Iz tabele, ki prikazuje politične stranke in delež možnih glasov v posameznih regijah, vidim, da je zasavska regija z 1,6 odstotnim deležem pod slovenskim povprečjem Zelenih Slovenije, ki je 4,8 %. Prikaz priljubljenosti političnih strank je v popolnem razkoraku s stopnjo ekološke ogroženosti posameznih regij v primeru z Zasavjem. Zasavje je po stopnji ekološke ogroženosti med prvimi, če ne prvo v državi. Sigurno je, da nimajo samo Zeleni v svoj i programski usmeritvi ekološke naravnanosti, vendar je to pri njih na prvem mestu. Delovanje Zelenih v Zasavju (Zagorje, Trbovlje) je aktivno v smeri izboljšanja ekoloških razmer, kar se je zlasti odrazilo pri aktivnostih pri postopni sanaciji ozračja, prepovedi kurjenja posebnih odpadkov v Cementarni Trbovlje, prepoved dovoza pepela v Zasavje (Trbovlje, Zagorje). Podpora, ki jo kažejo anketiranci v omenjeni anketi, pa tudi sicer rezultati preteklih državnih in občinskih volitev v Zasavju, jemljejo privržencem Zelenih kakršnokoli priznanje, ki ga vlagajo za boljše in lepše življenje Zasavcev. Po mojem mnenju se Zasavčani ne zavedajo ekološkega stanja, v kakšnem okolju živimo, čeprav je bila večkrat dana v javnost informacija o povečani stopnji zdravstvene ogroženosti prebivalcev Zasavja (astma vseh populacij, rak na debelem črevesju, pljučni rak). S pojavom Zelenih na politični sceni so bili na začetku mnogokrat dani očitki "saj vi bi samo tovarne zapirali". V programu aktivnosti Zelenih pa ni samo ekologija, ampak tudi skrb za preživetje, to je za jutrišnji dan. Na žalost večina ljudi skrbi, kako bodo preživeli današnji dan, kar je do neke mere razumljivo. Stanje, v katerem se nahaja Zasavje, pa nam narekuje aktivno razmišljanje in delovanje, kako bomo in bodo preživeli jutrišnji dan. Tone Ahac, Trbovlje Prijeten izlet V prejšnji številki smo objavili pismo Ane Medved (neMedvešek), v katerem nam je tiskarski škrat precej ponagajal. Vesela družba ni bila na izletu 17. novembra, ampak septembra, pisala pa nam je Ana Medved. Za nenamerno prekrščevanje in napačen datum se ji opravičujemo. Uredništvo Cene gor Nismo se motili, ko smo že poleti napovedali bolj ali manj občutne skoke cen tako živilom, kot storitvam in nekaterim vrstam industrijskega blaga. Najbolj nas bo udarila po žepu zimska tarifa električne energije. Na prvi pogled se je zdelo, da bo povišanje skromno, ampak kilovatna ura je zdaj dražja za polovico in povsem razumljivo je, da so še povečali tudi mesečni obroki za porabljen "štrom". Prejšnji mesec smo doživeli sicer le za poldrug odstotek višje cene, vendar moramo ugotoviti, da so najbolj poskočile cene življenjskih potrebščin, kar nas, priznajmo, zmeraj najbolj udari po žepu. Sicer pa je bil septemberski skok cen živil oziroma življenjskih potrebščin največji v zadnjih petih mesecih (1,7 odstoten), vendar manjši kot v enakem lanskem mesecu, ko je znašal 2,1 odstotka. Če bi primerjali cene septembra lani z letošnjim septembrom, so zdaj cene življenjskih potrebščin višje za 22,1 odstotka. Nekako v navadi nam je, da se vse draži tudi zadnje letošnje mesece. Za ceno elektrike smo že povedali; dražje je meso, poskočile so cene mesnin. Ne štejemo izdelkov trajnejše vrednosti, kot vzemimo obutev, ki je zdaj kar dosti dražja, kot lansko jesen. Lahko bi celo rekli, da so oktobrski plesi na cenovnem področju največkrat najvidnejši. Novembra se sicer stvari malce umirjajo, zato pa je december vselej ali vsaj največkrat v znamenju živahnih premikov cen. Od lanskega decembra do konca septembra smo doživeli povečanje cen na drobno za 13 odstotkov, cene življenjskih potrebščin pa za 14,3 odstotka. Naše plače in pokojnine so bolj ali manj sledile tem premikom, vendar kaže ugotoviti, da so se avgusta umirile. Pravzaprav so rasle le v gospodarstvu, v negospodarstvu niso sledile rasti cen. Milan Vidic Zadnje čase veliko pozornost vzbuja vprašanje o splavu. Po svetu ubijajo zdravnike, ki splave opravljajo, tudi pri nas pa je čutiti velik pritisk tistih, ki splavu nasprotujejo. Ker sem Ženska, me ta tema hudo razburi vsakokrat, ko se pojavi v medijih. Najbrž ne morem več racionalno in objektivno razmišljati o argumentih za in proti, kajti stvari so povsem jasne. Če imam pravico (ne dolžnost!!) roditi potomce, potem imam pravico tudi ne roditi jih. S tem ko narediš splav, ubiješ človeka in s tem kratiš njegovo osnovno pravico, pravico do Življenja. Je že kdo imel možnost vprašati otroka, če si ta sploh želi živeti? Seveda ne in s tem je zopet kršil njegovo osnovno pravico, pravico do ne živeti. Roditi nemočno štručko v razmerah, kjer niti mati niti oče niti otrok ne morejo Živeti človeka dostojnega življenja, je povsem nesmiselo, če ne že nečloveško. Nihče, prav nihče ne bi smel vzeti te pravice v svoje roke, še posebej pa ne gruča moških, ki sedi v parlamentu. Edina, ki lahko o tem odločata, sta mati in oče otroka in edino onadva lahko odločita ali bo njun otrok živel ali ne. Za vse tiste pa, ki jim splav pomeni nemoralno dejanje, obstaja povsem preprosta rešitev. Če splavu nasprotujejo, naj ga same pač ne delajo. Tega jim prav nihče ne brani. Sicer pa, kaj j e bolj nemoralno: roditi nezaželjenega otroka in mu ponuditi gnilo življenje ali pa opraviti splav? Res je, da živimo v časih, ko načrtovanje družine ne bi smelo biti prepuščeno naključju, ampak iz takšnih in drugačnih vzrokov se marsikateremu paru načrti zalomijo. Kaj pomeni rojstvo nezaželjenega otroka neki dijakinji, študentki ali brezposelni ženski? O tem ljudje po navadi ne razmišljajo. Pa bi morali. In to vsak zase v kakšnem kotu, ko temačne misli zamračijo dušo do te mere, da ni več sposobna dojeti, kaj je resnično in kaj ne. Šele takrat lahko nekateri dojamejo vso težo bremena, ki pade na ramena ženski, ki se najde v tako brezizhodnem položaju. In če povzamem ves svoj gnev, ki ga takšna debata prebudi v meni. Moški o stvareh, kot je odločanje o pravici do splava, sploh ne bi smeli razmišljati, kaj šele razpravljati. Ne, da ne smejo odločati o rojstvu svojih otrok. To je njihova pravica, prav tako kot je pravica do splava naša pravica. Ženske bi se morale upreti vsem tistim, ki nam želijo skratiti še eno od naših pravic. Se ne bi počutile potem manj utesnjene? Barbara Kus Jesenska prireditev "Po gozdu je špancirala", ki jo je 9. oktobra pod pokroviteljstvom Svee Zagorje, pripravilo Turistično društvo Čemšenik, je bila posvečena gozdovom. Gostje so po kulturnem programu, ki so ga izvajali MoPZ Lipa Trojane, čemšeniška folklorna skupina in otroci čemšeniške štirirazrednice, lahko prisluhnili predsednici TD Čemšenik Greti Pregrad, ki se je s svojimi mislimi pridružila predavanju o gozdu, ki gaje vodil gozdni strokovnjak Ignacija Binčende. Naše bogastvo Gozd izboljšuje podnebje, varuje življenjsko okolje in preprečuje odnašanje tal. Daje nam les in nas duhovno bogati. Drevje s svojim listjem deluje kot cedilo, ki iz zraka izloča škodljive snovi. Vpija škodljive pline, ki z onesnaževanjem pridejo v ozračje, če le-teh ni preveč. Drevesa oddajajo velike količine kisika, ki ga druga bitja potrebujejo za dihanje. Gozd duši hrup. Kjer tla niso porasla z gozdom, voda ob močnih nalivih nemore do volj hitro pronicati v tla, ampak odteka po površini in kaj hitro pokaže svojo razdiralno moč. V gozdu voda ne more odnašati tal. Napoji se kot v veliki gobi in dolgo časa ostane v takem stanju. Ko se očisti, počasi in enakomerno odteka v studence in potoke. "Bogato je z gozdovi obdaril Predobrolljivi tudi Gorenjsko, saj je nadvse dobro porasla: zato utegnemo nekatere teh kranjskih gozdov vsaditi tudi v naše delo: nekatere, pravim, tistih gozdov, ki so v tem prvem delu Kranjske, zakaj, če bi tu hoteli pregledati vse, bi postalo dolgočasno... Zato hočemo pokazati le najimenitnejše... Gamberški boršt, izredno lep gozd, se dviga pri Gamberku v visokih hribih. Ima vitke smreke in jelke, ki zrastejo tako visoko in široko, da se iz enega samega debla da napraviti cela ladja take vrste in velikosti, kakršne nosi Sava. Izdolbejo drevo kakor svinjsko korito, pa je pripravljeno na plovbo...,"je že pred več kot tristo leti zapisal naš slavni polihistor in rojak Janez Vajkard Valvasor. Človek je od nekdaj opazoval velika mogočna drevesa. Danes ne moremo prenesti pogleda na drevo, ki je v starosti pokleknilo in se ne more več dvigniti. Gla vobolo vpa ne povzroča sečnja dreves. Nasilna smrt drevesa navdaja z grozo: "Vse posekano od debla do debla. Skoraj na štorih je črna strjena kri. Temno in teTko mi je leglo v srce. Kako vam je bilo, smreke, ob tisti uri, ko ste padale!" V pragozdu, kjer vladajo naravni zakoni, legajo drevesa spokojno k počitku. Gozd živi z mogočnimi, starimi, votlimi in odmirajočimi drevesi, saj so naloge mrtvega drevesa v gozdu prav toliko pomembne kot naloge živega. Vse kaže, da so si drevesa, mlada in stara, med seboj potrebna. Velja tudi, da ohranitev gozda zahteva ohranitev vse živalske vrste. V gozdu, kakršnega poznamo danes, je povsod polno ostankov sečnje in drugih odpadkov. Vir vsega zla v naših gozdovih je naš odnos do gozda. Morali bi se zavedati, da drevesa umirajo stoje. Kaj ogroža gozd Težka gozdarska mehanizacija stisne humusni sloj zemlje, da drevesa hirajo, saj jim primanjkuje dušika, poškodovane korenine pa napade rdeča trohnoba. Onesnažen zrak iz tovarn in kurišč zelo prizadeva gozd in pitno vodo, ki priteče izpod gozdnih tal. Naše ozračje in vodovje vsebujeta danes približno 400 snovi, ki so produkt in odpadek različnih tehnologij. Za okoli 370 strupenih snovi, ki potujejo do gozda in skozi gozd, narava ni prilagojena. Nesnaga se kopiči v rastlinju in gozdnih tleh. Bolan gozd pomeni bolno reko in bolno življenje. Po Valvasorjevih pričevanjih je v naših gozdovih pred tristo leti prevladovala bukev. Danes daj emo prevelik povdarek smreki, ki jo tudi umetno zasajamo. Živali, ki se razmnožujejo, sploh srnad, povzroča škodo v gozdovih s tem, da odgrizne vrhnji poganjek. Tako drevo ne more rasti v višino in ostane zakrnelo. Vlogo selektorja bi morali prepustiti naravi sami. Naravni zakoni Ignacij Binčende, strokovnjak gozdarstva, kije doma iz Gvineje Bissao, je predaval o pomembnosti ohranjanja naravnega ravnotežja v gozdovih. Primerjalje naše razmere z razmerami v Afriki. Kolonialisti so v Afriki izkoriščali naravo in še posebej ljudi. Torej se tudi gozdovom niso odrekli in jih dobesedno ropali. Danes se v Afriki borijo za večjo ozaveščenost pri izkoriščanju gozdov. Binčende je povedal, da v Sloveniji prednjačimo v primerjavi z drugimi deželami v skrbi za gozd, vendar bi se morala skrb odražati pri slehernem uporabniku gozda, ne le pri lastnikih in gozdarskih strokovnjakih. Vse te tegobe so obvladljive s spremembo naše miselnosti. Rastline in živali Eno naj večjih čudes gozdov ni le drevo, temveč goba, ki jo da noč in vzame dan. Pred nekaterimi gobami človeku zastane korak. Občuduje jih in se zaveda, da so gobe nekaj čudežnega. Ne le, da hlastno vsrkavajo težke kovine iz Čemšeniški gozdovi Hm/z izpušnih plinov in radioaktivne nukleide, izžarevajo tudi nekakšen prastrah. Gobo bi morali imeti v glavi in ne vkošari. In gozdni sadeži - borovnice, lešniki, kostanj... Plodovi so živi in zdravi, ker niso škropljeni in tako izrojeni ali izumetničeni. Verjetno sebomo morali ponovno vrnili k nabiralništvu, če bomo hoteli preživeti. Marsikdo ne pozna več lesnik, divjih hrušk in češenj, drenulj, češmilj in trnin. Ob nabiranju bi se človek ponovno spomnil pozabljenega občutka pripadnosti živemu svetu. Od živali seje zlasti srnjad močno razmnožila in povzroča precejšnjo škodo. Skoraj iztrebili smo naravne plenilce, ki bi vzdrževali v naravi ravnotežje. Ljudje se čudno vedemo: žival najprej občudujemo, nato pa jo ubijemo. Od izdelka do peciva V zporedno s prireditvijo je bila v prostorih šole na ogled tudi razstava. Skrbne in marljive roke so v šolskih prostorih pripravile na ogled razne lesene izdelke: voz, vreteno za stiskanje medu iz satja, gampret, na katerega so včasih pridne predice navijale prejo, pa mlin za sadje..., razstavljena je bila vrsta orodij za obdelovanje lesa, domača lovska družina je pripravila kotiček, kjer so razstavili nagačeno divjad in perjad iz čemšeniških gozdov. Gospodinje so pripravile jedi iz gozdnih sadežev: Najbolj vabljiva je bila kostanjeva potica, pa tudi zavitek, pecivo in liker iz borovnic ter med in pecivo iz medu... Razstavljene so bile veje, na katerih so se še držali listi ali iglice in plodovi. Razstavljalci niso pozabili niti na zdravilna zelišča iz gozdnih in travniških sadežev ter literaturo o gozdu in njegovih prebivalcih. Les v kopi Na razstavi je največj pozornosti pritegnila kopa in koliba za oglarje, ki jo je izdelal Franc Lazar, po domače Tinčkov Franc. Včasih sejepoleg kmetovanja preživljal kot ogljar inježelel, da mladi, sploh njegova vnuka, vidita, kako j e to potekalo. Namen kuhanja lesa v kopi je pridobivanje oglja. Le tega so včasih potrebovale tudi gospodinje za likanje perila. Danes ga potrebujejo le še kovači in tisti, ki pripravljajo jedi na žaru. Les, kije na dnu kope, oglar pokrije z listjem, nato s smrekovimi vejami, nazadnje pa še s platjo zemlje, da se prepreči dostop prevelike količine kisika. Kopa se ne sme vžgati, mora lepo dogorevati, da drva v njej zoglenijo, ne pa zgorijo. Okrog kope so zato v plast zemlje narejene manjše luknje. S tem se uravnava gorenje, skozi nje pa iz kope prihaja dim, ki da oglarju znak, da se les pravilno kuha. Da zemlja s kope ne zdrsi, mora biti vsaj nekaj dni obložena s poleni. Oglar mora ogenj nadzirati podnevi in ponoči. Ker se kope postavljajo v gozdu, so si oglarji za čas kuhanja kope tam postavljali tudi začasne kolibe. Da so prenočili, seveda in spravili orodje: sekiro, žago, lopato, vile, kic, tudi na malico in žganje niso pozabili. Kopa se kuha različno dolgo, odvisno od količine in velikosti drv. Lahko sekuhaosem ali manj dni. Ko kopa dogori in les v njej zogleni, postane dim, ki prihaja iz nje, modrikast. Oglar nato zamaši vse luknje, s tem prepreči dovod kisika, ki povzroča gorenje in pusti kopo, da se dan ali dva hladi. Po gozdu so špancirali Za uspešno izpeljano prireditev, kije najbrž v mnogih obiskovalcih prebudila vsaj kanček spoštovanja do gozda, so po besedah predsednice TD Cemšenik od mnogih krajanih vendarle najbolj zaslužni Slavi Fakin, Franc Lazar, Franc Klopčič - Lopančkov, Jože Kovač st., Jože Remškar st., Franci Polc in Ana Bokal. "Današnji potrošniški človek ne utegne raziskovati, opazovati in občudovati narave. Tudi zato je duhovno siromašnejši, kot so bili naši predniki. Narava je najboljša učiteljica in je v najmlajšem največja," so besede, ki jih je Greta Pregrad izrekla na prireditvi. Tadeja Nimac Vroče poletje je nedvomno mimo. Lahko bi rekli, daje bil prehod iz poletja v jesen kar nekako odsekan. Včeraj še v kratkih rokavih, jutri že v toplih bundah. Začela se je tudi kurilna sezona. Skoraj za vse. Medtem ko so stanovanja v Hrastniku prijetno ogrevana, so bili otroci v osnovni šoli in vrtcu na Dolu do začetka tega tedna na hladnem. Niko Toplak, ravnatelj OŠ heroja Rajka, je povedal, da je do neljube zamude pri pričetku ogrevanja šolskih prostorov prišlo zaradi menjave peči. S hrastniško Toplarno in občino j e bilo dogovorjeno, da se dela pričnejo 19. septembra. Zamenjali naj bi staro peč na premog s pečjo na olje. Do 7. oktobra naj bi bila dela končana in peč pripravljena za uporabo. Vendar so se dela dejansko pričela šele teden dni kasneje - 26. oktobra. Vmes je bilo potrebno prebeliti še prostore, kjer se peč nahaja, kar je povzročilo dodatnih tri dni zamude. Še za tri dni zamude pa je bila kriva priključitev na ogrevanje mesta Hrastnik. V tem času so vsi monterji iz Toplarne pomagali pri priključitvi. "Ne smemo delati krivice", pravi Niko Toplak, "monterji so se po priključitvi Hrastnika trudili in delali cele dneve". V osnovni šoli na Dolu so težavo., zaradi (nejogrevanja rešili, kot so jo po svojih močeh pač zmogli. Pripravili so športne dneve, ekskurzije, otroci so pri uri telovadbe hodili na sprehod. Pravzaprav so imeli tudi srečo v nesreči, saj je bilo v tem času bolj malo tistih pravih mrzlih dni. Neogrevanje prostorov je prizadelo tudi dolski vrtec. Ta se ogreva z isto pečjo kot šola. Boža Mlinar, ravnateljica VVZ Hrastnik, jerazložila, da so problem premeščali s termoakumula-cijskimi pečmi in električnimi radiatorji, ki so jim bili na voljo. "Na srečo ne prihajajo zjutraj vsi otroci naenkrat, zato nam je uspelo do njihovega prihoda vsaj za silo ogreti nekaj prostorov. Dokler se ni ogrelo, so se vsi zadrževali v eni igralnici." Boža Mlinar dodaja, da se starši njej osebno niso pritoževali, vendar jim verjetno ni bilo vseeno. Kaže, da seje zamuda pri postavljanju nove peči vendarle srečno končala. Po besedah Nika Toplaka so že kupili kurilno olje. Med vikendom so peč preizkusili. Odgovorni v Toplarni pa so obljubili, da bo že v ponedeljek šola ogrevana kot se spodobi. To se je tudi uresničilo. Vendar kljub vsemu ostaja vprašanje, zakaj so se dela začela teden dni po načrtovanem roku. Namreč, če bi se začela pravočasno, bi bila pravočasno tudi dokončana. Boris Trstenjak, direktor Toplarne hrastnik pravi, da so z deli začeli pravočasno. V se so delali le na podlagi ustnega dogovora, torej brez pogodbe. 