"Ljudaki (lu je: 'Krilaj ga," pra^ dr. Oeorge Barton Outtan. i« PLAŠILO SLOVENSK* NARODNE PODPORNE JEDNOTE •»•rt HIT fl. Uin4b m. Offlee ef fsMaaMeai Mlf Oa. U*i4>h if«. « Uvalili MM Chtcafo, IM., petek, 20. oktobra (Oct 20), 1922. ** STEV.—NUMBER 24«. BILA JE VOJNA ZA t. prišlo je na dan, da je bila Angli-ja r velikih finančnih stiskah leta 1917. TEDAJ JB MORGAN ARANŽIRAL VOJKO. Emil Herman je zapisal v "New Tork Callu" sledeče besede: "Leta 1917. ao Združene države napovedale vojno Nemčiji v svr-ho, da rešijo pet miljard dolarjev posojila, ki ga je dal J. Pienpont Morgan Angliji in njenim zavez aikom, in v ta namen so dale pobiti 50,000 mož in pohabiti 200,000 mož ter so potrožile 50 miljard dolarjev ljudskega denarja." Herman je aocialist in po mnenju stoprocentnih elementov je trebs njegove besede ignorirati, tko že ne zasluži kazni, ker govori in piše take nepatrijtotišne stvari. Čikaški *4Herald-Examiner'' pa ni socialistični list, toda uredniški članek tega liata, ki je bil.objavljen 17. t. m , bistveno potrjuje gori navedene Hermanove besede. Omenjeni članek se glasi: "Thomas W. Lamont, zastopnik J. P. Morgan k Co., fiskalnih agentov angleške vlade, je nedavno govoril na konvenciji bankirjev v New Yorku. Sugestiral jc, da naša vlada izbriše in porabi vse dolgove revropejskim vladam, ki so bili narejeni za čaaa prvih dvanajstih mesecev, ko je J>ila Amerika v vojni. Bankirji, ki so poslušali Lamon-ta, so videli rta konvenciji razstavljen ček za dvesto miljonov dolarjev, katerega je zakladničar Združenih držav nakazal Angliji 25. aprila 1917. Ta ček. katerega je angleški poslanik v Waabing tonu urno indorafeal na J, P. Moe- vino. Proti koncu leta 1916. je bila Velika Britanija v veliki zagati, kako bi nadaljevala plačila za ogromna naročila municije v Ameriki. Dokaz o veliki atiski Anglije v omenjenem času jc najti v knjigi, katero jc spisal Walter H. Page, ki je bil tisti čas ameriški poslanik v Londonu. Ta knjiga, ki se imenuje "The Life and Lctters of Walter H. Page'*, je odkrila fakt, ds Anglija ni mogla več prodajati obveznic v Ameriki in njene finance ao šle h koncu. Tedaj je J. P. Morgan k Co. do-volila angleški vladi, da je lahko nakazala za avoja naročils 400 miljonov dolarjev več kot pa je imela gotovine v njeni bsnki v New Yorku. Morgan js vzel to vsoto naae v trdnem pričakovanju, da pojde Amerika vojno. Tukaj "ledi nekaj stavkov iz omenjene knjige: Angleži zo bili brez malega odvisni za avojo eksistenco od živil, k i *o jih kupovali v Ameriki. An (deški kredit je bil pri koncu in Anglija je bila v veliki rievsrnoati kapitulacije. Padec kredita bi bil "Kpeh nemških podroornikov. Kri je bila največja ob času Bal i ourjevega obiska Združenih držav (v aprilu 1917); denarno fctanje sngleške vlade v Ne« Vorku je bilo takrat zelo slabo. I>o 6. sprils 1917. jc Anglijs po t" gnila • iz Morganove banke 400,000,000 več kot je imela de 11 ■ rja uloženega in gotovine nr imela, da bi bila pokrila ta pri inanjkljaj. Deficit je morsl biti Plačen, ker drugsče bi bils Angli J* izgubila kredit. Tedaj je sms rižka vlada aapovsdala vojno in Plačala deficit r Morganovi ban H ia skupička aa Ubertibonde. • tem korakom je bil rešen kredit savesnišhih držav/ Toliko o tem novem koščku zgodovine. Zdaj ps hoče g. Lamont, ds raz trgsnao noto Anglije zs 400 miljo nov dolsrjev; on eelo priporoča, da ae reztrgsjo vae dolžne note angleške vlade v akupni vsoti pet-tiaoč miljonov dolsrjev. Mednarodni bankirji bodo sove da imeli lep dobiček, sko Ame riks raztrga dolžna pisms. D. R ('rissingor, kontrolor gotovine. J» 'lejsl, ds so mednarodni bankirji i*sa premirja prodali saseriškim iavestorjsm zs tri miljsids dolsrjev inozemskih obveznic, najve* drtsvnih obvesnle. Vsi t« papirji KDO POSEDUJE PARMI V illinoibu? bankirji BE FARMARJI! Rockford, IU. — (Fe pravi Oičarin. Uda, brezverca ali katoličana," je plaal aocialiatični župau Hoan C\ L. Fowlerju, voditelju kuklukaov v Atlanti, Ga. Fowler se je bil pritožil na Župana, da poatoji v Milwaukeeju napačno mnenje glede njegove organizacije. Hoan je dalje sporočil Foulerju, da dokler je on župan, ne bodo imeli kukluk- Hamilton, B. T. (Feder. Preas). — Dr. Ocorge Barton Cutten, predsednik univerze v Colgatu, je v govoru kakršnih so še malo fO-j* nobenega shoravaaja v Milwau-vorill univerzitetni predeedniki, wepm osmešil skoraj vsako gealo profe-sijonalnih političarjev o "demokraciji". Dr. Cutten je bil skozi, deset let predsednik univeraa Acadiji, Nova Škotska. Poslušal-1 so bili mirni in poslušali so ga, daairavno bi mogoče ravno ti poslušalci kričali, ako bi bil Cutten navadni govornik, ki govori ljud«1 skim množicam ob cestnih voga lih, da se vrže v ječo. 