19. septembra so začeli s pripravami za menjavo. Teden dni kasneje pa so začeli izvajati dela. Zaradi zahtevnosti so priprave trajale kar nekaj časa, poleg tega pa je bilo večino del treba opraviti ročno. Boris Trstenjak pravi, da se jim je za vsa dela uspelo z občino dogovoriti šele 16. septembra, in še to samo ustno. Pogodba še vedno nima pisne oblike. To, da bo treba urediti ogrevanje, so v hrastniški občini vedeli že ob koncu šolskega leta 1993/94 - torej pred nekaj meseci. Jure Nagode .. -it Ignac Dolenšek je diplomirani pravnik, svojo delovno pot je začel v SDK na oddelku inšpekcije v Ljubljani. Nato se je preselil na centralo republiškega SDK v oddelek ekonomsko finančne revizije, ki je v tistem času poročal tujcem, ki so želeli vlagati pri nas bodisi kot kreditodajalci ali kot vlagatelji. Oddelek je dajal tujcem informacije, kako in ali so sredstva porabljena v skladu s pogodbami. Leta 1993 je bil sprejet zakon o revidiranju in oddelek v okviru SDK ni imel več podlage za svoj obstoj. Kolegi so odšli, sam pa je ostal v SDK kot koordinator nadzora zavarovalnih družb republike Slovenije. To delo je opravljal eno leto, potem pa se je lani končno odločil da gre v svojo privatno revizijsko družbo Revidis d.o.o., ki opravlja revidiranje družb, ki so po zakonu zavezane opraviti revizijo. Hkrati je prišla tudi ponudba za vodenje stečajnega postopka v Zaščiti, ki je takrat ni niti približno poznal. Ponubo je vzel kot izziv. Kdo vam je ponudil mesto stečajnega upravitelja? Stečajno upraviteljstvo mijebilo ponujeno preko Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani. Sam pri sebi sem si rekel, zakaj pa ne. Kdaj ste prišli v Zaščito? V Zaščito sem prišel takoj, ko je bil sklep o uvedbi stečajnega postopka nabitna oglasno desko sodišča. To jebilo 25. aprila in delavci so bili takoj seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi v zvezi s stečajnim postopkom. Vročeni so jim bili sklepi o prenehanju delovnega razmerja. Kakšno stanje ste našli? Kot stečajnega upravitelja so me in me še vedno zanimajo predvsem suhoparni finančni podatki. V Zaščiti sem v tistem času pregledal knjige in lahko bi marsikaj povedal o dotedanjem vodenju firme. Glede na to, da delavci že štiri mesece niso dobili plač, so bili rahlo apatični. V mesecu marcu so dobili bone, za katere so lahko "kupili" hrano, brez plačila prispevkov, ki pripadajo k plači. Mislim, da so v tistem trenutku delavci precej logično sprejeli odločitev o prenehanju delovnega razmerja. Sami so preko delavskega sveta predlagali, da se v firmi sproži stečajni postopek, saj delati v firmi samo pol delovnega časa in še zato ne dobiti plačila, ni nobena rešitev. Koliko delavcev je takrat odšlo na Urad za delo? Vseh 29, kolikor jih je bilo takrat še v rednem delovnem razmerju. Kako ste se potem lotili stečajnega postopka? Najprej sem se moral seznaniti s suhoparno finančno situacijo firme. Takšna firma se v postopku imenuje stečajni dolžnik. V času, ko je bil uveden stečajni postopek, podjetje zaradi blokade žiro računa ni uspelo založiti niti nujnih stroškov za začetek stečajnega postopka. Med stroške stečajnega postopka sicer spadajo stroški stečajnega upravitelja, stroški tistih delavcev, ki so odobreni, da sodelujejo pri dokončanju nujnih del, drugi nujni stroški in stroški neizplačanih plač delavcem. In kakšen rok ste si zadali za izpeljavo stečaja? Ko sem si ogledal finančno situacijo, sem ocenil, da bi bilo možno stečaj izpeljati do konca tega leta, kar je bila zelo optimistična varianta. Medtem sem prišel do informacije, da sta vložena dva denacionalizacijska zahtevka, ki sta vso stvar deloma podaljšala. Dokler ne bodo prvostopenjske odločbe občinskih upravnih organov pravnomočne, namreč ne moremo začeti s prodajo podjetja. Prodaj a premoženj a jev vsakem stečaju zelo pomemben trenutek, saj se poskuša iz stečajne mase ugotoviti, koliko jo je, in poplačati upnike. V trenutku, ko je večina premoženja prodana, se lahko začnejo izplačevati stečajni upniki. Na občini je že bil opravljen narok za prvo denacionalizacijsko upravičenko in sedaj čakamo na odločbo. Ko bo odločba pravnomočna, se bo premoženje poskušalo prodati. Prej pa ga seveda ne moremo, saj bi se lahko zgodilo, da premoženje, ki bi ga prodali, sploh ne bi bilo last firme ampak bi pripadalo denacionalizacijski upravičenki. Pri drugem denacionalizacijski upravičencu še ni bilo naroka za obravnavo, vendar mislim, da bo tu problem lažje rešljiv, saj bomo lahko zahtevano vrnili v naravi. In kaj so pokazale številke? V firmi je bilo po tem, ko seje pogledalo končno stanje v zaključnem računu lanskega leta in ko seje postavila otvoritvena stečajna bilanca na dan 25. aprila, ob izhodiščnih plačah in minimalnih stroških, ki so bili potrebni za proizvodnjo, ugotovljeno, da je bilo v tem obdobju ustvarjeno za dodatnih 8 milijonov tolarjev izgube. Verjetno je bilo tudi leto 93 zaključeno z izgubo? Tudi koncem leta 1993 je bila na dveh kontih akumulirana izguba v višini 12 milijonov tolarjev. Iz tega lahko vidimo, da firma ob izdatkih in fiksnih stroških, ki jih je imela s stroški vhodnih materialov, ogrevanjem, porabo vode, telefona in osebnih dohodkih, s ceno, ki jo je dosegala na trgu, ni mogla pokriti vsega. Svoje primanjkljaje je morala financirati s krediti, kar je še povečevalo izgubo. Ste s terjatvami že lahko pokrivali določene obveznosti? Sama začetna bilanca je izkazovala za nekaj manj kot 8 milijonov čistih terjatev. 4,6 milijona tolarjev se je dalo dvostransko pobotati z obveznostmi, 3,4 milijona pa je M bilo potrebno izterjati kot denar. Do 31. 9. je bilo izterjanih za 3,1 milijon odprtih teijatev, kar pomeni 91 odstotkov. Sredstva, ki smo jih izterjali, so sedaj likvidna sredstva, ki se rabijo za tekoče stroške stečajnega postopka, vse ostalo premoženje, ki bo šlo v prodajo, pa je razvidno iz stečajne bilance. Ugotoviti se da, da je v tej firmi glede na prijavljene in priznane terjatve upnikov stečajnega dolžnika, ki jih je bilo prijavljenih za 23,5 milijona, knjigovodskega premoženja skupaj za 31,5 milijona tolarjev. To je celotna stečajna masa, od katere je potrebno odšteti tistih 7 milijonov, ki so bili delno tudi pokompenzirani, ker so bile z njimi pokrite obveznosti. Premoženje, ki ga firma ima in bo šlo v prodajo, je zgradba in oprema, s tem, da bo tukaj potrebno poplačati delež denacionalizacijske upravičenke. Drugega premoženja pa firma nima. Stavba je najbrž vredna toliko, kolikor bo nekdo zanjo pripravljen plačati. Za stavbo sta bili narejeni dve cenitvi. Eno je opravil gospod Žnidaršič za potrebe otvoritvene bilance, drugo pa gospod Lukmar. Glede na ti dve cenitvi je okvirna cena postavljena. Med premoženjem, ki se bo prodajalo, pa ni stavbe, ki se bo denacionalizacijskemu upravičencu vrnila v naravi. Sedaj nima nobenega smisla govoriti, kolikšna je ocena premoženja, ker se bodo drugi dolgovi in neizplačane plače izplačali le iz kupnine, pridobljene s prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Kakšen je dolg Zaščite do delavcev? Dodatno j e bil narejen izračun neizplačanih izhodiščnih plač za tisti del plač, ki je bil izplačan v bonih. Vse skupaj je obveznosti do delavcev, ki so priznane kot strošek stečajnega postopka, za okoli 11 milijonov. Izplačilo delavcev iz naslova zamudnih obresti, regresov in dveh jubilejnih nagrad, se bodo uvrstile v vrstni red drugih upnikov, ki bodo izplačani po deležu, saj nobena od teh postavk po zakonu ne spada v stroške stečanjega postopka. Ker razmišljate o prodaji podjetja, podobna dejavnost najbrž ni več smiselna v tem prostoru. Bi se strinjal z vami. Ker ob ustvarjeni izgubi tovrstna dejavnost, z razpoložljivim kadrom in tehnologijo ne bi bila smiselna. So se morebitni kupci že javili? Kupci so se javljali, koliko pa so resni, se pokaže takrat, ko je objavljen razpis in ko je treba po razpisnih pogojih stvar tudi kupiti. Takrat se tudi vidi, kdo je resen kupec in kdo ne. Ravno zaradi tega ta čas ne morem reči, kdo in za koliko bo premoženje Zaščite kupil. Je pa izkazani interes dovolj velik, da menim, da bo to premoženje prodano. Kakšno je vaše stališče: prodajati Zaščito po delih ali v celoti? Glede na to, da si kot stečanji upravitelj želim speljati postopek čim hitreje in s čim manjšimi stroški, se bo tako prodaja opreme kot tudi same zgradbe vršilana enkrat. Takšen bo tudi moj predlog stečajnemu senatu. Prodajali bomo najbrž na ta način, da bomo izbrali najboljšega ponudnika, s tem da bodo ponudniki imeli možnost, da iz seznama premoženja ponudijo nakup le določenih delov; mogoče samo opreme, mogoče samo šivalnih strojev, mogoče samo zgradbe. Kdaj mislite, da bo Zaščita prodana? Če ne bo nikakršnih problemov več glede denacionalizacijskih postopkov oz. ko bosta odločbi pravnomočni, bomo takoj začeli s postopkom prodaje. Kako sedaj gledate na izziv, ki ste ga sprejeli z vodenjem stečajnega postopka v Zagorju? Moram reči, da sem imel na nek način tudi nekaj sreče. Moj naj večji problem je bilo v bistvu urediti knjigovodske podatke, kjer je bil velik nered. Zavedati se je namreč potrebno, da so urejene knjigovodske evidence prvi pogoj za uspešno vodenje stečajnega postopka. Pri urejanju knjigovodskih podatkov je sicer največ pripomogla gospa Nada Živko, ki v stečajnem postopku sicer vodi knjigovodstvo. Ureditev teh evidenc je bil zame velik izziv, ker sem v tej stroki doma. Kot sem že dejal, sem pooblaščeni revizor in so mi te zadeve dokaj dobro poznane. Mogoče sem imel srečo, ker je stvar obvladljiva. Tudi številke so relativno majhne in jih lahko vse obdržiš v glavi. Ni mi žal, da sem sprejel ta izziv. ir IM Vas v Zasavju še srečamo? Ja, seveda. Večji problem j e v tem, da sem preveč zaposlen s svojim rednim delom. Ste se že kdaj pojavili v našem okolju kot revizor? Nisem še delal tu, sem pa o tem razmišljal. Želel bi opraviti kakšno revizijo, vendar ne bi rad, da bi kdo rekel, da sem si sedaj tu ustvaril zveze. Zato trenutno namenoma nisem plasiral nobenih ponudb na to območje. Ste imeli kaj težav z delavci? Tudi tu sem imel po svoje srečo, saj so bili ljudje že toliko apatični, da jim je bil stečaj v bistvu rešitev. Res je, da neizplačane plače še niso bile poplačane, vendar menim, da bodo. Lahko pričakujejo tudi izplačilo zamudnih obresti, v kakšnem deležu, pa ne morem povedati. S tem, ko so bili prijavljeni na zavod, so dobili vsaj nadomestilo plače, ki jim pripada. Ste v teh postopkih sodelovali z občinskimi organi? V začetku stečaja je potrebno največ kontaktiratizinstitucijamivdomačemokolju, saj je npr. potrebno zapreti žiro račune itn. Z zavoda za zaposlovanje so nam pomagali, odnosi so bili zelo korektni in na vsako mojo prošnjo za kakšne podatke so se prijazno odzvali. Zaenkrat ne čutim nobenega posebnega pritiska glede vodenja stečajnega postopka. Je pa čutiti interes okolja, da bi se v prostorih Zaščite čimprej začelo dogajati nekaj novega. To je tudi moj osebni interes, kar pomeni, da se bom potrudil, da se stečajni postopek čimprej konča. Marko Planinc Društvo za kakovost življenja KA Društvo za kakovost življenja v Hrastniku je zaživelo. Z vsakim novim srečanjem prihajajo novi člani, sedaj jih je že preko sedemdeset. Izbrali so svoje ime KA, kar pomeni življenjska sila, in svoj znak - sonce, ki je vir življenja. Zastavili so si program in izbrali programski svet, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu v'sejni sobi delavskega doma pregledal realizacijo programa in skupaj s člani društva, ki bodo želeli sodelovati v programu, pripravil nov mesečni program. Dogovorili so sc, da bomo vsako organizirano aktivnost preverili med člani in zapisali njihova mnenja. KDO SEM JAZ Društvo je organiziralo pogovor z Ido Stendlcr o iskanju poti -Kdo sem jaz. Članice in člani društva so ugodno ocenili pogovor. Njihove izjave smo kar strnili: - Bilo mi je zelo všeč. Nisem vedel, o čem točno bomo govorili. Presenečena sem bila, ko sem videla, kateri ljudje so prišli na pogovor. Nisem vedela, da jih to področje zanima in mi je sedaj všeč, da poznam svoje somišljenike. Ida nam ni vsiljevala svojega pogleda na svet, predlagala nam je določene knjige, kijih lahko v knjižnici vsak predlaga in jih tudi naroči. - To je bila prijetna poživitev meni že znanih zadev. Gospa Idaje s svojo odprtostjo in prisrčnostjo zbudila zanimanje za razne tehnike sproščanja in mislim, da se bom katere tudi udeležil. - Na razgovor me je povabil Tone, malo sem bila v dvomih, ker nisem vedela o čem bomo govorili. Odločila sem se za dihalne vaje- za sprostitev. Gospa Ida je bila čudovita in vse kar nam je povedala sem poskušala prenesti tudi na druge. SPOLNA DRUGAČNOST Na okrogli mizi o Spolni drugačnosti in o AIDS-u smo z dr. Samom Fakinom razmišljali o naši duhovni rasti in odnosu do drugačnosti. "Bila sem prijetno presenečena, ker to ni bilo klasično predavanje, ampak izzvano razmišljanje o drugačnosti in o naši pripravljenosti sprejeti in razumeti," je dejala ena od udeleženk pogovora. Druga pa: "Pričakovala sem napotke - kako se pred AIDS-em zavaruješ; o statusu homoseksualcev, o njihovih odnosih, dobili pa smo spoznanje o sebi, o naši stopnji duhovnega razvoja." "Razmišljanja g. Fakina so se ujemala z mojimi in to je bila čudovita potrditev. Bila sem zelo zadovoljna, bilje lep večer. Sreča je res stkana iz trenutkov. Pričakovala sem več o AIDS-u - o razvoju bolezni z medicinskega stališča. Mogoče bi kdaj spregovorili o našem odnosu do težjih bolnikov tudi pri drugih boleznih," pa je menila tretja. SEDAJ: LIDIJA ASTA Društvo vabi vse članice in člane ter vse občane na srečanje z Lidijo Asta, ki bo predstavila novo knjigo Angeli in Angelske karte. Z njo bomo preživeli prijeten večer v soboto, 22. 10. 1994 ob 18. uri, v poslovni stavbi na Logu. M.U. Več v planine Razbor- V soboto, 8. oktobra, se je sestal v planinski koči na planini Razbor upravni odbor PZS. Obravnavali so vrsto aktualnih zadev, vendar je bila morda najzanimivejša ocena o letošnji planinski sezoni. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je zanimanje Slovencev za obisk planinskega sveta močno povečalo. Spremenile so se dopustniške navade ljudi. Raje hodijo v hribe, kot pa pole-žujejo na morskih plažah. Zato je bil obisk planinskih postojank večji kot pretekla leta. Povečan obisk v planinskih postojankah ni prinesel večjega finančnega učinka. Obiskovalci namreč prinesejo hrano in pijačo od doma. Med planinskimi postojankami v visokogorju je tudi Zasavska koča na Prehodavcih v Julijcih, ki jo oskrbuje PD Radeče. Letošnji zaslužek je bil na ravni prejšnjih let. Nekaj podobnegaje tudi v planinskih kočah in domovih v Zasavju. Obisk le teh je kar precejšen, vendar se planinska društva, ki upravljajo s temi postojankami, dnevno ubadajo s problemi vzdrževanja, obnavljanja, obratovalnimi stroški... T.L. Iskrice v pasjih očeh Trbovlje - Visoškega živalskega azila ni več. Društvu proti mučenju živali Trbovlje, ki je edino pomagalo Mileni, je uspelo še pravočasno najti štiri pogojno primerne lokacije na različnih koncih Slovenije. Med vsemi temi so se odločili za tisto, ki je po njihovem najustreznejša. Milena in živali so, vsaj zaenkrat, tamna varnem. Društvo bi se rado zahvalilo vsem svojim članom in prostovoljcem, ki so jim pomagali, ekipi Kanala A in TV Medvode za reklamno pomoč pri oddaji Živali, voditelju radijske oddaje Odprta dlan Borutu Pogačniku, TV Slovenija in vsem novinarjem, ki so o nas in azilu poročali v medijih. Vsi, ki se trudijo za preživele živali, verjamejo, dajimje nanek način kljub vsemu le uspelo, pa čeprav ima ta uspeh lahko tudi grenak priokus zaradi tistih živali, ki so prišle domov k Mileni le poginiti in tako za vedno ostale na Visokem. Ni jih bilo veliko, a kljub temu preveč. V Društvu je še deset članov, ki pa potrebujejo okrepitve in pomoč. Vsi, ki morda niste imeli možnosti pomagati na Visokem na dan izvržbe, ste pa vseeno ljubitelji živali, jim lahko pomagate s hrano, zdravili, idejami, oddejami, denarjem, delom ali kakorkoli drugače tudi v bodoče na naslov: Društvo proti mučenju živali Trbovlje, p.p. 43, 61420 Trbovlje, telefon 20-032 (popoldan ali zvečer) in na žiro račun številka: 52700-620-112-05-1330-110-10076/10 s pripisom "za azil". Vaša pomoč bo porabljena izključno v korist živali. Na navedenih podatkih dobite tudi vse informacije, preko društva pa lahko pridete tudi v stik z Mileno Močivnik. Naši kosmatinci marsikaj razumejo in lahko svojo hvaležnost edinole pokažejo. Roman Turnšek Lovski psi -jamarji Zagorje - Prvo soboto v oktobra je lovska družina Zagorje priredila kinološko prireditev za lovskepsejamaije. Preiskusili so deset lovskih psov, ki so usposobljeni za delo v jamah. Tekmo je sodil Bojan Deberšek, ki je bil mnenja, da so psi premalo ostri za delo v jamah. Štirje resasti jazbečarji, štirje lovski terieiji in dva welsh terierja so se preiskusili v strelomemosti, v umetno izdelanem rovu so morali izslediti lisico, zaželjeno pa je tudi, daje pes sposoben za delo v vodi. Trije psi so preizkus zasnov v celoti opravili, nekaj psov je preizkus opravilo le delno. Rov za pse jamarje, kjer so se psi preizkusili, so v letošnjem letu izdelali člani Lovske družine Zagorje. Predsednik Janez Herle je dejal, daje rov za pse jamarje izdelan po mednarodnih in slovenskih pravilih in je zato primeren za izvedbo tudi mednarodnih tekem. Barbara Renčof Seniorske karaoke V soboto je bilo v dvorani Poslovno-stanovanjskega objekta v Hrastniku veselo. Upokojenci so imeli zabavo, ki jo je organiziralo njihovo društvo. Prvi gostje so prišli že pol ure pred pričetkom. Kot vsako leto jih je tudi letos na zaključku prireditev ob tednu Društva upokojencev pozdravil njihov predsednik Adolf Laznik, župan Leopold Grošelj pa je med drugim povedal, da bo 28. oktobra otvoritev doma za ostarele, na katerega je Hrastnik tako dolgo čakal. Kulturno prireditev je spet vodila Manja Goleč. Letos nista sodelovala zbora Društva upokojencev. Moški ne deluje več zaradi pomanjkanja pevcev, ženskega pa je zapustila pevovodkinja: zapeli so pevci MoRZ Svoboda II, v katerem so skoraj vsi člani upokojeni. Slišali smo domoljubne pesmi, pa tiste o vinu in ljubezni. Na citre je igral mladi profesor glasbe Peter Napret. Z voditeljico sta zapela staro Avsenikovo pesem in kar nekako presenetila obiskovalce, ker so jih vsi pozorno prisluhnili. Potem je povezovalka programa predlagala, da bi se šli "seniorske karaoke". Prva zadrega je v hipu minila, ko sta pričela kar sama s citrarjem. Upokojenci so prihajali k mikrofonu, peli in ploskali drug drugemu. Vsi obiskovalci so bili naenkrat množični pevski zbor. Pred mikrofon je stopil tudi predsednik zagorskih upokojencev Lojze Zupan s šaljivo pesmijo o tem, kam ženska pripelje moškega. Citrar Peter je priznal, da je dve pesmi slišal prvič, a s spremljavo ni bilo težav. Pevsko veselje je bilo kar težko zaključiti. Tudi starejši si želijo sprememb. Na to kar prevečkrat pozabimo. Ob spremljavi ansambla Ping-pong se je zabava nadaljevala pozno v noč. Vsi so šli domov zadovoljni in obloženi z različnimi dobitki s srečolova. Praznih srečk ni bilo. B.P. Na kostanjevem pikniku Mrzlica - Planinsko društvo Trbovlje je v soboto, 15. oktobra, pripravilo kostanjev piknik na Mrzlici. Tega se je udeležila tudi planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje. Kot običajno so odšli skupno z vodjo izleta Vinkom Pfeiferjem od zbirališča pri Domu Svobode na Trgu svobode. Pot jih je vodila preko Golovca, čez Katarino, mimo Vrharja, pod Križko planino na vrh Mrzlice. Spotoma so seveda nabrali tudi nekaj jesenskih dobrot - kostanja. Predsednik PD Trbovlje Slavko Potrata je na Mrzlici v planinskem domu poročal o delu upravnega odbora oz. društva v času od občnega zbora pa do konca septembra letos. Govorili so o bodočih nalogah in delu društva in njegovih številnih organov v naslednjem obdobju. Družabno srečanje ob kostanju in moštu, ki je sledilo, je bilo zelo prijetno in veselo. S tem srečanjem se je končala glavna letošnja izletniška sezona. Čaka jih še organizacija nočnega pohoda z baklami na Mrzlico, ki bo v soboto, 3. decembra, pred dnevom Barbare in pa mesec prej še 5. novembra udeležba na pohodu od Litije do Čateža. T.L. Posebna prireditev Trbovlje- Prejšnji četrtekje v klubskih prostorih Društva upokojencev Trbovlje potekala posebna prireditev z Pretirane zahteve? Med upokojenskimi združenji, ki so se doslej opredelile do vrste pomembnejših vprašanj vzvezi s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kaže omeniti usmeritve Demokratične stranke upokojencev. Njen minuli mariborski kongres je izzvenel v enotnosti zastran treh sprejetih osnovnih listin: Pravice upokojencev, Politična organiziranost upokojencev in Socialna politika. V ospredju so predlogi, ki zaslužijo občo pozornost, čepravjih nekateri označujejoza pretirane zahteve, kijih po vsej verjetnosti še lep čas ne bo mogoče uresničiti. V ta okvir sodi vsekakor pobuda o uvedbi pravice ovdovelemu zakoncu do ustreznejše pokojnine in 60 odstotkov druge pokojnine. Tak sistem poznajo v nekaterih evropskih državah, celo v bolj ali manj nerazviti Grčiji, vendar ne velja za vse sloje zavarovancev, temveč le za tiste, ki dodatno plačujejo mesečne obroke za starost. Sprejemljivejša je zahteva po uvedbi trinajste pokojnine, če bi tudi pri nas prešli na sistem trinajste plače. Ponekod v razvitem delu Evrope celo štirinajste, kot vzemimo, v sosednji Avstriji. Kaže pa, da pri nas do tega še dolgo ne bomo prišli, čeprav, priznajmo, so si marsikje v naši deželi že znali izplačevati več kot dvanajst plač na leto. Zelo zanimiva je pobuda o odpravi črne liste zdravil za ljudi, starejše od 65 let, ohranitev odvisnosti pokojnin od gibanja plač, kar je pravzaprav osnovna zahteva že vseskozi, zlasti pa od lani, ko je bilo sporočeno, da novela pokojninskega zakona predvideva opustitev poračunov. Tudi predlog o tem, da bi odpravili sramotno nizek dodatek za rekreacijo, ni neumesten: stranka predlaga, naj bi znašal prav toliko, kot ga prejemajo državni uslužbenci. In na koncu še zanimiv podatek: med 452 tisoč slovenskimi upokojenci prejema kar polovica manjšo pokojnino od 35 tisočakov; 4,6 odstotka pa prejema pokojnino, višjo od 70 tisoč. M. V. raznimi presenečenji in zabavnimi točkami. Pripravila jo je Bavaria Wolltex Company iz Maribora. V okviru te prireditve je potekala enourna poredstavitev raznih izdelkov, izžrebali pa so tudi nekaj nagrad. Hkrati so seveda ponudili razne izdelke za vsakdanjo rabo po razmeroma ugodnih cenah. Vstopnine za to prireditev ni bilo. Vsi udeleženci na te prireditvie bodo sodelovali še na posebnem žrebanju, ki bo 28. oktobra. Tu bodo izžrebali več zelo zanimivih nagrad, glavna bo 12 dnevno križarjenje za dve osebi po Karibih. T.L. Upokojenci na Šmarni gori Trbovlje- Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je pripravila skupinski izlet na Šmarno goro. Izlet bo v danes. Izletnike bo vodil kot običajno tokrat Vinko Pfeifer. Na to goro vodi 23 različnih poti, od močno strmih, pa do kolovoza. Razgled na mesto Ljubljana ter širne panorame večine zahodnega slovenskega gorskega sveta je imeniten. Šmarna gora je zelo pogosto obiskovana gora domala vseh Slovencev, pa tudi drugih, ljubiteljev planinskega sveta. T.L. 1111:1111 m Plesalec in koreograf Iztok Kovač je s svojo skupino En-knap 13. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma zadnjič pred odhodom v tujino uprizoril svojo predstavo Razširi krila (slon neumni). "Spread your wings (you clumsy Elcphant)" je premierno uprizoritev doživela 12. oktobra lani v Leuvenu v Belgiji, kjer je skupina delovala in se razvijala. Od tam so se En-knap preselili v Ljubljano v upanju, da bodo lahko nadaljevali z razvojem svoje lastne metodologije. Toda po besedah Iztoka Kovača jim Slovenija ne nudi primernih razmer za delovanje in se bodo po vsej verjetnosti vrnili v tujino. Trboveljčan Iztok Kovač, avtor predstav Kako sem ujel Sokola (1991. leta predstavljena tudi v Trbovljah) in Razširi krila (slon neumni), s katero je sodeloval na vseh pomembnih evropskih festivalih in gostoval v številnih plesnih dvoranah po Evropi in Ameriki, je za prvo predstavo prejel mednarodno nagrado - London Dance and Performance Awards, za koreografijo in izvedbo plesnih stvaritev pa so ga letos doma nagradili s Prešernovo nagrado. Po besedah poznavalcev "osnovno Kovačevo načelo temelji na delu s kreativnim gibalcem, ki seje sposoben gibati po ostrem robu, ki ločuje ples od ne-plesa ter igranje od ne-igranja, kije pripravljen sprejeti nek sistem, tehniko ali čustveno stanj e in ga hkrati neprestano problematizirati in spreminjati." Med predstavo se človek ne sprašuje, zakaj se nekdo giblje tako in ne drugače, predstava ga enostavno "požre" in gib v vsakem posamezniku na edinstven način sproža drugačno zavedanje, sprcgledanje ali kozmično pripadnost. Prav tako ne manjka humorja, ki ni prisiljen in če ga gledaš z univerzalnim pogledom niti ni humor, je le gib, ki ga človek nezavedujoče izvaja v svojem vsakdanu. Na vprašanje, ki si gaje Kovač zastavil pred letom: "kako s skupino ustvariti spontano kompozicijo in hkrati ohraniti vse predhodno domišljene fragmente", je našel odgovor: "Po enoletnem premlevanju je vprašanje dobilo prisilne, obsesivne razsežnosti, kajti obdobje koreografov, skladateljev, režiserjev... kot "avtonomnih duhov" se končuje." En-knap poleg Iztoka sestavlja še pet gibalcev: Ljubljančanka Maja Delak, ki je študirala na Državnem centru za sodobni ples (CNDC), L'Esquisse v Angersju v Franciji in Belgiji. Švicarka Eva - Maria Michel, ki se je šolala na roterdamski Plesni akademiji, Italijanka Rebccca Murgi, ki se je šolala na Centru za razvoj sodobnega plesa v Arnhemu, Finec Juho Saarinen, ki je študiral na finski Državni akademiji za ples in Sicilijanec Carmclo Scarcella, ki je izkušnje nabiral v sodelovanju z mnogimi plesnimi učitelji in koreografi. Ta mednarodna sestava skupine En-knap bi se bila pripravljena razvijati tudi v Trbovljah, če bi se le našel primeren studio za vadbo. Škoda, da so umetniški "meceni" preminuli oziroma jih takšna promocija svojega mesta več ne zanima. Tatjana Polanc V Revirskem muzeju se začenja adaptacija podstrešja, kjer bo dobila stalne prostore umetniška zbirka akademskega slikarja Leopolda Hočevarja. Čeprav mineva že osma jesen od njegove smrti, verjamem, da se H očija večina Zasavčanov prav dobro spominja. Skrajni čas je že, da se zagotovijo tudi stalni prostori za umetniško zapuščino, ki jo namerava vdova Joži Hočevar v imenu slikarja podariti občanom Trbovelj. Občinski možje so se darila, ki je tako v kulturnem kot v materialnem smislu pravo bogastvo, kar nekaj let "branili". Drugje za podarjene zbirke preurejajo in adaptirajo dvorce, saj se zavedajo njihove vrednosti. V Trbovljah pa, ki za časa življenja slikarja Hočevarja ni bilo sposobno finančno podpreti spodobne retrospektive najbolj "revirskega" od revirskih slikarjev, smo po nekaj letih le dočakali adaptacijo podstrešja. Zbirka bo številne ljubitelje in poznavalce slikarja Leopolda Hočevaija seznanila z večino njegovih najboljših del v različnih tehnikah in iz različnih obdobij. Zbrana dela omogočajo retrospektivni pregled od prvih poizkusov, preko obdobja na akademiji, kjer je diplomiral pri Gabrielu Stupici in se nato še izpopolnjeval pri Maksimu Sadeju, do izbora iz številnih slikarskih kolonij. Posebna pozornost bo posvečena motivu, v katerem seje Hoči znova in znova preizkušal in kije predstavljal osnovni program njegove umetnosti, industrijski krajini. Globok čustveni odnos do slovenske krajine in zasavske še posebej, je slikarja neločljivo povezal z okoljem, kjer je živel in delal. Industrijska krajina v preteklosti za umetnike ni bila atraktivna tema. Pravzaprav je niti ni bilo in šele povojna industrializacija je sprožila proces brutalnega spreminjanja človekovega okolja, ki je tako ranjeno in deformirano z estetskega vidika pri večini vzbujalo odpor. Hočevar se je miselno in slogovno navezal na skupinico slikarjev (Seljak, Dovjak, Rijavec), s katerimi se je srečeval v slikarskih kolonijah. Med svojimi kolegi v treh dolinah pa je bil ravno Hoči najbolj vezan na eksistenčno bistvo tukajšnjih ljudi. Njegova velika vrednost je bila prav v poštenem definiranju okolja, čeprav ga ni verno posnemal, ampak raziskoval in z njim eksperimentiral. "Najtežje je biti preprost," je izjavljal in se dosledno držal tega načela. Preproste, a pravi biseri so tudi njegove ilustracije iz gimnazijskih in študentskih let. ki jih je objavil preko sto v Mladih potih, Mladini in Tribuni. Pod mentorstvom Gerlovičeve in Ciuhe, seje razvil v odličnega risarja, ki je na številnih natečajih dobival visoka priznanja, še preden je zaključil študij. Kadar je Hoči gostoval v likovnih kolonijah po Sloveniji, sta pritisk in teža domačega okolja popustila. Drugačno, bolj sproščeno ozračje čutimo na teh platnih, živahnejšo barvno skalo in hitrejšo potezo čopiča. Pozitivni vpliv na kulturo industrijskega bazena, tako med delavstvom kot inteligenco, je Hočevar širil ne le s slikarstvom, ampak tudi kot organizator kulturnih prireditev, urednik ZABEL,0 Trbovlje ZKO je v ponedeljek, 17. oktobra, pripravila gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Na odru Delavskega doma seje predstavilo za večerni abonma in izven z delom Evalda Fliserja Stric iz Amerike. Ta predstava je bila prva v okviru letošnjega gledališkega večernega abonmaja. Orglar Filip Križnik bo vpetek, 28. oktobra, izvedel samostojni celovečerni koncert na orglah. V goste so ga povabili kulturni organizatorji iz Otočca na Dolenjskem. Koncertiral bo v cerkvi na Otočcu. Igral bo znana dela iz domače in svetovne orgelske literature. T.L. Hrastnik Filmsko gledališče je predvajalo v torek erotično dramo Kot voda za čokolado. Film je bil posnet v pravljično lepi pokrajini Mehike -brez tehničnih trikov in tako izstopa od večine hollywoodskih projektov. Organizatorji filmskega gledališča so razposlali posameznikom prijazna vabila. Gledališki abonma za leto 1994/95 je KRC že razpisal. V glavnem obsega komedije -Sluga dveh gospodov - SLG Celje, Pridi gola na večerjo - LMG, Na odprtem morju - SLG Celje. Ni bila peta, bila je deveta - PDG Nova Gorica in dramo Gospodična Julija - SMG Ljubljana. Prijetna popestritev abonmaja bo tudi plesno gledališka predstava avtorja Branka Potočana, Hrastničana, ki se je uveljavil že v nekaterih evropskih plesnih središčih. Vpisovanje abonmajev poteka vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure na upravi KRC-a. Cena: 3000 SIT, za upokojence študente in dijake 2500 SIT, vplačljivih z gotovino ali s čeki na tri obroke. Organizatorji pričakujejo, da si bo zanimive in kvalitetne predstave po zelo ugodni ceni ogledalo čimveč ljubiteljev gledališča. F. M. Zagorje Zagorski godbeniki so tudi letošnje leto gostovali na španskem oktoberskem festivalu pihalnih orkestrov iz vse Evrope. Nastopili so štirikrat - s tremi gala koncerti pod šotorom in enim promenadnim koncertom pred hotelom Miami za hotelske goste. Na teh koncertih so predstavili predvsem zabavno glasbo in med publiko poželi velik aplavz. Gostovanje v Španiji so godbeniki izkoristili tudi za delo, saj so vsak dan vadili za nastope. Tako tiste, ki so jih imeli pred sabo v Španiji, kot tudi za novoletni koncert, ki ga pripravljajo v zagorskem Delavskem domu. Vzdušje med godbeniki je bilo zelo dobro, vsi so bili dobro razpoloženi in se takšni, z lepimi spomini in prijetnimi vtisi, tudi vrnili domov. K.C. Litija Na prijateljskem obisku v nemškem Kemptni je bil od 14. do 16. oktobra Oktet Valvasor. Oktet je imel tudi koncert na katerem je litijski župan Mirko Kapljaizročil spominsko priznanje in kopijo situle iz Vač Dietru Pestlu za njegovo pokončno ravnanje ob osamosvajam) Slovenije. J.O. Šmartno Kulturni dan v OŠ Šmartno je bil v četrtek 13. oktobra. Učenci nižje stopnje so ustvarjali v različnih delavnicah: prvošolci so risali Rdečo in Modro kapico po uri pravljic, drugošolci so izdelovali lutke v likovni delavnici in se naučili krajšo igrico, tretješolci so se naučili novo pesmico in se seznanili z dramsko dejavnostjo, četrtošolci pa so pisali pravljico. Po predstavitvah vseh dejavnosti so si učenci ogledali še lutkovno igrico skupine UŠ iz Ljubljane. 14. srečanje malih pevskih skupin je potekalo v organizaciji ZKOS, Slovenske pevske zveze in ZKO Litija v soboto 15. 10. v šmarskem kulturnem domu. Nastopilo je kar 12. skupin iz vse Slovenije: vokalna skupina Portorož iz Pirana, Ženski vokalni kvartet Plavica iz Dola pri Hrastniku, Vokalna skupina Drava iz Limbuša, Dekliška vokalna skupina Škerjanček oz. Rečice pri Savinji, Vokalni kvartet Stična iz Stične, Kvintet družine Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, Pevski zbor folklorne skupine S Krasa iz Štanjela, Vokalni sekstet Dekleta iz Bukovice, Kvintet Pomladni odmev iz Logatca, Vokalna skupina Orhideja iz Grosupljega, Kvintet Sumus iz Ajdovščine, Vokalna skupina Krila iz Šmartnapod Šmarno goro. J.O. gimnazijskega glasila "Mi mladi", mentor mladim likovnikom, vodja likovne galerije in profesor v osnovni šoli in gimnaziji. Sodeloval je na več kot sedemdesčtih skupinskih razstavah in imel dvajset samostojnih postavitev, žal ni doživel prave retrospektive. Ocenjujem, da okrog 200 njegovih del visi po domovih, v pisarnah in raznih javnih prostorih povsod po Sloveniji, več kot dvesto del pa je zbranih v zapuščini, ki bo na ogled v stalni zbirki v Revirskem muzeju. V štirinajstih slovenskih hkovnih zbirkah je okrog 60 del, od 1965 do 1985 je sodeloval v osemnajstih slikarskih kolonijah. Njegovo umetnost je doživljala zelo pozitivne odmeve kritike, kot lahko razberemo iz bibliografije, ki smo jo zbrali v muzeju. Vsekakor zaslužita tako življenje kot delo Leopolda Hočevarja, slvenskega slikarja, ne le stalni razstavni prostor, ampak tudi katalog, ki bo z besedo in sliko ohranil vse, kar o njem vemo. Tisti, ki smo Hočija poznali, bodisi kot človeka ah pa le kot slikaija, trdno upamo, da nam bo v prihodnjem letu uspelo oboje. Uspela razstava V ponedeljek, 10. oktobra, so odprli v galeriji DD Trbovlje skupinsko razstavo del udeležencev 12. srečanja slikarjev -ljubiteljev Ex tempore Trbovlje '94. Udeležilo se ga je 31 slikarjev, 13 članov Relik Dadasa, ki je bil tudi tokrat organizator srečanja. Med udeleženci je bilo še 10 mlajših likovnikov, ki so obiskovali Relik Dadasovo likovno delavnico. Tričlanska strokovna komisija (dr. Cene Avguštin, mag. Marijan Tršar in ak. slikar Lojze Zavolovšek) je odbrala najboljša dela (55) za razstavo. Otvoritve se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, med njimi številni udeleženci Ex tempora. V imenu ZKO je spregovoril Staš Butkovič, po strokovni plati pa Lojze Zavolovšek. V kulturnem delu je sodeloval MePZ Slavček pod vodstvom Ide Virt. Predsednik Relik Dadasa Drago Nučič je podelil denarne nagrade za najbolje ocenjena dela. Prvo nagrado (30.000 SIT) je prejel Adolf Pen, drugo (25.000 SIT) Franc Rant, tretjo (20.000 SIT) pa Ljuban Šega. Priznanja so prejeli Arpad Šalamon, Viktorija Meh, Jovan Josič. Vinko Hrovatič, Anka Župan - Prelesnik, in Karel Kozole. Letošnja dela dokazujejo, kako hitro se vzpenjajo slikarji - ljubitelji v kakovostnem pogledu. Marsikak, tudi poklicni slikar, lahko nekaterim to zavida. Tudi v organizacijskem pogledu je DRL Relik Dadas odlično opravil svoje delo. T.L. Aleksandra Forte Med petim in sedmim oktobrom je v Bohinjski Bistrici, točneje v Ažmanovem domu, potekal 5. samostojni slovenski filmski sejem. Sejem sta, kot običajno, organizirala dva distributerja -eden od "majorjev" in eden od neodvisnih, ter en prikazovalec. Tokrat so bili za vsa prijetna presenečenja odgovorni Karantanija, ki zastopa United international Pictures, Carnium kot neodvisni distributer in kino Tiger kot prikazovalec. Seveda so bili tam fizično in s filmi prisotni tudi ostali (Cenex, Cankarjev dom, Warner, Continental fun...) Zakaj ravno Bohinjska Bistrica? To vprašanje me je mučilo, še preden sem se sploh naslikal v tem idiličnem mestecu. Marjan Geohelli iz Karantanije je na to vprašanje z nasmehom razložil: "To pa zato, da spodbudimo lokalne prikazovalce in populariziramo kinematografe po manših krajih. Za kino Tiger smo se odločili predvsem zaradi Martina Kodarija, ki se z ljubeznijo in predanostjo resnično trudi, da bi čimbolj ustregel obiskovalcem in ljubiteljem filma." Ves čas sejma sta skorajda vzporedno potekali vsaj dve aktivnosti, saj jenjegov namen poleg predstavitve novih filmov in predpremiernega prikazovanja skritih adutov predvsem sestanek med distributeiji in prikazovalci, ter določanje terminov, ko bodo (če sploh bodo) novi fdmi igrali po kinematografih v Sloveniji. Seveda meje zato zanimalo, kako so za lačne duše cinefilov poskrbeli kinematografi po Zasavju. Filme so nabavljali praktično vsi. Iz Hrastnika gospod Volaj, iz Trbovelj gospod Govejšek, iz Zagorja gospod Zupan in iz Litije kar cel tcam - gospe Maček, Konjar, Ocepek in gospod Dragar. Gospod Lončar (Karantanija) je zatrdil, da si vsi zgoraj omenjeni "vzeli" prav vse filme "majorjev". Prav. Kaj pa termini?... Termini za prikazovanje so spet zgodba zase. Nekateri od prikazovalcev so padli v začarani krog, ko se pomanjkanje interesa odrazi na obisku, ta na izkupičku, ta pa prej kot slej uvrsti nek kino na sam rep lestvice (v t.i. "tretjo skupino"). Ko se kino znajde na repu lestvice, bo dobival filme med zadnjimi, kar se bo spet odrazilo na pomanjkanju interesa... Tega ne pišem kar tako - na pamet. Na žalost imamo takšen kino tudi v naših krajih. Delavski dom v Trbovljah je včasih rangiral nekje v spodnjo polovico prve skupine. Potem je prišel video in obisk je zlimitiral h ničli. Ostali kinematografi po Sloveniji so spremenili način razmišljanja in se divje vrgli v marketing, pri nas pa... Žalostno je predvsem to, da se ob očitnem pomanjkanju zanimanja za kino nihče pretirano ne sekira. Gospod Govejšek je ob tem rezignirano izjavil, da se on sam ukvarja z veliko stvarmi na področju kulture in daje (zanj) kino le ena od njih. Nekako mi ni jasno, zakaj in kako potem uspeva Zagorju pridobiti v povprečju dvakrat večji obisk kot Trbovljam? Tudi zaradi očitkov, da nisem bil "fer", ko sem v nedavno objavljenem pogovoru citiral kritiko gospoda Šetine iz Carniuma, sva se dogovorila za pogovor, kjer bi lahko izčrpno razjasnil svoja stališča in stališča kina DD Trbovlje. Vendar je nanj očitno pozabil, ali pa se mu vse skupaj ni zdelo vredno besed. Dovolj o tem. Nazaj k sejmu. Orson Welles je nekoč dejal: "S filmi ne morete početi nič drugega kot to, da imitirate sanje. Toda to lahko počnete tudi prekleto dobro." V Ažmanovem domu so nam zavrteli kar nekaj odličnih "imitacij sanj". Vsak dan je bil precej intenzivno prerešetan s projekcijami in začinjen z vsaj enim biserom. Prvi dan je zasijal Tom Hanks kot Forrest Gump, drugi dan animirani junak Simba kot levji kralj in tretji dan Arnold, ki je resnično, a zaljubljeno lagal Curtisovi. Nedvomno bodo tudi pri nas vsi trije uspešnice. Za konec pa poglejmo še malce v bližnjo prihodnjost. Kateri filmi se nam v letošnjem letu še obetajo? Trne Lies - akcijska komedija z Arnoldom Schwarzenegger in Jammie Lee Curtis; Clear and present danger - akcijski thriller s Harrisonom Fordom; Forrest Gump - film, ki je zame kult, legenda in dokaz, da zna tudi Tom Hanks hudičevo dobro igrati, Pulp Fiction - razvpiti šund kultnega režiserja Quentina Tarantina, kije vase vsrkal zvezde (John Travolta - z dolgimi lasmi in Bruce Willis - golobučen, potem še Harvey Keitel, Amanda Plummer, Rossana Arquette, Christopher Walken...). Hmmm... Naj se popravim - to so filmi, ki jih bodo videli letos v Ljubljani. Upam, da jih bodo zavrteli tudi pri nas. Tomi Pucelj kk JU / > II s Klub K4 seje enajstega tega meseca znova tresel zaradi neusmiljenih folk rock glasbenih udarcev, ki so jih publiki posredovali Orleki. Par mesecev po njihovem prvem nastopu je razlika očitna. Če je prvi nastop privabil v podzemlje le peščico radovednežev, je njihov drugi nastop popoln triumpf. Vonj ajmohta iz kuharske bukle, imenovane Orlek, je v K4 privabil toliko folka, da je bilo potrebno racionalizirati porcije bunkovca, ki so ga privlekli s seboj. In če so prisotni na prvem koncertu le nemo buljili v tiste vaške posebneže iz neke eksotične dežele Kumlanske, so prisotni na drugem koncertu aktivno sodelovali, plesali in prepevali skupaj z bendom. CD Ajmoht se je očitno prijel. Bolj mi je bilo všeč prvič", je dejal nek znanec. "Sem imel vsaj kje stati." Tomaž A. Štojs Zgodba o skupini Vikend je kar dolga. Ustanovljena je bila leta 1985 in dve leti kasneje je že sledil nastop na takratni Pop delavnici. Njihova pesem Nikjer doma (Tralala tu, tralala tam) je postala kar velik hit. Kmalu zatem je izšla prva kaseta, dve leti kasneje ji je sledila še druga. Vse od začetka so se člani v skupini menjavali, lansko leto se je končno ždelo, da so člani dokončno izbrani in da bo šlo odslej naprej vse v najlepšem redu. Žal jih je lansko leto zapustil še zadnji član prvotnezasedbe, Marc Mrežar. Preostali člani so se odločili, da nikakor ne bodo vrgli puške v koruzo. Da ne bi prišlo do kakšnih nesporazumov, so imenu skupine dodali še "plus" in se odpravili v studio. Kaseta bi morala iziti že spomladi, vendar ni. V trgovinah je na voljo od junija letos in prodaja je zaenkrat zelo dobra. Njen naslov je Ukradena sreča, pri snemanju in pisanju pesmi so jim pomagali Oto Pestner, Dare Hering, Tomaž Borsan, Boštjan Zahrastnik in drugi. Čeprav je kaseta nastajala kar dolgo (prva pesem Ko zaboli srce je bila posneta že lanskega februarja, so z njo več kot zadovoljni. Pripravili so tudi pesmi za Melodije morja in sonca ter Pop delavnico. Na prvo prireditev se niso uvrstili, druga pa je odpadla. Kljub temu delujejo s polno paro. Nastopi se vrstijo, pesmi so vedno bolj pogost repertoar na slovenskih radijskih postajah. Največ nastopov je bilo na Dolenjskem, v Zasavju, Posavju, na Gorenjskem... Kot pravi Ciril Dolinšek, pevec skupine, je dela več kot dovolj. Ker pa so vsi člani, razen Cirila, tudi zaposleni, le-ta razmišlja o solo karieri. Povsem logična poteza, saj je glasba njegov edini vir preživetja. To seveda še zdaleč ne pomeni konca skupine Vikend plus, saj bodo po Cirilovih besedah (če bo interes ostalih članov) še vedno sodelovali. Barbara Jerman in Urban Centa (Agropop) sta od rojstva svoje hčerke Urške pa do nedavnega le malokrat skočila na kakšno zabavo. Če pa sta slučajno uspela obiskati kakšen žur, je bil ta obisk zelo kratek. Zelo sla se namreč "navezala" na svojo Urško. Zdaj je slika drugačna. Barbara in Urban Urško prepustita tudi njenim babicam, sama pa se odpravita na kakšen žur, kjer ostaneta tudi do zgodnjih jutranjih ur. Klaviaturist in harmonikar skupine Orlek, Jure Tori seje očitno tudi okužil s striženjem in frizerji. Jure je svoje svetle, dolge lase pustil pri frizerju. Upajmo, da zaradi tega ne bo izgubil vseh oboževalk. Vsem oboževalkam Jana Plestenjaka lahko zaupam, da Jan še nima stalne spremljevalke. Večkrat se po Škofji Loki in okolici sprehaja sam. Jan meni, daje zelo koristno, da se malo sprehaja in skrbi za svojo postavco. Včasih pa le sreča še kakšno "fletno" deklico in kdo ve, kaj se dogaja potem. Davor Božič se bo "posvetil" tudi televiziji. Vodil bo mladinsko oddajo Pod klobukom. S.G. Lepote Dolenjske Dijaki prvih letnikov ekonomske šole smo se preteklo sredo odpravili na ekskurzijo po Dolenjski. Po naporni vožnji, ki je zaradi smeha in zabave vseeno hitro minila, smo začeli spoznavati znamenitosti Posavja in Dolenjske. V Brežicah smo si ogledali Posavski muzej, v Kostanjevici na Krki pa smo si v muzeju ogledali zbirko slikarskih del enega izmed naših največjih slikarskih mojstrov Riharda Jakopiča. Nato nas je pot vodila do dolenjske metropole, Novega mesta. Nekaj časa smo si privoščili za malico, tako, da smo se okrepčali in si pridobili nove moči za naš tretji obisk. Obiskali smo samostan v Stični. V tem samostanu je živel tudi znani zeliščar, pater Ašič, katerega zdravila so poznana še danes. Izvedeli smo tudi nekaj več o življenju v tem samostanu. Menih, ki se je tega dne "prelevil" v vodiča, nam je povedal tudi nekaj zgodovinskih podatkov o samostanu. Tako smo se pozno popoldne polni vtisov in novih spoznanj vrnili domov. Podobno ekskurzijo so si dan prej privoščili tudi gimnazijski fazani. Igor Vozel Ekonome! na Primorskem V sredo, 12.10. smo se dijaki drugih letnikov Srednje ekonomske šole Trbovlje podali že na drugo letošnjo ekskurzijo. Dopoldan smo si ogledali Most na Soči, kjer nas je pričakal lokalni vodič. Najprej smo si ogledali rojstno hišo pisatelja Ivana Preglja, nato pa smo se podali na Sv. Maver, kjer smo si na razgledni točki ogledali cerkev Sv. Lucije ter arheološke izkopanine. Zatem smo šli v Tolmin, kjer smo se ustavili v okrepčevalnici Korita. Tam smo se sprehodili čez Hudičev most do Dantejeve jame. Ogledali smo si tudi Kobarid in njegov slap Kozjak. Ob slapu smo se lahko napili bistre čiste Soče. Ob odhodu iz Kobarida nas je zapustil tudi vodič, ki je bil deležen aplavza. V Zasavje smo se utrujeni vrnili okrog 21. ure. Slap Savica Dijaki Srednje tehnične in trgovske šole iz Trbovelj smo minulo sredo preživeli prvi športni dan. Ta dan smo za razliko od ostalih športnih dnevov povezali tudi z neko vrsto ekskurzije. Zjutraj ob 7.00 uri smo se dobili pri gasilskem domu, kjer so nas že čakali trije avtobusi. Po naporni vožnji smo najprej prispeli do Bleda, vendar si nog na žalost nismo mogli namočiti v jezeru. Saj veste, mraz je mraz. Nato nas je pot vodila po vijugasti cesti, mimo lepih pokrajin do Bohinja, kjer seje prvi del ekskurzije tudi zaključil. V Bohinju smo imeli nekaj minutk za malico, potem pa smo se že začeli vzpenjati proti našemu cilju - slapu Savici. Naj povem, daje bilo z nami kar nekaj učiteljev, ki se zato ali znamo priti do slapa ali ne, sploh niso zmenili. Namreč, hodili smo tako, da smo zadnji dijaki prišli za tistimi najhitrejšimi in zagrizenimi planinci z dveumo zamudo. Med potjo smo se namreč izgubili, tako. da smo morali uporabiti svoje znanje angleščine in o pravi poti povprašati mimoidoče turiste. In moram priznati, da smo bili ob prihodu k slapu pošteno utrujeni. Trije dijaki so poskrbli, da je naša utrujenost hitro minila in da smo se nasmejali do solz. saj so so ohladili v Bohinjskem jezeru. Za nekatere očitno tudi mraz ni ovira. Ob odhodu domov smo ugotovili, da manjkata dve naši dijakinji, ki sploh nista odšli k slapu in o tem nista nikogar obvestili. Med dolgim iskanjem dijakinj smo se skupaj s profesorji pošteno presekirali. Ko smo se že odpravili domov, pa smo pogrešani osebi zagledali, kako sta štopali prav naš avtobus. Kako bodo učitelji glede tega ukrepali nam še ni znano. Ob poslušanju glasbe nam je pot domov hitro minila. Za športni dan je poskrbelo sončno vreme, smeh in neponovljiv strah. Tako smo preživeli prvi športni dan. Janja Pristav Najlepši fazan gimnazije Prvi letošnji fazan, ki ga predstavljmo v Krvavicah, je mister gn^ Tilen Kozamernik. Tilen je rojen 12. maja 1979 in je po horoskopu bik. Njegova prva ljubezen so bobni, igra tudi v Pihalnem orkestm Svea Zagorje. Na žalost mu je šola prejšnjo nedeljo preprečila udeležitev turneje v Španijo. Ker je Tilen doma v bloku, si pač ne more privoščiti instrumenta v svoji sobi, čeprav si tega zelo želi. Srednja šola mu ne dela večjih težav. Študij bo po končani gimnaziji verjetno nadaljeval na Glasbeni akademiji. Rad posluša alternativno glasbo, na primer Rage against the machine, Beasty boys,... Tilen rad tudi smuča, se ukvarja z računalnikom ter se druži s prijatelji. Rad si ogleda tudi kakšno dobro oddajo na MTV. Kdaj pa kdaj gre v Mesečino. Tilen pravi, da punce še nima in da ima le dobro prijateljico. Zato je dekletom, ki se zanimajo zanj, edina ovira to, daje Tilen iz Zagorja. Špela Strgaršek č- - Špela Strgaršek Mladim Zasavcem prijazne besede, kisoga izdati učenci PK A. Ilohkrmit. Danes snu. iz tega časopisa, povzeli še misli o besedi, ki sojih izrekli veliki ljudje. O PHiazoih harfah so pisali tudi hrastniškl šesti.šoki. Nekaj izjav je zanimivih, moramo priznati. Če boste brali zastavljena vprašanja. Hraš,niški in dolski sed.nošo,vi h, osmošolci so obiskali prejšnji teden tudi koncert v Cankarjev domu. Nekateri so f r~ .sil t) V avtobusu Vožnja z avtobusom je prijetna, vendar, če je v njem televizija, se marsikdo lahko pripravi na bruhanje. Avtobus je bil sicer zelo moderno urejen, kajti imel je televizijo, stranišče in avtomat za kavo. Kot še na nobeni ekskurziji smo bili na začetku zelo mirni, a ko smo se začeb prebujati, je naša mirnost izgubljala moč. Peli smo pesmi in mahali voznikom, ki so nas pozdravljali nazaj. Kmalu pa smo prišli do Ljubljane in odšli po mestu. Jasmina, 7. a Koncert Ob prihodu v Ljubljano smo ob 9.30 uri odšli na koncert simfoničnega orkestra v Cankarjev dom. Koncert so izvajali v Gallusovi dvorani. Tu je bil velik lesen oder s stoli in lesene tribune. Na odru so že bili glasbeniki in ob prihodu dirigenta so se pripra- vili na nastop. Dirigent nam je razložil vsebino pesmi Blaža Arniča z naslovom Ples čarovnic. Ta pesem je bila sprva zelo melodična, potem pa je postala zelo glasna. Bolj mi je bila všeč Vltava, ki jo je napisal skladatelj Smetana in dva plesa iz plesnega ciklusa Dvoržaka. Glasbeniki so se nato priklonili in mi smo jim priredili bučen aplavz, kajti koncert je bil čudovit. Andrea, 7. a Prosti čas V prostem času smo nekateri odšli v Mc Donalds. Naročili smo hamburger in Coca - colo. Ko smo pojedli, so nas noge odnesle na Tromostovje. Tam so prodajali razne uhane, zapestnice, obeske, verižice in prstane. Pekli so tudi kostanj. Hodili smo po trgovinah. Kupili.smo kartice, da bi pisali domov ali sorodnikom, znancem. Špela, 7. a noč PRIJA2WE BESEDE Kaj mislijo o besedi znani ljudje Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka. B. Gracian Beseda je obleka duše. Seneka Lepa beseda nikomur ne preseda. Domača modrost Rajši srce brez besed, ko, pa besede brez srca. Kongo Vsi ljudje so si podobni v besedah, le po delih se razlikujejo... Moliere So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo. La Bruyere Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo? Karel Čapek Pametno govoriti je pogosto težko, pametno molčati še teže. Bodenstedt Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika. Avebury Moč prijazne besede Učenci 6.b razreda smo samokritični. Do nesoglasij prihaja zaradi: - lenobe, - ljubosumja in zamerljivosti, - pretirane občutljivosti, - poniževanja, - izkoriščanja, - nemira in razposajenosti, - neodkritosti, - osamljenosti. Vsi si želimo lepe odnose s starši, učitelji in sošolci. Večina ceni pravo prijateljstvo, zaupanje, prijaznost, sproščene odnose. Za vse to se je treba potruditi. Nekaj zanimivih odgovorov na anketo vprašanje Kaj mi ni všeč v odnosu s starši, učitelji in sošolci: - sošolci me izkoriščajo in ponižujejo, - sam sebi nisem všeč, ker sem plah, - velikokrat rečem kaj, ne da bi sploh pomislil, kaj govorim, - nekateri sošolci me kličejo z vzdevkom, ki ga ne maram, - nekateri učitelji so sitni in postanem nervozen, - včasih se prepiramo za prazen nič, - ne maram, če me učitelji prekinejo, še preden povem do konca, - ni mi všeč, da se nekateri sošolci ves čas lovijo in pretepajo, - ne ljubi šemi učiti, - starši mi ne zaupajo. Kaj mi je všeč v odnosih med ljudmi: -razveseljujejo me prijazni ljudje, - cenim dobre prijatelje, ki mi pomagajo v težkih trenutkih, - razveseljujejo me sproščeni odnosi, - lepoje, kadar držimo skupaj kot velika družina, - cenim prijateljico, kiji brez skrbi zaupam in mi svetuje, skrivnosti pa obdrži zase, - če sem prijazna, so tudi drugi prijazni z menoj. Učenci 6. b, OŠ NHR Hrastnik NOGOMET Prepričljiva zmaga Zagorje - Napredek Domžale 4:0 (1:0) Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 350, sodnik Medved (Kotlje), strelci: 1:0 Kern (34), 2:0 Petrušič (53 11-m), 3:0 Petrušič (87), 4:0 Barič (88). Zagorje: Stankovič, Kranjc, Haralovič, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Žlak (Barbek), Petrušič, Grčar (Povšnar). Domžale: Grešak, Škrabič, Markovič (Desoinger), Tušek, Petkičič, Brkič, Krajnik, Vončina, Kondič, Cvijanovič, Bunc (Pipan). Zagorjani so v svojem desetem nastopu dosegli sedmo zmago in še vedno ostajajo v vodstvu. Tokrat so z odlično igro premagali povprečno moštvo Domžal, ter z borbeno igro navdušili gledalce. Začetek srečanja ni kazal na lahko zmago domačinov, saj sta obe moštvi prvih tridest minut odigrali v nekakšnem krču. Na prvi gol smo čakali 34 minut, ko sta Kern in Petrušič izvedla dvojno podajo, Kern pa je neubranljivo zadel desni spodnji kot vrat. Gostje so svoj prvi neposredni strel proti vratom (brez^toselnega)Stankoviča sprožili šele v 41. minuti. Do konca prvega dela sta imela priložnost še Petrušič in reprezentantUranlč, a sta bila premalo natančna. V 53. minuti je odlični sodnik Medved po prekršku nad Petrušičein pokazal na belo točko in zanesljivi izvajalec je bil prav Petrušič. V 55. minuti je Grčar sam prodiral proti golu gostov, a gaje napravilno zaustavil Petkičič in si prislužil rdeči karton. Ko so gledalci počasi že zapuščali stadion, je Petrušič, sicer najboljši igralec tekme, po napaki gostujoče obrambe še v drugo matiral Grešaka. Dve minuti kasneje pa je najlepši zadetek dosegel Barič, ko je s strelom z 12-ih metrov pobral pajčevino v desnem zgornjem kotu vrat in postavil končni rezultat. P.M. Četrta gostujoča zmaga File Mengeš - Rudar 0:1 (0:0) Mengeš, igrišče Mengša, gledalcev 300, sodnik Turščak (Koper), strelec: 0:1 Turšič (58). Mengeš: Trampuž, Bau, Kralj, Jaklič, Dimc,Praštalo, Oražem (Budin), Jeglič (Seretinek), Guna, Tržan, Hajdinjak. Rudar: Ahlin, Grešak (Brundič), Florjane, Zaimovič, M.Kurež, Zabret, Ranzinger, Sotenšek, Holešek, Mešanovič, Kirbiš (Turšič). Igralci Rudarja so prvič v zgodovini v prvenstveni tekmi igrali v kraju, ki je bilo doslej bolj znano po izdelovanju glasbil kot po dobrih nogometaših. Domačini, pri katerih nastopata tudi Zagorjanlgor Trampuž in Kisovčan Branko Guna, so si še kako želeli Trboveljčanom odvzeti "skalp", z enakim ciljem pa so v Mengeš odšli tudi varovanci trenerja Milana Ocvirka, ki bi bili pred tekmo zadovoljni že s točko. Izteklo pa se je naravnost sanjsko: Rudarje po Mariboru, Veržeju in Lendavi še četrtič v tej sezoni zmagal v gosteh, ostal na tretjem mestu, ob morebitni zmagi v nedeljskem derbiju z Ero Šmartno pa bo za petami Zagorjanom. Zmagoviti zadetek v Mengšu je v 58. minuti po podaji Igorja Holeška dosegel mladiBorut Turšič, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem in ga rutinirano, v slogu velikih strelcev premagal. To je njegov prvi letošnji, skupno pa tretji prvenstveni zadetek v "zeleno-čmem" dresu. Ta nogometaš, ki izhaja iz trboveljske šole nogometa je namreč dvakrat zadel že v lanski sezoni. Trener Ocvirk je tako znova imel "nos", saj je strelca odločilnega zadetka v igro namesto Kirbiša poslal ob odmoru. Igra na sila majhnem igrišču v Mengšu, ki je komaj v mejah dovoljenega, je bila sicer izenačena, več priložnosti pa so imeli "rudarji", ki so v 18. minuti zadeli tudi vratnico (Dženad Zaimovič). Igor Trampuž je bil tako veliko bolj zaposlen kot na drugi strani Andrej Ahlin, ko je moral posredovati le enkrat, pa še takrat je ta 35-letni bivši slovenski reprezentant strel ubranil na star, mojstrski način. ZmagaRudaijaje tako več kot zaslužena, v nedeljo pa bo v Trbovljah znova praznik nogometa, saj je v primeru zmage v derbiju z Ero Šmartno v igri tudi zares velik dobitek: naslov jesenskega prvaka. S. F. Znova točki Radeče papir - SRC Gramatex 1:0 (0:0). Radeče, stadion Radečepapirja, gledalcev 300, sodnik Eling (Kranj), strelec 1:0 Kačičnik (89). Radeče papir: Kelenc, Kapušin, Stankovič, B. Guček, Trebše, Četin (Derviševič), D. Guček, Kačičnik, Drobne, Pirc, Žganec. Grama tex: Stamenkovič, Lebar, Lackovič, Mujdrica, Vori, Voroš, Zver, Novak, Ropoša (Ternar), Kukič, Lackovič. Radečani so v želji po čimprejšnjem vodstvu tekmo začeli zelo ambiciozno in si pripravili kar nekaj lepih priložnosti. Že v 4. minuti je Drobne z lepe pozicije s 3 m zgrešil gostujoča vrata. Tudi v 11. in 35 minuti je isti igralec ostal brez športne sreče, saj je obakrat za las streljal mimo vrat. Gostje so bili posebej nevarni v protinapadih. TakojeNovak v 42. minuti po lepi akciji z leve strani močno streljal, vratar Kelenc pa z zadnjimi močmi odbil žogo v kot. V drugem polčasu slabili ekipi enakovredni in ko je že vse kazalo, da gledalci ne bodo videli zadetka, je Kačičnik po sijajnem prodoru v 89. minuti poslal žogo v mrežo Stamenkoviča in priigral Radečanom dve točki. F.Č. Realno Litija - Radomlje 0:1 (0:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Petrovič (Lj), strelec 0:1 Urbanija (85). Litija: Grošelj, Uršič, Props, Begič, Medved, Groboljšek (Golnar), Gnjatič (Horžen), Zajc, Račič, Simič in Mele. Radomlje: Laberšek, Marinšek, Bogojevič, Modrijan, Dolinšek, Lipovšek, Ubanija, Tekavc, Josipovič, Raulič in Mlakar. Prvi polčas je pripadel domačim igralcem, ki pa niso in niso imeli prave sreče, da bi zatresli mrežo. Dobro so igrali v obrambi, zato tudi gostje niso uspeli priti do gola. V drugem polčasu so imeli pobudo gostje in kar ni uspelo prej domačim, je uspelo gostom. V 85. minuti je na veliko presenečenje žoga obtičala v domači mreži. M.Š. ' j m «111111 ROKOMET Čater rešil Rudarja Rudis Rudar - AFP Dobova 20:18 (10:12) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Puntarič (Logatec) in Juratovec (Vrhnika). Rudis Rudar: D.Lipovšek, Medved 2, Žibret, Vrbnjak, Kosec 2, M.Lipovšek, Senčar 1, Čater 10, Čop 2, Voglar 3, Kirn, Lesjak. AFP Dobova: Marcola, Džapo 4, Mijačinovič 6, Kekič, Voglar 2, Ogorelec, Žibert, Glaser 3, Kranjc, Pavkovič, Stojakovič 3, Denič. Gostje iz Dobove bi si v polni dvorani in v prelepem vzdušju, ki so ga pripravili navijači obeh ekip, zaslužili vsaj točko. Izvrstni igralci na čelu z reprezentančnim ua&jan Denlčem, neugodnim strelcem Mijači no vicem in v obrambi izvstnim bivšim "rudarjevcem" Stojakovičem so domačim povzročali ogromno težav. Gostje so namreč vodili vse do 53. minute (dvakrat tudi s tremi goli prednosti), ko so Trboveljčani prvič po rezultatu 2:2 izid izenačili -na 17:17. Pred tem je trener gostujoče ekipe dobil rdeči karton, eden od igralcev pa je moral zapustiti igrišče za dve minuti. Sodnika, ki sta zbujala naigrišču vse preveč pozornosti, sta domačim prisodila sedemmetrovko, Voglar pa je dosegel izenačujoči zadetek. V končnici tekme so bili gostje povsem izgubljeni, po zaslugi Čatra, ki je zadeval od daleč pa so Trbovečjčani jeziček na tehtnici vendarle nagnili na svojo stran in si Priborih pomembni točki. Poleg njega je v začetku tekme dobro igral Čop, v nadaljevanju pa sta se nekajkrat izkazala tudi Kosec in vratar Lipovšek, ki je pri vodstvu AFP Dobove z dvema goloma prednosti deset minut pred koncem ubranil protinapad. B.K. Pričakovan poraz Pomurka - Dol 29:22 (12:7) Murska Sobota, dvorana III. OŠ, gledalcev 50, sodn ika Odlazek in Mesarič (oba Celje). Pomurka: Miljevič, D. Buzeti, Ritonja 3, Kovač 5, Husar, Skrabar 4, Bedekovič 3, S. Buzeti 4, Okreša 4, Lovenjak 4, J. Buzeti 2, B. Buzeti. Dol: Šuštar, Kranjc, Kreže 1, Vidmar 1, Ule 4, Plevnik, Moljk 7, Špajzer 1, Raušl 7, Tauš 1, Logar. Čeprav je bilo na tekmi doseženo 51 zadetkov, seje mreža prvič zatresla šele v 6. minuti, ko so gostje edinokrat. na tekmi tudi povedli. Ves preostati del srečanja je minil v znamenj u premočnih gostiteljev, ki so tudi pred tekmo veljati za izrazite favorite. Po izenačenju so svojo prednost nenehno stopnjevati. Vendar močno tudi s pomočjo izredno pristranskega sodniškega para, ki so se mu večkrat nasmejali tudi domači gledalci. Najvišjo prednost - 11 zadetkov, so imeti v 53. minuti, vendar so v končnici nekoliko popustiti, kar so Dolani s pridom izkoristili in končati srečanje s sprejemljivimi sedmimi goli razlike. Kljub porazu so Dolani z izkupičkom prvih 4 krogov zadovoljni. Čeprav so kar trikrat gostovali in igrali vsega eno tekmo doma, so osvojiti 4 točke in so trenutno na 8. mestu. V naslednjem krogu bodo gostili ekipo Ormoža. J.P. Tesna odločitev Radečepaplr - Lisca Sevnica 21:20 (13:8) Radeče, dvorana ŠD Radeče, gledalcev 400, sodnika Požežnik (Ce) in Repenšek (Rečica ob Savinji). Radečepaplr: Skušek, Zupančič, Potočnik 2, Doberšek 6, Rizmal 3, Rus, Zahrastnik 2, Belak, Oblak 6, Mervič, Sotlar 2, Kavšek. Lisca: Marcola, Hadjiali, Simončič 4, Sun ta 2, Plazar, --------- Naj nogometaš Zasavja Drugoligaši so odigrali še eno kolo, vsi trije zasavski klubi pa so si priigrati po dve točki. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Mešanovlč, pri ZagorjanihPetrušič, pri Radečanih pa seje tokrat najbolj izkazal Kačičnik. Ocene: Zagorje -9.kolo: 5 Petrušič, 3 Kern,l Barič; Trbovlje - 9.kolo: 5 Mešanovič, 3 Turšič, 1 Ranzinger; Radeče: - 9. kolo: 5 Kačičnik, 3 Kelenc, 1 Trebše; Skupaj: 20 Kelenc, 19 Žibret, 17 Petrušič, 16 Zaimovič in Kačičnik, 14 Barič, 11 Pirc, Stankovič, Uranič in Holešek, 10 Drobne, 8 Kem, Poglajen in Žganec,7 B.Gučekin Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger in Dizdarevič, 5 Mešanovič, Tutič, Cetin, Sotenšek in Haralovič, 4 Florjane, 3 Turšič, Trebše, Kurež, Kic, Kapušin, Gršak in Grčar, 2 Buovski in Žlak, 1 Breznikar, D.Guček, Alič, Plazar in Košak. Strelci: 7 Drobne, 5 Holešek in Petrušič, 2 Hadžič, Žibret, Kačičnik in Ranzinger, 1 Barič, Uranič, Barbek, Žlak, Poglajen, Žganec, Cetin, Knavs in Zaimovič. Gabrič 1, Novšak 1, Sečki 7, Senica, Lupše 4, Rantah, Jug 2. Večni derbi med ekipama Radeče papirja in Lisco iz Sevnice je privabil v radeško dvorano veliko število privržencev rokometne igre. V pravem športnem vzdušju smo gledati dober in hiter rokomet, v katerem so domačini povsem nadigrali goste iz Sevnice, saj so 15 minut pred koncem srečanja vodili že 16:10. Toda proti koncu tekme je visoka razlika začela naglo kopneti, tako, da bi se ob večji učinkovitosti gostov lahko celo zgodilo, da bi domačini izgubili tekmo. Na koncu so Radečam le zasluženo slaviti in požeti aplavz s tribun. F.Č. Še vedno brez zmage Lokastar - Zagorje 25:12(14:3) Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika Kersnič in Šakič. Lokastar: Peternelj, Šturm - Jetinič 9, Jugovič, B. Kalan 4,Podrekar, Oman 2, N. Kalan 1, Berce 2, Miloševič 4, Dolinar, Penko 3, Fojkar, Zagorje: Žerko, Bolte 4, Sedej 1, Klopčič 7, Čibej, Zupančič, Smole, Poglajen, Nedeljko, Lebar, Remic, Peško. Zagorjanke so v svojem četrtem nastopu zabeležile že tretji poraz in ostajajo z eno osvojeno točko na začelju lestvice. Tokrat so jih visoko porazile Škofjeločanke. Varovanke trenerja Dolanca so tokrat katastrofalno igrale v obrambi, saj so domačinke skoraj vse gole dosegle s 6-meterske črte. Tudi v napadu jim ni šlo, še posebej v prvem polčasu, ko so dosegle le tri zadetke. Sicer so zadele veliko vratnic, a kaj ko te ne štejejo. V drugem polčasu so Zagorjenke le nekako vzpostavile ravnotežje, a je bil zaostanek le prevelik, da bi lahko ublažile visok poraz. P.M. KOŠARKA Tesno v gosteh Mik Prebold - Zagorje 68:72 (30:29) Prebold, dvorana OŠ, gledalcev 120, sodnika Šafarič (MS) in Kmetec (Mikalvž). Mik Prebold: Širše, Črnila 3, Verk 5, Udrih, Ferlež 21, Karlovčec 13, C var, Kuhar 10, Podgornik 3, Štahl 13. Zagorje: Murn 4, Remic 12, Ferjančič 8, Čop, Kofol 18, Koren 7, Kastiger 14, Kranjc 1, Omahne 8. Gostujoči igralci so se v mati dvorani v Preboldu odlično znašli saj so povedli z9:2. Nato so domači igralci vsezkozi lovili razliko in zaostajali 4-5 točk. Po nekaj neuspelih napadih Zagorjanov so domači povedli z 23:22. V drugi polovici prvega polčasa se je razigral Kofol, ki je odlično pobiral odbite žoge ter bil v napadu nerešljiva uganka za domače igralce. Z minimalno razliko zaostanka po prvem polčasu so gostjeizZagorja povečati pritisk v obrambi na zunanje igralce, da so jim onemogočili prodore po krilnih pozicijah. Pri izanačenju 43:43 jeKastigcr zadel za tri točke ter tehtnico obrnil na svojo stran. Domači igralci so še poskušati izenačiti vendar jim ni uspelo, zato so poškodovati Kofola. Kljub temu so na koncu slaviti Zagorjani. D.G. Doma zanesljivo Zagorje - Slovenj Gradec 106:54 (56:30) Zagorje, dvorana OŠ Ivana Skvarča, gledalcev 50, sodnika Zakrajšek in Zaletelj (Lj) Zagorje: Murn 7, Remic, Ferjančič 15,Čop 10, Poznič 16, Mlakar 4, Kofol2, Koren 34, Kastiger 5, Kranjc 9, Omahne 4. Slovenj Gradec: Rigelnik 3, Glinšek 14, Verčkovnik 14, U. Verčkovnik 12, Kresnik 6, Špegelj 5. Po uvodnih minutah so domačini povedli z 14:4 ter z lahkoto še naprej povečevali prednost. Priložnost so dobili tudi mlajši igralci, ki so jo zelo dobro izkoristili in upravičili zaupanje trenerja. Na koncu tekme je bila razlika 52 točk kar dokazuje, da so biligostje nedorasli nasprotnik. D.G. Drugi del gostom Nova Gorica - Iskra Litus (Litija) 57:78 (30:33). Nova Gorica, dvorana OŠ Fran Erjavec, gledalcev 250, sodnika: Koščak in Turk (oba Lj). Nova Gorica: Vodopivec 3, Dornik 4, Pavlin 11, Bajec, Butman 10, Smojver 24, Delpin 4 in Amon 1. Iskra Litus: Kandžič 10, Bassin 1, Peterlin 26, Polanec 8, Narat 7, Jocovič 3, Boštnjak 8 in Šiško 15. Igralci iz Nove Gorice so povedli in vodili do 12. minute, ko so gostje iz Litije z napadalno igro izenačili in nato povedli, ter ob koncu polčasa vodili že s tremi točkami. V drugem polčasu je domačim rezultat še uspelo izenačiti, za več pa jim je zmanjkalo moči. Gostitelji niso imeli igralca, ki bi lahko zaustavil razigrane Lilijane, ki so tako prepričljivo zmagali. M.Š. Nemogoči sodniki Iskra Litus - Idrija 67:63 (29:32) Litija, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Geltar (Radovljica) in Kolar (Kr). Litus: Kandžič 12, Bassin 1, Peterlin 11, Polanec 4, Narat 21, Bošnjak 8, Šiško 10. Idrija: Gorjup 2, Rupnik 20, Tiringer 14, Mihelj 2, Maček 10, Stipaničev 15. Lilijani so sicer povedli, nato pa so gostje povedli in vodili preko celega polčasa ter odšli na odmor s tremi točkami prednosti. V drugem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu tako, da se do zadnjega zvoka sirene ni vedelo kdo bo zmagovalec in napetost je iz minute v minuto rastla, za kar sta poskrbela sodnika s svojjmi nerazumljivimi odločitvami. M.Š. Atleti na krosu Trbovlje - Zasavsko prvenstvo v krosu na Kipah je bilo ob številni udeležbi predvsem osnovnošolcev tudi generalka za finalni kros Dela v Brežicah. Po kategorijah šobili najuspešnejši: - cicibani: 1 .Vulnet Mlsimi, 2. Drobne, 3. Potrpin; - deklice 85, 86: 1. Andreja Tomovič, 2. Gorjup, 3. Komljenovič; -dečki 85,86: 1. Alojz Kavšek, 2. Krivokuča, 3. Zelenik; - deklice 83,84: 1. Zeci ja Miši mi. 2. Kuzmič, 3. Sotlar; - dečki 83,83:1 .Marko Sabolčki. 2. Okanovič, 3. Raušl; - deklice 81,82:1 .Aleksandra Tomovič, 2. M. Misimi, 3. Talič; dečki 81,82: 1. Danijel Dobravc, 2. Frajle, 3. Lalič; - deklice 79,80: 1. Alma Bajramovič, 2. Hriberski. 3. Dizdarevič. - dečki 79,80: 1. Aljoša Obermajer. 2. Jenko, 3. Kržišnik; - mladinke: 1. Darja Bukovšek. 2. Nadrag, 3. Veternik; - mladinci: 1. Jure Berčon, 2. Kralj, 3. Zmrzljak; - člani: 1. Fran Guzej, 2. Petrin, 3. Drobne; - veterani: 1. Milan Kirn. 2. Čarman, 3. Kreže. Na finalne Krosu Dela v Brežicah pa so trbovelj ski atleti Ani Živko med članicami, Aleksandra Tomovič med ml. pionirkami in Romeo Živko med člani zasedli tretja mesta. Lovro Petrinje skupaj z Romeom Živkom v ekipnem teku osvojil odlično drugo mesto medtem, ko je bil posamično 9. Dobro sta tekla tudi Luka Rus inDanijel Dobravc, medtem ko so ostali zasedli slabša mesta. Tudi na gozdnem teku na ulovko so nastopili Trboveljčani, ki so bili med najboljšimi saj je bil Franc Guzej v absolutni kategoriji 2.,Lovro Petrin četrti in Cveto Ivšek 12. Pri cicibankah je Zečija Misimi zmagala, Svetlana Komljenovič je bila če trta, Vulnet Mlsimi pajebilS. Med ml. pionirkami je bila Aleksandra Tomovič druga, pri st. pa je bila Alma Bajramovič tretja in Maruša Misimi pa je bila peta. Pavle Kreže > m — ■ i * Lepa predstava Happy holiday Zagorje - Smelt Olimpija 74:82 (34:33) Zagorje: Lavrač 2, Ponjevič, Poznič 20, Mlakar 18, Skrinar 2, Koren 32, Ostanek, Stošicki. S.Olimpija: Stepania 15, Kobilica 14, Ravnikar 6, Perkovič 15, Novak 19, Todorov 7, Balažič 6. Pred tekmo so bili gostje iz Ljubljane popolnoma prepričani v gladko zmago vendardomači z borbenostjo in željo po zmagi niso spustili igre iz rok. Trojka Koren, Poznič in Mlakar so držah izenačen rezultat do dve minuti pred koncem, ki jim je popustila končen tracijapo odlični igri in izgubili tekmo. Vse čestitke gre vseeno pripisati ceh ekipi. D.G. Četrta zmaga Laščanov Pivovarna - Loka kava 102:79 (38:39) Hrastnik - Po dveh zaporednih porazih, so košarkarji Pivovarne Laško v 6. krogu A - 2 hge znova zmagah. Po izrazito slabi igri v prvem polčasu, so v nadaljevanju vendarle uspeh streti odpor doslej še nepremaganih Škofjeločanov in jim tako prizadejali prvi poraz. Četrto zmago Laščanov v hrastniški športni dvorani sije ogledalo okrog 300 gledalcev. Največ točk za gostitelje so dosegh: Starovasnik 30,Durnik 19 in Vujovič 17. Pri gostiteljih pa je bil najboljši kapetan Mitič, kije dosegel 29 točk. J.P. KEGLJANJE Prva zmaga Dadas Rudar - Brest7:l (5187:4921) Gantar - Urbas 843:795, Cene - Premrov 882:820, Novak - Pokleka 829:831, Goljuf - Založnik 878:836, Hribar - Žnidaršič 871:825, Stoklas - Piletič 88.4:814. Trboveljčani so dosegh pričakovano zmago v tekmi z močno pomlajeno ekipo Bresta Zmagah bi lahko celo z naj višjim možnim rezultatom, a je izkušeni Novak kegljal nekoliko slabše in izgubil z razhko dveh kegljev. Najboljši posameznik srečanja je bil znova Uroš Stoklas, takoj za njim pa Iztok Cene, kije prvič začel prvoligaški dvoboj in ponujeno priložnost izvrstno izkoris- Izvrstni Saša in Nina Dadas Rudar - Adria Convent 6:2 (2423:2362) Hočevar - Samec 395:406, Mlakar - Zotič 382:370, Tušek - Štokelj 392:361,Sobočan-Poljšak 405:405, Burja - Janowsky 424:418, Podlesnik - Sever 425:402. V prvih dveh parih je vsaki ekipi pripadlo pol plena -izid je bil 2:2. V nastopu zadnje dvojice pa sta Saša Burja in Nina Podlesnik kegljali odlično, v kakovostnih obračunih premagli tekmici iz Ankarana in Trboveljčanke so po remiju in porazu v prvih treh kolih bilanco izpopolnile s prvo zmago, ki je še kako prišla prav pred dvotedensko prekinitvijo prvenstva. V Celju se bodo namreč ta vikend ženski in moški državni prvaki pomerili na svetovnem pokalu. S. F. KARATE Markošek in Kranjc uspešna Trbovlje - Preteklo soboto je v Banski Bystrici na Slovaškem potekal 9. mednarodni karate turnir. Udelžilo se gaje preko 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 različnih moštev in devetih evropskih držav. Tekmovanja se je udeležila tudi slovenska reprezentanca, v kateri sta nastopila TrboveljčanDavid Krajnc, ki sedaj tekmuje za mariborski WKSA inBorut Markošek, član Tike. Tekmovanje, ki je sicer trajalo neprekinjeno kar 11 ur, je bilo na zelo kvahtetni pse ravni, kar dokazuje, da se tekmovalci zelo intenzivno pripravljajo na bližnje svetovno prvenstvo. Na tej maratonski tekmi sta se oba Trboveljčana odlično odrezala. Selektor slovenske reprezentance Ljubo Javoršek je za ekipne nastope v moških borbah prijavil kar štiri ekipe. Ekipa vkaterije nastopal Krajnc je osvojila 5.- 8.mesto, medtem ko je trojica, v kateri je tekmoval Markošek na koncu zasedla odhčno 4. mesto. V posamičnih borbah pa sta oba nastopila v srednji kategoriji. David Krajnc se je prebil do četrtfinala in tako na koncu zasedel 5. - 8. mesto, Borut Markošek pa je v drugem kolu po tesni in izenačeni borbi izgubil dvoboj s kasnejšim finalistom. Glede na to. da na to ni bilo repasažnih borb, tako Krajnc kot Markošek nista imele možnosti, da bi se v repasažih prebila do odhčja. F.G. PON DO KWAN Železnik na SP Zagorje - Član kluba borilnih veščin pon-do-kwan Zagoije Mitja Železnik je že odpotoval na Finsko, kjer bo v soboto in nedeljo nastopil na svetovnem prvenstvu v semikontaktu. Za Železnika bo to že drugi nastop na tako veliki M prireditvi, saj je lani že tekmoval na SP v Atlatni. S trenerjem Alojzem Miklavčičem načrtujeta, da se bo tokrat bolje uvrstil kot lansko leto. Mitja Železnik bo tekmoval v kategoriji do 75 kg telesne teže, potovanje na to tekmovanje pa mu je med drugimi omogočila Občina Zagorje, za kar seji zahvaljuje. Obveščamo še vse zainteresirane, da klub borilnih veščin Pon-do-kwan Zagotje vpisuje tudi nove člane. Vsi, ki jih to zanima naj se v klubskih prostorih v TVD Partizanu oglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. ure naprej. V tem času vpisujejo tudi v trimesečni tečaj samoobrambe za odrasle. S.B. STRELSTVO Strelci vabijo Trbovlje - Strelska družina STT iz Trbovelj je nekoč slovela po izvrstnih rezultatih in slovenskih prvakih. Kljub odličnim NOGOMET Mladinci: Kočevje -Zagorje 4:0, Ibo Šmarje -Rudar 2:2, Rudar -Bilje 4:1, Tabor Kras -Ruadr 2;0, Litija -Komenda 0:2. Kadeti: Kočevje -Zagorje 10:2, Rudar - Elan NM 0:3, Vrhnika -Rudar 4:0, Bela Krajina -Svoboda 2:1, Monsclaudius - Papir Radeče 2:0. St. dečki: Litija - Rudar 2:1, Monsclaudius - Papir Radeče 1:2, Ježica - Rudar 2:2, Železničar-Rudar3:4. Ml. dečki: Rudar -Domžale 13:0, Svoboda -Rudar 1:0, Rudar - Elan NM 5:1, Dravinja - Papir Radeče 6:1, Kresnice -Svoboda 0:0, Litija -Vrhnika 2:0, Kočevje -Zagorje 3:0. X_____________________ pogojem pa je dejavnost v zadnjih letih nekoliko zamrla. Strelci bi napako radi popravili. V nekaj sezonah bi se radi znova vrnili v slovenski strelski vrh. Znova bodo namreč začeli z načrtnim delom. Zaradi tega vse učence in učenke četrtih, petih in šestih razredov osnovne šole, ki jih zanima streljanje z zračno puško, vljudno vabijo v svoje prostore pri OŠ Alojza Hohkrauta v Trbovljah. Včlaniti bi želeli najmanj 25 dečkov in deklic. Treningi potekajo vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. ure dalje, v tem času pa lahko dobite tudi podrobnejše informacije. S. F. TENIS Kržišnik uspešen na VIP Kisovec - Kisovški športni zanesenjak Giinter Kržišnik je še enkrat nastopil na tako imenovanem ROKOMET Kadeti: Spot Rudar -Brežice 42:13 (22:4), Inžiniring Šarbek - KAJ Dol 14:25 (7:11). KOŠARKA Člani: Kungota - Rudar 58:121 (27:57), Rogla -Hrastnik 97: 94 (44:48). Mladinci: Helios Domžale - Happy holidays 78:95 (27:49). Kadeti: Iskra Litus -Litostroj Slovan59:88 (34:36), Rudar - Koroška 81:67 (43:36). KEGLJANJE II. državna liga: Kočevje -EH O Hrastnik 7:1 (5240:5075) Sevenšek - Tomše 1:0 (848:842), Painič - Šeško 0:1 (854:857), Krže - Z. Drame 1:0 (915:851), Drobnič - Duh VIP teniškem turnirju. Tokrat je na povabilo dire-ktoija teniškega centra TEN -TEN Boštjana Dobrovoljca igral v Domžalah. Na VIP (kar pomeni very important persons oz. zelo pomembni ljudje) tumiiju je nastopilo zelo veliko znanih gospodarstvenikov in politikov. Kržišnik je s svojim soigralcem Vladom Grčlčem iz Domžal igral zelo dobro, saj sta se uvrstila celo v finale, kjer pa sta izgubila in tako osvojila končno drugo mesto. S tem uspehom si je priigral zares lepo nagrado: letno karto za igranje na osrednjem domžalskem teniškem igrišču. Dokončno pa je določen tudi datum VIP turnirja, ki ga bo Gunter Kržišnik tokrat pripravil v teniškem centru AS v Litiji. Znani slovenski športniki, politiki in gospodarstveniki bodo svoje teniško znanje Litijanom pokazali v soboto, 19. novembra. S. F. 1:0 (856:834), Kogaj - Jazbin-šek 1:0 (912:876), Kajfež - J. Dreme 1:0 (855:815). Področna liga vzhod: Rogla Zreče - Hrastnik 97:94 (44:47). Medregijska liga vzhod: Rudnik Hrastnik - Rudar II. Trbovlje 0:8 (5071:4859). MALI NOGOMET Končnica prvenstva MNZ Ljubljana - Litija: San Remo -Koala Gradvin 0:1, Strmec -Gratik 1:1, Gama MM - Vuko 2:3, Cikcak Panda - Inžiniring Šarbek 2:2. Pokal občinskih prvakov Slovenije: Inžiniring Šarbek -Avtoprevozništvo Kotnik 16:1, Malo po malo - Mimsi klub 2:5, Izlake - Marmor stripy 4:3. Lige Zagorje - I. liga: ŠD Čolniše - Pizz. Ting Tangi 2:0, Izlake - Antimon biljard bar 6:2, Buldožer 2002 M&M - ATLETIKA Znova veliki Trbovlje - V Mariboru je bil 1. Veliki mednarodni maraton, v katerem se je 100 tekačev in tekačic iz sedmih držav pomerilo na 42 km dolgi progi. V ženski kategoriji je trboveljska maratonka Heda Kotar, po tem ko se je pred letom dni iz zdravstvenih razlogov morala odpovedati nastopom na velikih maratonih, znova nastopila na tako zahtevni progi in se izvrstno odrezala. V absolutni konkurenci je bila tretja s časom 3 ure, 34 minut in 49 sekund obenem pa je bila najboljša Slovenka. "Čeprav je čas slabši od mojega osebnega rekorda, sem presrečna, da sem sploh prišla do konca. Še posebej, ker že dolgo nisem tekla velikega maratona," je dejala Heda Kotar. Njen soprog Bojan Kotar pa je bil absolutno uvrščen na24. mesto s časom 3 ure, 9 minut in 52 sekund. Zakonca Kotar sta bila edina Intera 0:3, Šentlambert- Merli 1:2, Bistro Cerar - Malo po malo 3:4, ŠD Mlinše -Inž. Šarbek 1:3. Trenutni vrstni red: Inž. Šarbek 12, Šd Čolniše 10, Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša 9, Izlake 8, Mlinše, Šentlambert 6. Naj strelec: Vrhovec 14. - ILliga: Te Ve Varnost -Trgovina As 0:2, Tapi -Trgovina Šop 1:2, ŠD Mlinše II - Jazbeci 3:4, ŠD Prapreče -Amaco 2:11, Zlatorogi LD Klančiše - Jastrebi 0:3, Polje Svarog - Izlake II. Tmutni vrstni red: Amaco Amadeus Condor 12, Polje Svarog 12, Jastrebi 11, Jazbeci 7, Trgovina As 7, Trgovina Čop 6. Naj strelec: Škofca 12. - III.liga: ŠD Mlinše - NLP Eurotrade 6:0, Bistro Tina -Tirna8:0,Gamsi- Behar0:15, Hors - Garni Hotel 4:0, Magic Bar - Geos Trgovina Mojca 0:3, ŠD Prapreče II - Avto mac 1:2, Gostilna Maček - Eti elektroelement 3:2. trenutni vrstni red: Bistro Tina 12, Geoss Trovina Mojca 12, ŠD Mlinše II10, Behar 10, Magic Bar 9, Avto Mac 8, Tirna 8 točk. Naj strelec: Ritter 10. Trim liga Hrastnik: Šd Čeče - Steklarna 2:4, TKI - Zasavska tekača, ki sta se udeležila tega teka. B.K. Trboveljčani prepričljivo Trbovlje - V šahovskem klubu RudarTrbovljejebilo v soboto L kolo šahovske lige Vzhod med domačim Rudarjem in šahisti iz Velenja. Ekipa Velenja je na tekmovanje prišla brez mladinca in ženske predstavnice, tako da so domači že pred začetkom vodili z 2:0. Odlično je tokrat igral Hinko Jazbec, Rado Bajda je v izenačeni pozisciji spregledal kmeta in izgubil, Miran Skobe pa je izven forme saj je imel v končnici enostaven remi, ki pa ga ni videl.Uroš Zalokar je s čvrsto igro premagal nasprotnika. Rezultati: Jazbec - Matko 1:0, Zalokar - Gorišek 1:0, Bajda - Rajkovič 0:1, Skobe - Vogler 0:1, Ulagain Dušak zmaga b.b.. U.Z. Steklarski Friši 0:5 b.b., Ljiljani - PP Hrastnik 1:4, A je to - Čvek 3:5, G. Teksas - Juventus 2:12.trenut-ni vrstni red: Čvek29, G. Teksas 22, Juventus 20, A je to 20, ŠD Čolniše 17 (-1), Steklarna 17 (-1), PP Hrastnik 15, Ljiljani 11, Steklarski frisi 5 (-2), TKI 0 točk (-4). ŠAH l.kolo II. slovenske lige: Zagorje - Milan Majcen Sevinca 3.5:2.5. Tomažič - Povše 0:1, Jurič - Kranjec 0:1, Regancin -S medel 1:0, Bajraktarevič - Kuzmič 1:0, Sešlar - Grilc remi, Goršek - Glavač 1:0. Hitropotezni turnir za oktober - Trbovlje -skupina A: 1. Kotnik 10.5, 2. Zalokar 10, 3. Bajda 9, 4. Jazbec 9, 5. Skobe 7,5, 6. Kuzmič 7, 7. Jurič 6, 8. Gala 5.5, 9. Novak 5, 10. Pavlin 4,11. Kotar 3.5,12. Komlanc 1, 13. Vidmar 0 točk. - skupina B: 1. Nosan 6.5,2. Crnomarkovič 5, 3. Jerman 4.5,4. Cvetko 3,5. Benko 3, 6. Dušak 2.5, 7. Berčon 2.5 in 8. Zdole 1 točka. mm Promet Litija -11. oktobra ob 18.35. uri ješ.Z. vozil po cesti Litija - Zagorje. Pri Petrolovem servisu mu je z Brodarske ceste zaprl pot voznik K.S., ki je bil ob nesreči lažje poškodovan. Odpeljali so ga na Klinični center, a je še pred pregledom zapustil prostore. Škode na vozilih je za 200.000 SIT. Hrastnik -12. oktobra ob 22. uri je K.R., ki je imel svoj osebni avto parkiran pred blokom na Logu 28, kjer stanuje, opazil, da mu je voznik Zastave 750 pri obračanju na parkirnem prostoru poškodoval vozilo in odpeljal, ne da bi ga o tem obvestil ali počakal na kraju nezgode. Policisti so ugotovili, daje nezgodo povzročil voznik S.R., ki bo moral k sodniku za prekrške. Litija - 13.oktobra ob 10.10. uri je L.M. v Hotiču začel prehitevati. Pri tem je zapeljal preveč na levo in gaje zaneslo po vozišču. Vozilo, ki ga je prehiteval se mu je zaletelo v desni bok. Nastalo je okoli 100.000 tolarjev škode. Hrastnik - 14. oktobra okrog 15.30. ure je po Partizanski cesti proti Dolu Z. V. vozil svoj traktor, na ozki cesti pa ga je z osebnim avtomobilom pričela prehitevati I. M. in zadela traktor. Z.V. je vozil pod vplivom alkohola, a je zavrnil preizkus alkoholiziranosti. Oba se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške. Trbovlje - 14. oktobra ob 14.22 uri je v križišču Kamnikar na Kešetovem voznik R.D. z osebnim vozilom tuje registracije pri zavijanju levo izsilil prednost vozniku M.R., kije trčil vanj. V trčenju se je voznik R.D. lažje poškodoval, poškodbe sta dobila tudi potnika B.Z. in Č.I. v vozilu M.R. Na vozilih je nastala velika materialna škoda. Trbovlje - 16. oktobra ob 18.50 uri je voznik osebnega vozila R.D. iz Hrastnika vozil od Trga svobode proti Trgu revolucije. Zaradi prekratke varnostne razdalje in precejšnje količine alkohola v krvi je trčil v zadnji del vozila, ki ga je pred njim vozil A .F. Policisti so mu nadaljno vožnjo prepovedali, vendar tega ni upošteval in je ob 20.53. uri v nepreglednem levem ovinku pri Cementarni zapeljal desno in trčil v skalnato pobočje, od koder se je prevrnil na cestišče. Policistom ni dovolil obravnavati nezgode, zato so ga odpeljali in ga pridržali v primernih prostorih do istreznitve. Vozilo je uničeno. Požar na kombiju Zagorje -14. oktobra j e prišlo do požara na kombiniranem tovornem vozilu Citroen C 25, last avtocentra Mikolič. Zagorelo je zaradi napake na električni napeljavi, na srečo pa se požar ni razširil. Zgorela je le plastika in žice okrog motorja. Zasegli pištolo Zagorje - Policisti so 10. oktobra okrog 22.00 ure zaradi nepravilnega parkiranja na avtobusni postaji pred lokalom Metulj opravljali postopek zŽ.A. Pri tem somu zasegli še osem nabojev in pištolo M57.kijoje imel I Aufbiks I jj- Sosed vrtnarke Z.Š., ki se večkrat mudi v baraki nad njenim vrtom na Leši, je svoj "začasni vikend" očitno pozabil opremiti s smetnjakom ali pa je mnenja, da bo s svojimi odpadki pripomogel k vrtnemu kompostu sosede. 16. oktobra ga je Z.Š. opozorila, da slednje ne bo držalo, pa ji je človek zagrozil, da bo z njo fizično obračunal. Prišlo je le do verbalnega obračunavanja med njim in možmi postave. rje Na policijo seje 13. oktobra privlekel Z.F. in povedal, da ga je malce čez trinajsto v Štangarskih Poljanah brez kakršnega koli vzroka zbil na tla M.A. Z.F. je moral v bolniško, M.A pa k sodniku za prekrške. ... V bližini litijskega mostu je 13. oktobra ponoči patrulja JL naletela na domačina M.D.,ki je "vtavžentrožicah" kričal in oviral promet Ker se ni želel niti predstaviti, kaj šele prenehati z rogoviljenjem, so ga policisti odpeljali s seboj. ? ' ■ Kradejo kot srake Litija-R. M. je 10. oktobra ob 21.05. uri javil policistom, da je imel parkiran avto pred gostiščem Lipana Bregu. Neznanec mu je ukradel registrske tablice in poškodoval pokrovček na rezervoarju za gorivo. Tablice je kasneje našel v obcestnem jarku pri gostišču. Za neznanim storilcem še poizvedujejo. Litija - Lilijan K.S. je 11. oktobra PP povedal, da so mu ponoči neznaci ukradli avto znamke Kadet, ki je bil parkiran pred blokom na ulici Solidarnosti. Ob 12.40 so iz Ljubljane sporočili, da so vozilo malo trknjeno našli. Trbovlje - Neznanci so 12. oktobra zjutraj v dijaškem domu na Šuštarjevi izpraznili nekaj gasilnih aparatov. Policisti so ugotovili, da so v hodniku najprej nekaj zažigali, nato pa izpraznili dva gasilna aparata C02. Neznane gasilce še iščejo. Trbovlje - Č.M. je 12. oktobra sporočila, da ji je neznanec na poti domov na Partizanski cesti iz rok izpulil cekar z denarnico in ključi ter pobegnil proti Novemu domu. Kradljivca še iščejo. Zagorje - Iz srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo so 12. oktobra prijavili tatvino bunde G.S. in čevljev učenke D.H. Dva dni zatem so policiste obvestili, da pred šolo dva mladoletnika izsiljujeta denar od učencev. Policisti so na kraju prijeli K.E. in mu zasegli bundo, D. A. pa je še na begu. Mladoletnika sta policistom že znana. Hrastnik - Prodajalka, ki v prostorih hotela Jelka prodaja oblačila, je 13. oktobra opazila, da sta izginili dve moški usnjeni jakni, vredni okrog 32.000 SIT. Storilcu so na sledi. Hrastnik - P.R., ki ima gozd na Kalu in gre tjale poredkoma, j e 14. oktobra opazil, daje nekdo v njegovem gozdu sekal bukova drva. Policisti so ugotovili, daje bil to J. J., ki je v gozdu nasekal okoli 2 m3 drv, jih nažagal in z osebnim avtom odpeljal domov. J. J. bo kaznovan. Zagorje - V noči na 16. oktober so neznanci ukradli zastavo 750 lastniku B .D. Odlomili so volansko kij učavnico in spojili žice za vžig ter se odpeljali, proti Laškemu, kjer jih je zaustavila policija. Dva so prijeli, eden je še na begu. So gojenci VPD Radeče. Tirna - Neznanci so med 8. septembrom in 16. oktobrom sunili osem kubikov smrekovih hlodov, ki jih je lastnik S.I. hranil ob cesti v Tirni. Neznane "lesarje", ki so lastnika oškodovali za najmanj 50 tisočakov, še iščejo. zataknjeno za pasom. Zoper nezakonitega posedoval ca orožja bodo ustrezno ukrepali. Vulkanizerska Trbovlje - Neznanec je 15. oktobra z ostrim predmetom preluknjal več avtomobilskih zračnic na enajstih vozilih, ki so bila parkirana pred gostiščem na Kleku. Policija drznega "vulkanizerja" še išče, svoje pesti pa bi mu prav gotovo radi pokazali tudi oškodovani lastniki vozil. Ponarejeni dolarji Hrastnik - Za plačilo osebnega avtomobila, ki ga je prodal ukrajinskemu državljanu, je K.F. dobil USA dolarje. Ko se je napotil na banko, da bi dolarje zamenjal za tolarje, je bančna uslužbenka ugotovila, da sta dva stotaka ponarejena. Romi grozijo Litija - Gabrovčanka K.M. je 11. oktobra ob 19.10. uri policistom sporočila, da sta prišla k njej Roma, da se sprehajta po njeni hiši, si sama strežeta in ji grozita. Vzela sta ji kavbojke in nekaj sprejev. Policisti so ugotovili, da sta bila Roma iz Male Loke. Prijavili ju bodo. Kadila konopljo Litija - Delavca PŽP Lj ubljana sta 14. oktobra ob 15.10 s potniškega vlaka prijavila občana H.A. in Z.V., ki sta na stranišču kadila čudne cigarete. Pri legitimiranj u sta zasegla rastlino, katero so pozneje identificirali za indijsko konopljo. Bilo jo je 100 gramov. H.A. jo je gojil ob železniški progi v okolici Zaloga, policistom pa je zaradi podobnih prestopkov že znan. mmmmm Vse skupaj se pravzaprav začenja nekje pri Reki, oziroma Rijeki. Široka štiripasovnica te zapelje mimo urbane džungle. Vsaj misliš, da bo tako. S precejšnjo mero nezaupanja se človek odreče zajetnemu kosu papirja, na katerem piše Autokarta Jugoslavije in se prepusti smerokazom, na katerih piše Split. Ozka luknjava cesta, ki si je verjetno ime magistrala prislužila v zelo zelo slabi konkurenci ostalih cest. Edina tolažba vozniku je konstanten pogled na Jadransko morje, ki postane prelepo šele nekaj deset kilometrov stran od Reke. Cesta vpovprečju dovoljujehitrost približno 60 kilometrov na uro, z malo zle sreče se ti pred vozilo namala kakšna stara kripa in stvar šedodatno upočasni. Redki odseki magistrale, na katerih bi bilo možno prehitevanje, so ponavadi polni nasprotivozečih se avtomobilov. Bolj globoko si proti jugu, bolj raste tesnoben občutek. Saj veste, tam je vojna... Tvoje bojazni podpirajo vse bolj prisotna vozila Unproforja in na gosto preluknjani cestni znaki. Ob pogledu na znake se lahko tolažiš z mislijo, da sojih preluknjali zdolgočaseni branilci "Lijepe naše", ker jim pač kronično primanjkuje sovraga. Človek bi si mislil, da bo pot po jadranski magistrali tekoča, hitra in prijetna. Pa ni tako. Kljub temu, da na cesti ni turistične gneče, naletiš na veliko ovir v obliki počasnih krip, ki komaj zaslužijo ime kamion, in kot poslastico še kopico motokultivatorjev in traktorjev. Dodatne skrbi ti delajo šedomačini. Približno takole. Nekaj deset kilometrov vozi pred tabo star ford z zadarsko registracijo. Nenadoma zavije desno proti bivšemu Titovemu mostu. Logično vprašanje iz sosednjega sedeža: "Ti, zakaj pa tale domačin pred nama zavija tja dol, zakaj pa ne gre čez Maslenico, se boji?" In treba si je izmisliti prekleto dober razlog, zakaj nadaljujem pot proti Maslenici. Trebaje priznati, da tam obstaja še neodkrit šoferski zakon; velikost cmoka v grlu se sorazmerno veča s številom preluknjanih cestnih znakov. Število preluknjanih znakov pa narašča obratno sorazmerno z oddaljenostjo Masleničkega pontonskega mosta. Torej; bližje siMaslenici, večje preluknjanih znakov. Ko se znakompridružijo ob cesti še do temelja porušene hiše, poškodovane strehe in preluknjani zidovi, je pač prepozno, da bi s tistim cmokom v grlu naredil kaj drugega, kot ga požrl. Kasneje sem od nekega domačina izvedel, daje Maslenica čisto vama, da le tu in tam prileti kakšna granata od očitno ne preveč oddaljenih srbskih plemen. "A vribaju oni tamo na Most", je rekel. Po Maslenici se cesta malo bolj odpre in vožnja poteka bolj gladko, hitreje. Jure Nagode Najino potepanje po ZDA se nadaljuje. Zanimalo naju je predvsem, kako se ameriški način življenja, o katerem toliko slišimo in vidimo po TV, razlikuje od našega. Prvo presenečenje je bila hrana in prehrambene navade. Zelo naju je presenetil ameriški zajtrk. Od doma poznava "staro dunajsko klasiko", tu pa sva jedla kosmiče na tisoč in en način ter pila juice. Zajtrk je običajno kasneje, kot doma, saj se tudi njihov delovni dan začne šele ob devetih. Naš delovni dan pa so bili izleti v bližnjo in daljno okolico, obiskovanje muzejev, športnih prireditev in podobno. Kosilo smo imeli običajno kar na izletu, saj Američani ne poznajo kosila v našempomenu besede. Na hitro pojedo kakšen sendvič, kos pizze ali hamburger. Večino hrane jedo kar z rokami. Hrana je precej bolj začinjena in mastna kot pri nas. Drugačne pa so njihove večerje, saj pomenijo višek dneva, ko se zbere celotna družina. Takrat jedo toplo Pripravljeno hrano, kakršno imamo mi večinoma za kosilo. Večerjajo doma, ali pa v krogu prijateljev, kar predstavlja družaben dogodek, saj so Američani zelo veseli in odprti ljudje. Tudi mi smo imeli takedružinske m prijateljske večerje, kjer sva spoznala ne samo ostale člane Prelogarjeve družine, pač Pa tudi veliko novih prijateljev. Še o hrani. Presenetilo naju je, da jedo krompir kar z olupki, meso pa le na pol pečeno. Veliko hrane je "instant" pripravljene, saj se Američani ne ukarjajo z domačo, vrtičkarsko pridelavo hrane. Vrtov z zelenjavo oh hišah Colorado ne poznajo. Ker sva tudi midva želela predstaviti našo kuhinjo, sva za eno od večerij pripravila "funšterc". Najino kulinarično ustvarjanje seje kar obneslo in vsi so pohvalili trboveljsko specialiteto. Ustvarjala sva v čudovito opremljeni kuhinji, kakršne bi bila vesela vsaka slovenska gospodinja. Najbolj naj u j e navdu šila naprava za mletj e odpadkov (garbage disposal), saj pri njih gospodinjskih odpadkov ne mečejo v smeti, pač pa gredo zmleti direktno v kanalizacijo. Sponzorji, ki so omogočili potovanje: PTT, ZRC, Jože Mešiček Zlatar, Drago Kozina slaščičarna, Gostilna Slovenec Jože Peško, Svedra Poldi Alauf, Gostilna Planina Miran Jurše, Foto Anton Podbevšek, Kmetijska zadruga, Kamnoseštvo Germadnik, Tapetništvo Solina, Radio Trbovlje, Metronic Comet, Ribarnica Tomas, TET, Tika iz Trbovelj; Avtomehanik Hribar, Kristina Turk, Cvetličarna Lenarčič, Avtoservis Slavko Mikolič, Zasavc, Optikus Irena Trampuš, Piramida, LDS, Ekonomske storitve Bregar-Leskovšek, Vitago iz Zagorja; Medijske Toplice Izlake, EPSI Nazarje, Kovina Šmartno pri Litiji, Jelinčič d.o.o. Kojsko. ™se nadaljuje Janez Rus in Borut Mrak M V avgustu seje v Zagorju pričelo snemanje zgodovinskega spektakla pod pokroviteljstvom krščanskih demokratov iz Zagorja. Prva klapa je padla 13. avgusta, ko je 148 romarjev odšlo k Mariji Zvezdi v Novo Štifto, zadnja pa je padla 15. oktobra. V filmu bo ogromno zgodovinskeh posnetkov, vključno z igranimi prizori čudežev, ki naj bi se po izročilih dogodili v Novi Štifti, s čimer je povezano 248 let romanja k Mariji Zvezdi. Po predvidevanjih naj bi bila premiera filma za Božične praznike. Film so začeli snemati na pobudo Jožeta Smrkolja z Izlak in v sodelovanju z Andrejem Dolšino in fotografom Tomom Brezovarjem. Svetlobni park vodi Jože Košak, v filmu pa sodelujejo amaterski filmski igralci iz zagorske občine in več statistov. Režija tega zahtevnega projekta je zaupana mojstru filma Zlatku Benku. Pri ustvarjanju filma sodelujejo tudi vsi župniki predstavljenih cerkva od Zagorja do Nove Štifte v sodelovanu s škofijskim ordinariatom v Mariboru. Skočil - in preživel Sobota, 18. septembra - dan snemanja najnevarnejšega prizora. Po izročilu je fant skočil iz goreče cerkve na prigovarjanje duhovnika in ob pomoči Marije Zvezde preživel. Snemanje je potekalo v cerkvi v Podlipo vici pri Izlakah. Ob sedemnajstih popoldne - še zadnji dogovori pred pričetkom; platno pripravljeno, statistov okrog 40, vrvi na svojem mestu, za vsak slučaj še pena, reflektorji pripravljeni, avto dvigalo Elektro Izlake je bilo na mestu ob osemnajsti uri. Pretirana varnost nikoli ni odveč, saj je skok s takšne višine ob nepravilni organizaciji lahko usoden. Dež je neumorno padal in zaradi razmočenega terena je bil skok še bolj tvegan. Spektakularen skok je uspel. Tomaž Zupan, igralec tega prizora, napravljen v prekratke strgane hlače in raztrgano majico, seje pojavil na vrhu zvonika, pripravljen na padec v grozljivo temo. Živčnost seje stopnjevala, po čelu so polzele kaplice, pa ne zaradi dežja, temveč zaradi notranje vročine. Svetlobni žarek je osvetlil vrh zvonika. Zaslišalo se je brnenje dvigala. Še komanda: "Akcija, gremo!" in Tomaž seje pognal skozi okno. Platno se je upognilo, a ne zaradi Tomaževe teže, temveč zaradi šibajočih kolen vseh, ki so ga ujeli. "V redu, stop. Super je bilo," se je zaslišalo z vrha. Vsi so si oddahnili. A ni bilo časa za pavzo. Uspelo je, pa vendar je potreben še en skok, pa mogoče še en in... Ta beseda še en, je odzvanjala v ušesih kot grenak priokus. Po ne vem katerem poskusu - skoraj samomorilskega skakanja v prazno - zaključek. Reflektorji so ugasnili, statisti, zadovoljni zaradi sodelovanja, so se razšli. Kaj takega se pač na Izlakah ne dogaja vsak dan. Glavna igralka se poškoduje Dan pozneje, prizorišče - cerkev v Zagorju. Višji zvonik, večja temperatura, večja trema. Pa ne Tomaževa. On je bil pripravljen na vse, vendar je prevladal strah ekipe za njegovo varnost. "Ne Tomaž, kljub vsemu ne bo šlo." Režiser je nadomestil glavnega igralca z glavno igralko -lutko. Reflektorji so zasvetili, platno seje razprlo. Glavna igralka se je ob podpori Tomaža počasi približevala vrhu zvonika. Kamerman je ležal sredi ceste na tleh, da bi čimbolj zabeležil ta trenutek, z uprto kamero nekam tja v najvišjo točko zvonika. Tišina. Skozi okno se je prikazalo nekaj okroglega. Seveda, naša "igralka" je bila pripravljena. Pozor, zdaj! Z neverjetno hitrostjo je naša "sodelavka" priletela svojim rešiteljem skoraj v naročje. Super, enkraten posnetek. Poškodovanih ni bilo, kamera v redu, zato - še en skok. Mimoidočih na srečo ni bilo, saj bi si lahko kdo celo predstavljal, da je bil pravkar očividec samomoru nekega Snemanje je bilo naporno. obupanca. Lutka je padala vse do platna, kjer je z velikim pokom obstala. Priča smo bili težkim poškodbam glavne "igralke" - zlom levega pljučnega krila, zlom vratnih vretenc, zvin roke in noge, izguba spomina in najbolj glavno - ne diha. Obdukcija zaključena. Še bolj tiho. kot v najbolj napetem trenutku pričakovanja je ekipa pospravila svoje aparature. Po odhodu snemalne ekipe so prizorišče obiskali policisti. Torej smo vendarle imeli prav. Nekdo je, v veri, da je bil priča samomoru, opravil svojo državljansko dolžnost in obvestil za to pristojne. A na žalost so prišli prepozno. Samomorilki ni bilo več pomoči. Kader je uspel in za dober kader so včasih potrebne tudi žrtve, na srečo je bila ta le umetna. Zorka Benko Režiser in kamerman Zlatko Benko z glavnim igralcem Tomažem Zupanom. /# m Revirji se - tako kot nekateri predeli Slovenije - ne morejo ponašati z gradovi, starimi mestnimi jedri ali drugimi podobnimi zanimivostmi, ki bi pritegnile obiskovalce k ogledu. Gradove, ki so bili na tem prostoru, je neusmiljeno uničil čas in povojna miselnost, da je to ostanek "mračnega fevdalizma" ali "gnilega kapitalizma" in jim zato nima smisla posvečati prevelike pozornosti. Zato je vsaka druga zanimivost v tem pogledu vredna omembe, kljub temu, da njihova umetniška vrednost ni takšna, da bi pritegnila pozornost poznavalcev. Redka tovrstna izjema - hrastniški gradič, zgrajen pred sto leti - si tako vsekakor zasluži vsaj nekaj pozornosti. Od začetkov industrializacije, ko so novi lastniki premogovega bogastva (v glavnem tujci) dobili te kmečke kraje - od boga pozabljene, z ostlim svetom slabo povezane - so sc tako zelo spremenili, da bi jih takratni prebivalci danes ne prepoznali, pa čeprav je od takrat minilo "le" slabih 200 let. Redki bogataši, ki so prišli v te krajekot lastniki novih tovarn, niso gradili gradov, le udobne velike hiše, vile, ki pa jih je "zob časa" ali "potreba" po prostoru za izgradnjo "lepih" novih sosesk, uničil. Edini grad, ki to ni, zgrajen v času industrializacije, je hrastniški gradič. Gradjebil dograjen leta 1894. Njegova lastnica je bila Ema de Scppi, ki si je leta 1907 kupila naslov cerkvene baronice. Ema je bila rojena plemkinja - Ema plemenita Gossleth. Bila je hčerka ustanovitelja hrastniške kemične tovarne Franca st. viteza Gossletha. Franc je bil po poklicu mizar. Živel in delal je v Trstu in opravil vsa gradbena in pohištvena dela za bivši cesarski grad Miramar pri Trstu, kar j e bila ena od zaslug za pridobitev plemiškega naslova. Leta 1845 se je odločil in prevzel tovarno solitra v Trstu od Angleža Borlanda. Kljub širjenju tovarne, v kateri mu je pomagal sin Jurij, se je leta 1859 odločil, da jo zaradi bližine premoga prenese v Hrastnik. Ko se je Ema poročila s tržaškim bogatašem de Seppijem, je izgubila plemstvo, a sije silno želela postati spet plemkinja. Franc Gossleth je imel pet otrok: dva sinova in tri hčerke. Emo je bila radoživo plavolaso mladenka. Družinsko bogastvo ji je dajalo možnost, da se je posvečala stvarem, ki so jo veselile. Poleg zanimanja za slikarstvo se je aktivno ukvarjala z baletom. Ob gostovanju v tržaškem gledališču je spoznala svojega poznejšega moža, trgovca De Seppija, kije bil precej starejši. Kmalu po poroki j e ohromel, zato nista imela otrok. Edvard J. Heidcr, ki je zgradil leta 1859 steklarno v Hrastniku, jo je leta 1870 prodal Karlu Francu Burgerju, ki je bil poročen z Rozino Gossleth, Emino sestro. Ti so nagovorili Emo, da je v Hrastniku pričela graditi "hišo". Lela 1892 je od družbe, ki je do tedaj imela v posesti steklarno, kupila podnožje Jelovice in začela graditi graščino po vzoru Miramar e pri Trstu. Gradič je bil zgrajen leta 1894, načrt zanj je naredi tržaški arhitekt Anton Mclan. Tu je prebivala poleti, po štiri mesece, drugače pa je živela v Trstu. Ema de Seppi seje dolgočasila pri svojem bolnem možu, zato j e vedno vabila goste v hišo. To so bili v prvi vrsti njeni sorodniki in znanci iz Trsta in Italije. Ema sije silno želela pridobiti nazaj plemiški naslov, zato je, po moževi smrti leta 1906, iskala zveze pri samem papežu Piju X, ki jo je obiskal leta 1902 na njenem gradu v Hrastiku. Ob tej priložnosti je maševal v hrastniški grajski kapeli. Ema je imela rada obiske tudi drugih visokih duhovnikov. Pri ponovni pridobitvi plemiškega naslova so ji seveda pomagale tudi visoke vsote denarja. Ko je njen plemiški naslov potrdil tudi sam cesar Franc Jožef I., se mu je šla osebno Emo De Seppi okrog leto 1900. zahvalit na Dunaj. Baronica je kupila od lastnikov steklarne tudi nekdanjo Pelarjevo kočo nad cesto in na njenem mestu leta 1896 zgradila lep konjski hlev. Med prvo svetovno vojno je bila v stavbi žandarmarijska vojašnica, po vojni leta 1922 je kupila stavbo steklarna in v njej uredila stanovanja. Po drugi svetovni vojni so leta 1961 v stavbi uredili zobno ambulanto. Alojz Hofbauer je v gradiču kasneje nameraval - v sodelovanju s steklarno - urediti steklarski muzej, zakarje zbral gradivo, a od dogovarjanja za ustanovitev slovenskega muzeja ni bilo nič. Irena Lebar Gradič v letu 1894, ko je bil dograjen. Hrastnik v letu 1922. i M«ll|>Ui Topilo*. Hko |ewe«lla In (Islega IttlijMB. «to s 11— Podplutba še ni popolnoma izginila, vendar Pika je bila mojstrica v kozmetičnem prekrivanju svojih hib na obrazu. Zdaj se je v kopalnici sklanjala k ogledalu in si s pepelnato modrim svinčnikom vlekla linijo nad trepalnicami. Na otvoritvi mora biti lepa, Mare jo bo vsem predstavil kot dekoraterko, morda se bo našel "princ", ki mu bo uspelo iztrgati jo iz Loj e vi h krempljev. Lojo. Ker so bila vrata v kopalnico odprta, ga je lahko opazovala. Sedel je na postelji in si nekaj beležil v notes. Njegove temne obrvi so štrlele izpod čela, ob čemer jo je grabila groza. Le kaj se plete v njegovi bedni glavi? Zakaj si želi na to presneto otvoritev? Ni bil Zasavčan, niti pristaš Rumenih. Le kaj si misli, da bo počel? Pokal frise, igral njenega gospodarja ali pa se za vsem skriva nekaj, kar je njena prefinjena narava spregledala. Rok se je motal po bolnišnici še nekaj časa po tistem, ko mu je medicinska rekla, da zdaj mora pa žena počivati. Buljil je v oguljene stene in si pritrjeval, da je ravnal pravilno, ker Evi ni omenil izginotja Zvezdane. Ni želel, da bi se razburjala zaman, ker je bil prepričan, da bo najstniško hči slej ko prej našel. Odtrgal je pogled s plakata, ki je oznanjal na kakšne načine se lahko človek izogne raku. Bedasto. V bolnico ali zdravstveni dom prihjajo navadno taki, ki se zaradi bolezni že sami sebi smilijo in plakati na steni, pa najsi bodo še tako preventivno osveščeni, jim revežem še bolj spodkopavajo upanje na preživetje. Odkorakal je izsterilnestavbe, na parkirišču poiskal avto in se odpeljal v Zagorje. Dan se je prevesil v popoldne in bil je prepričan, da bodo davčni prostori že prazni. Vendar je v pisarni naletel na Omana. "Pozdravljen..." je bil le ta videti zmeden. Pobrskal je po papirjih in hitro zaprl predal. Rok ga je začudeno pogledal: "Imaš toliko dela?" "Mhm, mislim, saj odhajam..." Oman je dvignil svojih stodvajset kil s stola in želel kar se da hitro oditi, ko je še nekdo vstopil. Rok se je ozrl in že zaslišal ponarejen Omanov nasmešek: "Ah, Vesna, čakal sem te." "Vem, da si me," je le ta rekla, "prinesla sem Petrove dokumente." Oman se je glasno zasmejal: "Seveda, seveda..." Roku se je takoj posvetilo: Oman je nekaj "šmudlal" okrog ženskine dohodnine. Ti ti ti ti, tudi on se je grebel za dodatni zaslužek, Rok pa je mislil, kako pokvarjen je, ker je hotel zaslužiti z "uvozom štirikolescev". "Ne bi vaju želel motiti," je navihano rekel, "prišel sem le po neke papirje, ker nameravam vzeti dopust." Tedaj se je oglasila Vesna: "Gospod Rožanc, vi ste se že vrnili s potovanja!?" "Potovanja?" se je zdaj Rok začudil. Zenske se je spomnil, Pikina sestrična je bila. Že takrat, ko sta bila z Lojem zmenjena v Mareli, sta ju Vesna in Oman (*.V.V.'.V.V.V.V.V.V.V . . . .V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.' ;.v.v.v.v.;.;.;.v.v.;.v.;.v.v.; premotila. "Ljubko otroče, vaša hči," je Vesna besedičila, ker je v Omanovem glasu zaznala, da Rožanc ne sme vedeti za njune posle," in z mojim Petrom se tako čudovito razumeta." "Zvezdana? Morda veste, kje je?" se je Rok zagnal kot pes v ponujeno kost. Potem pa, ko je zaslišal svoj glas, mirneje dodal: "Hočem reči, malo me je skrbelo, ker danes ni prišla na kosilo." "Razumem,"se je Vesna malce preširoko nasmehnila, "veste, Peter jo je nocoj povabil v Hrastnik, jutri pa nameravata odpotovati. Toliko stvari ješe moral urediti, da sem vaši Zvezdani predlagala, naj ostane pri nas. Pravzaprav ni vedela, da se že danes vrnete. Jedla je, naj vas ne skrbi. Lepošem poskrbela zanjo..."Vesna bi še govorila, če bi je Oman ne prekinil: "Mislim, da se nama že mudi." "Odpotovati?" ju Rok ni pustil oditi. "Ja, saj ste vendar podpisali..." "Podpisal, kaj?" "Ampak nocoj je otvoritev hotela in moj Peter dela na radiu. Novinar je, veste. Ja, in je tekal po butikih, sem mu rekla, v kavbojkah pa res ne moreš na tako elitno prireditev..." "Zdaj morava res oditi, Vesna," je Oman žensko prijel za roko in jo s stiskom opozoril, naj vendar ne porabi vsega besednega zaklada naenkrat. "Otvoritev hotela, kje?" "V Hrastniku..." "Pojdiva, Vesna..." "Hvala," je dahnil Rok. Ne da bi se dotaknil svoje pisalne mize, je zapustil pisarno. "Kaj pa dopust?" je zanimalo Omana. Toda Rok ga ni več slišal. Stekel je po stopnicah in zunaj sedel v avto. Torej se mora nocoj odpeljati v Hrastnik in punco najti. Na potovanje? Seji je čisto zmešalo? Konec koncev pa ni čudno, da se je dekletu bledlo. Kriv je bil med drugim tudi sam. ... se nadaljuje r UZr poslovalnico M€D€fi tel.: 0601/73 696 ttiv Akcije “ J^sSe* 4 Nudimo: ŽENSKI SEMIŠ ŠKORNJI ■ DEKLIŠKI IN FANTOVSKI BULERJI ■ OTROŠKI GORE TEX ■ MOŠKI GLEŽNARJI ■ OBUTEV, PRIMERNA ZA HLADNE IN MOKRE DNI UGODNI PLAČILNI POGOJI! ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! ! S Cesta zmage 12 A, Zagorje, tel.: 0601/61 893 Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Zagorju, na Cesti 9. avgusta 31 (pri Cerkvi), tel.: 0601/61 721 in Vam nudimo veliko izbiro JEANSA, puloverjev, majic, jaken, itd. priznanih svetovnih proizvajalcev: * VVIT BOY * LEVIŠ 501 * PEPE | * CASSUCI bulerji (škornji) znamke: * Dr Martens * Getta Grip Obiščite nas vsak dan razen nedelje: * na Cesti zmage 12A, od 9-12 in od 15.30-19.30. ure, ob sobotah od 9-13. ure * na Cesti 9. avgusta 31, od 15.30-19.30, ob sobotah od 9-13. ure. Z-------- \ PODJETJE ZA PREDELAVO ZDRAVILNIH ZELIŠČ Begunje 51,61382 Begunje pri Cerknici tel.: 061/791 750 PREIZKUŠENO DOMAČE ZDRAVILO JE SMREKOVO MAZILO! SMREKOVO /e pripravljeno iz naravnih zdravilnih snovi. Glavna sestavina je smrekova smola, dodani pa so oljni MAZI LO izvlečki zdravilnih rastlin. UPORABA: - za boleče dele telesa (mišice, vezi, sklepe...), ki so prizadeti zaradi revmatičnih obolenj, različnih vnetij, artritisa in zvinov - za otekline, otiščance, ture in mozolje - za prehladna vnetja v grlu, nosu in bronhijih - za razpokano kožo, kije prizadeta zaradi vetra, vode in mraza - za boleče dele telesa, ki so posledica udarcev in odrgnin - za boljšo prekrvavitev kože - za glivična obolenja SMREKOVO MAZILO je registrirano kot POMOŽNO ZDRAVILNO SREDSTVO in ga dobite v vseh LEKARNAH v Zasavju. Cena po povzetju; 600 SIT + PTT stroški. V_______________________________________________________________J TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 ■X vX'X*X'X'X\vX*X*X‘X'X*X,XbX*XvX*XvX*X'X'XvXvX"XH lis §11 11 "lil f '1 1 .... lili Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leTj _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA IB PARCELE !*l!ill!l!i^!*li!I!l Dvosobno stanovanje, 64 m2 in garažo, 40 m2, z elektriko in vodo, primerno za obrt, prodam za 25000 DEM. Marko Čarapič, Brdce 20, Dol pri Hrastniku. Enosobno stanovanje, 35 m2, konfortno, v centru Trbovelj, prodam. Tel.: (061) 342-930. Enodružinsko hišo z vrtom, 400 m2, starejšo, na Brnici, prodam. Tel.: 41-977 od 17. ure dalje. CC < O Z> CC u c o > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. T trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar * Bar FONTANA od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje * Hotel RUDAR * Slaščičarna ZANZI BAR Vabimo vas tudi v naše lokale: * Slaščičarna KEKEC * PIVNICA, v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ! * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE * BISTRO 75 * Gostilna Klek ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila * Restavracija ZASAVC V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE. VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO, DA BOSTE Z NAMI ZADOVOL/NI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHA/ALI V NAŠE LOKALE' AVTOMOBILIZEM Hvundai pony, bs 1,3, letnik 1992, prodam. Tel.: 27-121. „ _ Sinthesizer Vamaha PSR-48, Vamaha PSS-570 s kovčkom, prodam. Tel.: 61-740. Orgije s pedali in zvočnikom (lesli-500 W), znamke Diamand and Gold, prodam. Tel.: 61-740. Harmoniko, klavirsko, Hohner delux, 120 basov, 6+4 R, prodam za 950 DEM. Tel.: 81-297. Harmoniko, navadno, prodam. Tel.: 63-143. Stolp z omarico, dvojni kasetar, eqvilaizer, tuner, gramofon fulavtomatik diamantna igla, 2x150 W zvočniki, dobro ohranjen in ne rabljen, prodam. Tel.: 61-740. OSTALO Videorekorder"Samsung", po es ugodni ceni (250 DEM), irodam. Branko Hohkraut, Log 18/a, Hrastnik. Videorekorder "Sharp", irodam po ugodni, zelo nizki :eni(250 DEM). Videorekorder "Nesco" urodam. Tel.: 42-081. Trajnožarečo peč, feroterm, 50.000 cal., brez bojlerja, prodam. Franc Krajnc, Loke 14, Trbovlje. Peč, termoakomulacijsko, ugodno prodam. Tel.: 65-138. Peč, feroterm, 35.000 cal., s 100 1 bojlerjem, vgrajen v peči, prodam. Tel.: 24-077. Hladilno omaro, ugodno prodam. Tel.: 23-647. Karto za premog, 3.600 kg, prodam. Cena 29.000 SIT. Tel.: 23-012. Stensko oblogo, smrekovo, prodam. Cena 560 SIT/m2. Tel.: (063) 725-066. Kavč, dva fotelja, barvni TV, mikrovalovno pečico Bosch", ugodno prodam. Tel.: 24-132. Otroški voziček, Frizzo, kombiniran, stol za hranjenje in zimsko vrečo za dojenčka, prodam. Tel.: 23-848. Otroško stajico in štedilnik na trda goriva s kuhalno ploščo in pečico, ugodno prodam. Tel.: 21-408. Lisice (različne) in kune (belice), vse izdelano in jakno iz polarne lisice, prodam. Tel.: (0608) 82-180. Purane, težke od 8 do 12 kg, po 350 SIT/kg, prodam. Tel.: 42- 297. IHSTHUKCUE Inštruiram nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali pa ste željni znanja, pokličite na tel.: 73-719. Z X Izdelujemo osebni horoskop. Interesanti naj pokličejo (065) 73-477. V__________________________/ FBE*UC Marjan Vodišek, rojen 2.8. 1955 v Trbovljah, stanujoč C. Tončke Čeč 46, Trbovlje, preklicujem diplomo delavske šole, izdane pri delavski univerzi v Trbovljah, v juniju 1980. c Prvi Investicijski Sklad ////'/-'-v//yv/-)J&7 'Z/v/i/s/ f/t-/. (/yW/tfra/u/ Najboljša naložba za Vaš certifikat Razvoj slovenskega gospodarstva je zelo odvisen od premišljene investicijske politike, ki se ne sme zapirati v regionalne meje. Denar mora krožiti po vsej Sloveniji, da se bo vračal kot obogaten kapital za svež zagon in nove perspektive razvoja slovenskega gospodarstva. Prvi investicijski sklad je priložnost za vse Slovence, da svoj certifikat investirate globalno. Dobra informiranost Nacionalne finančne družbe nam zagotavlja, da poznamo poslovanje vseh večjih slovenskih podjetij, zato vemo, kje bo vaš certifikat najbolj donosen in ker zaupamo samo dejstvom, tudi najbolj varen. ' Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju: IN ■ TACT, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi; ADRIATIC TRBOVLJE, Sallaumines 2, Trbovlje; ADRIATIC HRASTNIK, Trg Franca Kozarja, Hrastnik. Za uspešnost naložbe jamči NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA telefon: 061 131 03 55 LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA ZANESLJIV PARTNER Kidričeva 2, 61410 Zagorje, telefon: 0601/61 764 .4 «1 TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 •Hxxy-H-X\\\vH-x-H-x-x-x-x"x"x*x-x-x-č MNOŽIČNO ISKANJE ZLATA V ČASU OSVAJANJA DIVJEGA ZAHODA V KNJIGI BRANA DELANA NAKO TEMATIKO MILEJŠE ODVAJALO OBUKA IMENA ARTHUR SNOV, MATERIJA UBITI EGIPT. POUT1K EL SADAT NIZOZEMSKO MESTO (EVROPSKI SPORAZUM) RISTO SAVIN HUDOBNEŽ nalezljiva KOŽNA BOLEZEN, GOBAVOST IVAN POTRČ KRALJICA PARFUMOV CHANEL GLAVNO MESTO GRČIJE AMAJSKI JUNAK V TROJANSKI VOJNI, Z EDINIM RANLJIVIM MESTOM NAPETI DALTONI ZE M cs m\ GL. INTERVAL MED PRVIM IN OSMIM TONOM OPUS ZDRUŽENJE OBRTNIKOV RUSKI PESNIK (VJAČESLAV IVANOVIČ) AEPUBUKA SLOVENIJA ETIOPSKI KNEZ SREDNJE- AMERIŠKI INDIJANCI OTOČJE OB ZAHODNI ISTRI tibetan- sko JEZERO KONEC KOPNEGA DUŠA UMRLEGA ELEMENT STAROGR. KIPAR (■METALEC DISKA*) x: TI—J IZSTRE- LITEV SATELITA LETOPIS =T PRAPREBI- VALEC ITAUJE KMETIJ- STVO KANADSKO JEZERO AMERCIJ MEHIŠKI REVOLU- CIONAR ZAPATA ČRTA, UNIJA Z1 SESTAVIL VK SREDO- ZEMSKO GRMIŠČE AKAD. NASLOV V TEH. VEDAH 100 GOSTNSKI LOKAL VRSTA USNJA LAHEK ENOOSNI VOZ ROJSTNI 2upanC?Ča ANTONIJA KUCLER POSEBNA SLOV. BOJNA PUBUCIST-KA MILIČ SVETLO- RJAVA GUNA ZGODOV. TRGOVSKO IN PROMET Nč^REDI- sirujf GROZLJI- VOST r TATINSKA PTICA ČRNO MAZILO PROTI GNOJENJU RTJUŽNO OD VALENOJE ALUMINIJ PODNEBJE TRENJE STARO- RIMSKI HIŠNI DUH « POANTA BASNI Z GEOMETR. POJEM KOREC, MERNIK PERGAMSK KRALJ VEČJA TEKOČA VOOA RISBA JK IUA selvinski GORSKI REŠEVALNI ČOLN POLET ZANOS POLJSKI PLEVEL Z RDEČIM CVETOM NEUSMERJENA KOLIČINA V MATEMATIK MODERN PLES TURŠKO JEZERO NORVEŠKI RAK • VSEUTEV V STALNO BIVALIŠČE KRAJ V SEVERNO VZHODNI VOJVODINI PRI SENT1 TROPSKA RASTUNA IZ DRUŽINE LILIJ, POGOSTA SOBNA OKRASNA RASTUNA DODATEK K MESNI JEDI PRIPO- VEDNI PESNIK SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) Z PRIPADNIK KAVKAŠKIH ALANOV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 26.10.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku Izžrebanci nagradne križanke 39/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT,Kristjan Kaluder,Log 28c, Hrastnik 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Martina Dolinar, Kostrevnica 1, Izlake 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Ljudmila Lovše, Trg svobode 30, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do27.10.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 40/94: KARO, S KALINA, EVROPSKIPRVAK, SAMOSTREL, ATI, RD, RAS, OBLA, NAT, BAEZ, VERA, VRANA, AJBA, IVA, POZA, SMER, REFREN, NOMA, KOVOR, LAERT,TROT, NEBO, TLAKA, ANJA, ODCEP, LAK, ACI, KOZAK, LEGATAR, PES, TOPAZ, AR, UTAMARO, OSILNICA, LEVIČAR, RENE, SAN, TRAGANT, ARAN, TRK. 3®SC EBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Pl ANINSKA CESTA 7 DOL PRI HRASTNIKU Lel.: 0601/43 144 * ABEL 2/1 kg * FREStO Ml DA 4,5 kg +DETM6ENT ‘KAVA 100 g * PERSIL 3/1 * PIVO zaboj 25/1 890,00 HI 1.000,00 SIT 179.40 SIT 948.40 SIT 1799,00 SIT SE PRIPOROČAMO! PLAČILO NA VEČ OBROKOV PLAČILO S PLAČILNO KARTICO AKTIVA IN LB. KRIŽANKA za MLADE 1 'T Z1 DUHOVNIK (ZANI- ČLJIVO) IVAN VI DAN POŽRE- ŠNOST, GRABE- ŽLJIVOST VEDAO MERJENJU VIŠIN HRIBOV SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (PAVLE) ŠOLSKI RED ENOTA ZA MERJENJE KAPACITETE KONDENZATORJA F ]A POZNAVAL TEMELJNIH PRINCIPOV BIVAJOČEGA rr. RADIOTELEVIZIJA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ VRSTA ŽGANE PIJAČE VRSTA, KLASA ▼ NEMŠKA REKA, DESNI PRITOK MOSELE SLOVENSKI SKLADATELJ (URBAN) AVSTRIJSKI POLITIK (JUUUS) PAS PRI KIMONU SLOV. POPEVKARICA KRANJČAN KARL BAEDEKER GRŠKA ČRKA VOJNI TOVARIŠ BOŽJI POSLANEC SPREMLJE- VALEC planeta MAVRETAN-SKO MESTO NA ZAHOD. DELU SAHARE JED IZ ŽITNIH ZRN NEPRIJE- OB&TTEK ANGLEŠKA igralka BLVTH NATRIJEVA SOL DESNI PRITOK VOLGE RISBA JK PESNIK GRUDEN IAN FLEMING SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA (NIVES) teliček NEKDANJA SLOVENSKA DRSALKA ANDREE HIDROELEKTRARNA NA DRAVI Z ARMENSKI SKLADA- TELJ HAČATUR- JAN .... gsfiac OVEN Zakopani ste v delo in čeprav v njem uživate, ste spregledali temnolaso osebo, ki vam je že dalj časa naklonjena. Izprežite malo konje in užijte še zadnje jesenske dneve. Vaša številka sreče je 55. BIK Nikakor ne pridete na vrsto za zabavo. Obremenjuje vas delo, pa tudi partner, ki je posesiven bolj kot ste bili pripravljeni na začetku priznati. Naredite nekaj zase. Vaša srečna številka 41. DVOJČKA To, da se boste vi borili s predsodki, vam bližnji ne bi nikdar pripisali. In ravno to se vam bo ta teden dvakrat zgodilo, partner pa vam bo v veliko pomoč. Vaša številka sreče je 39. RAK Dobili boste sporočilo od osebe, ki vam jev preteklosti pomenila zelo veliko in je še niste popolnoma preboleli. Ne vzemite sporočila kot prošnjo za nadaljevanje nekaj nedokončanega. Vaša številka je 45. LEV Obeta se vam nepričakovan denarni priliv, ravno v času, ko vam je denar najbolj potreben. Manjše težave v službi boste rešili konec tedna, vikend pa boste preživeli v dvoje. Vaša številka sreče je 48. DEVICA Za krajši čas boste odpotovali in kot v pravljici se vam bo na poti zgodila romantična avantura. Napolnili se boste s pozitivno energijo in se po povratku z vso vnemo lotili dela. Vaša številka sreče je 48. TEHTNICA Kar naprej seprepričujejte, da ne zaslužite sreče, ki vasje doletela. Ne delajte tega, kati prav lahko se v to prepričate in potem vam bo sreča znova odplavala. Pa si jo zaslužite. Vaša številka je 30. ŠKORPIONPo krajši avanturi v začetku tedna, bi se vam prilegla kakšna resnejša zveza. Preveč načelno in izbirčno se obnašate. Ne iščite popolnega partnerja, ker takšnih ne delajo več. Vaša številka sreče je 46. STRELEC Čaka vas pomembna odločitev. Predeh pa jo dokončno sprejmete, počakajte na razplet nekega dogodka, povezanega z vašo družino. Zanesite se na lastne občutke in intuicijo. Vaša šrečna številka je 31. KOZOROG Zaradi svoje prevelike zaletavosti se boste znašli med dvema človekoma, ki ju imate vsakega po svoje radi, onadva pa se bosta preko vas poskušala drug drugemu opravičiti. Zmeda. Vaša številka je 47. VODNAR Znova ste vtaknili svoj nos tja, kjer gori. In tako se boste nič hudega sluteč znova opekli in prizadeli svoj ponos. Morda vas bo tokrat izučilo. Ne pomagajte vse vprek, ampak le tam, kjer vas prosijo. Številka 29. RIBI Kratek obisk pri starem znancu se bo razpletel drugače, kot pričakujete. Znova bo namesto umirjene zabave v prvem planu delo, ki pa vas že tako in tako preveč obremenjuje. Vaša številka sreče je 34. jpmšmkm Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje: V knjižnici Toneta Seliškarja je ves oktober na ogled samostojna razstava Vinka Hrovatiča. Trbovlje: V DD je do 20. oktobra (16. do 19. ure) na ogled skupinska razstava udeležencev srečanja slikarske Ex tempore Trbovlje 94. Izlake: V Medijskih Toplicah bo v petek, 21. oktobra ob 19. uri otvoritev slikarske razstave. Predstavljena bodo izbrana dela udeležencev Ex Tempora Art Javor 94 in Ex Tempora Art Kum 94. Slikarska dela bodo na ogled predvidoma do 14. novembra. Litija: V avli občine Litija bo včetrtek, 20. oktobra ob 18. uri odprtarazstavaJanka Baumkircherja. STALNE RAZSTAVE Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... doupora-bnihpredmetovizsrede tega stoletja;zbirkaNOB - zbirka je spominskega značaja na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fofodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. GLEDALIŠČA Trbovlje: V četrtek, 20. oktobra obl9.30uri,bo prva gledališka predstavaZaigraj še enkrat, Sam. Igra SNG Drama Ljubljana. KONCERTI Litija: Koncert tria trobil in orgel bo v petek, 21. oktobra ob 18.30uri na gradu Bogenšperk. Nastopajo: Peter Jevšnikar - trobenta, Boštjan Lipovšek - rog, Maijan Petrej - trombon in Klemen Golner - orgle. Zabavne prireditve Trbovlje: V petek, 21. oktobra zvečer bo v Klubu Mesečina gostovala pevka Sandi. Litija: Pred Centro-merkurjem bodo v soboto, 22. oktobra ob 18. uri Karaoke z Dejo Mušič. Športne prireditve NOGOMET Trbovlje: Stadion Rudarja, nedelja, 23.10. ob 15. uri: ERA Šmartno - Rudar (2. liga). ROKOMET Hrastnik: Dvorana na Logu, 22.10. ob 19. uri: Dol - Ormož (2. liga). Predtekma kadeti: Kaj Dol - Rudar ob 17. uri. Hrastnik: Dvorana na Logu, 22.10. ob 9. uri: pionirski turnir za letnike 82 in mlajše. Hrastnik: Igrišče na Logu, petek, 21.10.: Steklarski Friši - ŠD Čeče ob 17. uri, Steklarna - A je to ob 17.50 uri, Čvek - Juventus ob 18.40 uri, Liljani -Gostilna Texas ob 19.30 uri, PP Hrastnik - TKI ob 20.10 uri (občinska liga). TENIS Zagorje: ZAS - TEN v Zagoiju organizira v zimski sezoni 94 - 95 sobotno dvoransko ligo 2x2. Začetek lige je novembra 94, rok prijave pa je do 30. oktobra 94 na tel.: 64-664 ali 71-420. REVIRSKE SPREMEMBE "Spremembe kraja najlažje opazimo mi, ki z njim živimo. Odobravamo jih ali pa tudi ne. Mogoče jih sprejemamo za same po sebi umevne, saj nič ne more ostati tako kot je bilo. Z izbranimi fotografijami sem poizkusila zavrteti časovni stroj nazaj in ga primerjati z današnjim," je zapisala ob novi razstavi avtorica Irena Ivančič - Lebar. Otvoritev razstave Utrinki sprememb iz Revirjev (fotografski prikaz sprememb v naših krajih) bo v petek, 21. oktobra ob 19. uri v Revirskem muzeju. MALI NOGOMET DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovihod 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24urjedežuma lekarna vTrbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 21. oktobra do 27. oktobra j e dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer jestalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. 1. -1. V NAROČJU SANJ-Viki (4) 2. -3. VZEMI Sl-Zasavci (2) 3. - 2. VERJEL SEM - Brane Drvarič (5) 4. - 5. DVAJSET LJUBIC - Adi Smolar (3) 5. -/. MARIJANA - Miki Šarac (1) 1. -2. C0NFIDE IN ME - Kylie Mlnogne (5) 2. -1. LOVE AND TEARS - Naomi Campbell (4) 3. - 3. KIŠE JESENJE - Prijavo karaffite (3) 4. - 5. HEY N0W - Clndy Lauper (2) 5. -/. BUCKH0LESUN-Soundgarden (1) 8 Glasujem : KANAL 10 PETEK 21.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 22.10.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 24.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 25.10.1994 09.00 KORIST NE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 kontaktna oddaja, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 26.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 27.10.1994 09.00 KORIST NE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, >20.15 REZERVIRANO zelena dolina aii izzivi ŽIVLJENJA ali SNOOPV DIVE ali DANNY PREROKUJE. 21.15 satelitski program TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 23.10.1994 10.00 INFORMATIVNA °DDAJA, 10.30 VtDEOBOOM 40 GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEVKI lokalnih tv postaj PONEDELJEK 24.10.1994 PONEDELJEK 24.10.1994 VICI ZA V VICE 10.00 PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE, 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ. VIDEOST RANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00. RADIO TRBOVLJE PETEK 21.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO SOBOTA 22.10.1994 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE 'TEDNA, 14JO ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 23.10.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE •POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTU RI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TOREK 25.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO SREDA 26.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO ČETRTEK 27.10.1994 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO FoTKA kar takO Sposojeno iz BBS Zelje Polde je videl sosedovega malčka, kako si je za pas pripasal sabljo. Pa ga vpraša: "Zakaj si si pa pripasal ta "cajg"?" Deček mu odvrne: "Pazi, kako govoriš, to je sveto orožje. S tem je moj ded posekal deset glav, praded pa petnajst." Polde pa reče: "Tako in tako vam zelje ni dobro rodilo." V vojski Oficir: "Ali ste srečni sedaj, ko ste v vojski?" Vojak: "Da, gospod." Oficir: "Kaj pa ste bili, preden ste prišli v vojsko?" Vojak: "Mnogo srečnejši." Mozart Policija je ulovila violinista. Vsako noč so ga zbudili, da bi priznal. "Za koga delaš?" "Za orkester." "Kakšni so to papirji?" "Glasbeni." "Kakšni so to znaki?" "Note." "Kdo ti je to dat?" "Dirigent." "Kdo je to napisal?" "Mozart." "Kateri organizaciji pripada tvoj orkester?" "Filharmoniji." Pa spet od začetka. Včasih mu ponudijo zapisnik, kjer piše, da pripada tajni vohunski organizaciji orkester, katero vodi neznani terorist, poznan kot dirigent, daje bil ulovljen, ko je nosil tajne spise, ki se imenujejo note, katerih avtorje poznan pod ilegalnim imenom Mozart itd. Neko noč ga spet zbudijo rn mu rečejo: "Priznaj že enkrat, tudi Mozart je priznal !" r •(J«S3|0^ i^sund;) nieinpu] :sn()3fl :z eijiiBSfi ?ii3wv>Fo»'VNvwoH'igo'»3a0x | ‘ 8 V VS ‘ V3I8 V A V8J,'JOZOTIJ: jPBl111BZ e,ll,Bl!J M | v J fr---------------- ----------------- Godovi 20. oktober: Veno, Vanda; Vendelin; 21. oktober: Urška, Radovan; Uršula, Hilarion: 22. oktober: Berta, Mirna; Kordula, Bertila; 23. oktober: Ivo, Severin; Janez; 24. oktober: Tone, Rafko; Anton, Feliks; dan OZN: 25. oktober: Darinko, Pino, Darija; 26. oktober: Mitja, Cvetko, Lucijan, Amand. 10.10. Tadeja Zapušek, Trbovlje, hči Špela; 12.10. Monika Germovšek, Sevnica, sin; Simona Žagar, ftrastnik. hči Nika; Nada Sluga,Litija, sin Domen; Vanja Herman, Mozirje, hči Lucija; 13.10. Breda Marko, Hrastnik, hči Kaja; 14.10. Zlata Kadilnik, Celje, hči Ionka; Lidija Bizjak, Zagorje, sin Leopold. Iskreno čestitamo i Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 10.10. do 14.10.1994 Volitve 1)5 Tako! Pa smo j ih dočakali, volitve. Sicer je do tja še poldrug mesec, kar pa je pri takšnih projektih zanemarljivo. In seveda bomo, skladno z našo zavezanostjo aktualnosti, v tem času morali prezreti prenekateri velevažen dogodek, saj se bodo volitve globoko vsidrale tudi v jetrniško stran. Tokrat jim posvečamo ves razpoložljiv prostor. Rdeči Revirje zbral nekaj historičnega gradiva, znani slikar Max Bunker pa nam je tudi postregel z nekaj izkušnjami. Da boste, spoštovane volilke in volilci, laže kos obljubam, s katerimi vas bodo mesec dni torpedirali župani in svetniki, ki to enkrat bodo ali pa tudi ne. Redakcija jetrnic Pomena politične propagande so se zavedali že v fevdalizmu, pa čeprav takrat še ni bilo moderne države in volitev. Od takrat velja za prvo načelo, da mora biti sporočilo vsakomur brez težav razumljivo, pritegniti mora pozornost, oblikovno pa mora biti dopadljivo. Če se zelo na hitro spomnimo zadnjih volitev - liberali so si s svojim korakanjem naravnost prikorakali zmago, krščanom pa se je transplantacija notranjih organov (srce, duša) tudi dobro posrečila. Politiki so ljudje, ki so pozabili svoje interese. Njih vodi želja, da se razdajajo za plebs. Gornja risba je dokaz tega, kako napačno razmišljamo o vojaških huntah. Politiki lahko prihajajo od kjerkoli: iz topniške čete ali izza prodajalnega puha, z malarske lestve ali borze dela™ prihajajo zgolj zato, da si na svoje široke grudi naložijo breme naše lepše prihodnosti. Sicl Izkušnje prelomnega leta 21. sušca 1948, torej dva dni po Jožefu, je na volitvah v Okrajne ljudske odbore OeFovska skrinjica potolkla črno. To sicer ni bilo skladno z dejstvom, da je enaindvajseti tudi dan boja proti rasizmu, ampak tako je bilo. Izbor j e bolj ali manj naključen; tudi na osnovi prenekaterih drugih volitev bi lahko odgovorili na vprašanje, ki najpogosteje muči manj navadne volilce, tiste torej, ki jih je moč tudi voliti: kako prepričati volilce, da se iz toplih stanovanj sprehodijo do nabiralnikov, kjer se zbira in določa usoda mož in žena, ki bi sebe zastavili za naš lepši jutri. Na omenjenih volitvah j e bila udeležba rekordna, le štirje od stotih polnoletnih niso storili potrebne poti. Sad česa so bile te visoke številke, če upoštevamo, da so ponekod, recimo na Dolah pri Litiji, zbrali le slabih 65% upravičencev? V mestih so se stvari lotili skrajno podjetniško in tako je bila udeležba, na primer v Zagorju, celo več kot 99% Kronist je zapisal "že par dni pred volitvami se je pripravljalo zelenje...postavljali so se slavoloki...zastave so vihrale v lahnem (mhmm) vetru...lepo pomladansko jutro je...ob zvoku rudarske godbe...budilo zaspanec in jih opozarjalo, da je treba izvršiti dolžnost...v očije padel velik lepak..." Pa ni mesto povsod potolklo podeželja. Na Dobovcu je bila udeležba odlična. Pokazali so celo tako visoko zavest pri izpolnjevanju državljanske dolžnosti, da še bolniki niso hoteli ostati doma, ampak sojih na volišča pripeljali z vozom. Ampak, vrnimo se k problemu. Vse stranke po volitvah razlagajo, da so pri ljudeh precej bolje zapisane, kot kažejo rezultati, le njihovi volilci so nekam lenobni, pa jo niso odhlačali ali odkrilili na volišče. Dobra udeležba je tako v interesu vseh, zato se lahko ustvarjanja vzdušja lotijo družno. Skladno z receptom, ki seje izkazal že v oseminštiridesetem, bi si lahko delo podelili takole. Zeleni bi poskrbeli za zelenje, v ljudski stranki bi podrli in obelili nekaj smrek, nacionalisti bi poskrbeli za svojo specialnost - zastave, krščanski bi pomolili za lepo vr eme, oboji socialdemokrati bi nehali gosti in bi tokrat raje zašpilali, liberali pabi kot naj večja stranka najlažjeposkrbeli za naj večje lepake. In ni hudič, da ljudje ne bi kar drli na volišča. Tiste pa, ki bi jim bolezen preprečila prihod, bi kot v dobovškem zgledu pred volilne oltarje pripeljali. Najbolje z marico z vključeno sireno, ker bi tako preprečili, da bi kdo od spremljevalcev podlegel skušnjavi, da pet minut pred dvanajsto krši volilni molk. Rdeči Revir mm SERVIS HRIBAR FIESTA 1.3 CL* fsco^t **£&*»** . FOB° „aA c-i;0:r^uNKT 06U m (.<*»" NOVO fOBD »O*®^ j s podane^ ^Ž*°m Sprejemamo naročila za novi FORD SCORPIO in FORD TRANSU mode: 95. Vse podarjene avtoradie montiramo BREZPLAČNO. POOBLAŠČENI SERVIS; VSA KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA; PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME 61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033 f /SvTlJOCG J8/a\ G3dSOV70G Borovniško naselje 7; tel.: 0601/71 331 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS V času ZASAVčEVEGA SEJMA od 19. -23. 10. 2% TOVARNIŠKEGA POPUSTA PE U G EOT pri nakupu avtomobilov PEUGEOT. X. $ SUZUKI -p****- Rabljena vozila: - R5 diesel 934V 9.000 km... 14.000 DEM -R19 89 82.000 km... 12.000 DEM - LADA KARAVAN 91 28.000 km... 6.500 DEM - R4 89 51.000 km... 5.000 DEM - NISSAN PRIMERA 91 80.000 KM... 17.900 DEM Pokličite ali obiščite nas, dogovorili se bomo. HMMimE MALGAJ ---------j 00 m------ - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! VW - AUDI TRBOVLJE -----------j 00 M------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! Ste morda izgubili službo, ali pa bi radi dodatno zaslužili? Če ste komunikativni in delavni, imate svoj prevoz in telefon, potem je ta oglas za vas! Ponujano vam dobro plačano terensko delo za prodajo na domu. Vse informacije dobite na upravi podjetja tel.: 0602/43 901,43 902 od 8. do 14. ure, ali v informativno-prodajnem centru Trbovlje, Novi dom 30, vsak dan od 9. do 15. ure ali v soboto od 9. do 12. ure. VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL zagorje d.o.o. Tei.: ei ois, 64 032, si 284 Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. TRBOVLJE fig svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Celje - skladišče D-Per 1 6/1994 Trbovlje 5000001643,41 COBISS e Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Za Vas, ki se še niste odločili, da bo TEKOČI RAČUN Vaš osnovni finančni instrument, samo nekaj ugodnosti le-tega: - negotovinsko poslovanje (plačilo blaga in storitev s čeki) - možnost plačevanja vaših mesečnih obveznosti (trajni nalogi) - uporaba bankomata (dvig denarja tudi v času, ko je banka zaprta) - plačilna kartica LB (zamik plačila od 10 - 40 dni) - Eurocard kartica (plačilo računov in dvig gotovine tudi v tujini) - MAG N A kartica (plačilo goriva - Petrol) - limit (od 7.500,00 do 300.000,00 tolarjev) Vse to in še več Vam nudimo in omogočamo - seveda, če imate tekoči račun v Banki Zasavje d.d. Trbovlje. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. .' Ud NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tet.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 ' Naročam Ime in priimek Datum rojstva I 5 .......... ulica . datum časopis ZASAVC . . . poštna št. . telefon://': podpis . . , I NAROČNINO BOM PLAČEVAL: 1 //: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) - J