'Dovoljeno nam je, da izvr& mo največja naailja demokraciji z našimi dejanji," je rekel dr. Cutten, dokler jo hvalimo s našimi besedami. Beaeda 'demokracija' je postala fetiš v Ameriki, in Če se kritizira, ae ac smatra to la za neokusno, ampak pa je določeno, da ponesreči." Rekel je, da ao teorije ln principi, ki ae splošno smatrajo sa demokracijo, popolnoma napačni, ki naj ae opuate v interesu reeniee in poštenosti. "Mogoče jc pametno," jc nadel jšval, "da se z ljudetvom ra?* na kot a otroal in se jim dovoli, da se igrajo a vladenjem same ga sebe, sli ai rsvno tako pamet-no priznati resnieof Igra se vrši, dokler se ne pojavi kakftno vpra- KDO BO LETOS ZAKRIVIL POMANJKANJE PREMOGA? družbam ne gre rad de^ar ia. rok tanje. Na to klišcmc po! našem, veda mlsliiTvladarja. Vladar, "ki KATOUtKI ŽUPNIK DOLŽI iTIBI ŽELEZNIŠKE MAG NATE. Bvajsst tlaoš Ion antracita ja Ša naloženega v voaovih štirinajst dal. Wilkes Barre, Pa. — Kar lio tr pelo ljudstvo letošnjo simo zaradi pomanjkanja antracltnega premoge, za to odpade krivda na gls-vs JWilliam H. Trueadala, pred-sednfka Laokawanna železnice, L. P. Loreejs, predae rekel župnik, "toliko večja bo njih odgovornost, toliko večje bo trpljenje, zaradi katerega bodo morali da jati odgovor." Župnik ja dalje nagiašal, da ao železnižki tiri dolgi tri nnlje. na katerih stoji vozovi, naloženi i premogom. V teh vozovih je na loženih okoli dvajset tisoč ton an tracita, ki stoje tukaj Že dva te dna. "Zakaj železniške družbe ne odpeljejo tega premoga, postojita samo dva vzroka," je nagiašal župnik. "Ali železniške družbe nimajo dosti lokomotiv, ali so ps železnižki predzedniki napravili z antraeitnimi podjetniki zerotnl-ški dogovor ,da ustvarijo umetno pomanjkanje premoga, da lahko« povišajo cene. Na tlaoče delavcev ne dela v premogovnikih, ker primanjkujejo vozovi. V rudnikih bi bila dandanes produkcija stood-stotns. ako bi železniške družbe imele dosti vozov. Imeli jih pa ne bodo, dokler se ne seatanejo s svojimi stavkujočimi uslužbenci, ds izravnajo svojo zadevo, Dalje je Isjsvil, da je eels stvar pričela, ker se je nekaj podjetnikov zbrzlo v Atlantic filjrju in sklsnilo, da razbijajo delavske strokovne orgsnir.seije, ds tsko delavcem vsilijo "odprto delav. nieo." župnik Currsn se je v septem bru precej ze vzel za izravnavo stavke rudarjev, kl delajo v rudnikih na antraeitnem polju. Njegovi fareni ao rudarji In župnik je imel priliko, da se je ns svoje "Pastirski list kariltna/a vprašaja! ____ ao js sledeči: Rusija podpira vae aahtevei turške ' na e Iona I istlčne vlade v Angori; Ruaija je proti vsaki sedanji in bodoči nevtralni ali updnarodni eoni ob dardaaal. sko bof)iorskl ožini i Rusija je proti kontroli ožine po ligi narodov In proti vsa)cemu mandatu ali drugačni inozemski kontroli Dardanel in kateregakoli turftkega teritorija i Rusija podpira trgovinsko svobodo ožine v soglsaju a turškimi suverenimi pravicami j Rusija zahteva zaac in za vss ljudstva, kl bivajo ob Črnem morju, abeolutno prostost trgovino v ožini. Carigrad, 19. okt. — Zavesniški komisarji ao v zadnjem hipu prepovedali kemallatom v Carigradu slavnostni sprejem turške žandar meri je, ki je na potu v vzhodno Traeijo. Žendarji se morajo ogniti Carigrada Prvi kontigent 300 žandarjev, ki se je včeraj iakresl v Mtambulu, je moral takoj zaaeati vlak. ki je odšel v Čataldžo. Kljub temu je ves Carigrad v aaatavah in zelenju. Hllke eultane nI nikjer videti i namesto sultanove js pa povsod Kemslova slika Hodoeto, 19. okt. ~~ (irške čete so izpraznile t reško eono, ki > na-menjona itslijsnskemu bataljonu za okupaeijot Italijani so včeraj zasedli svoj kraj. Na tisoče begun eev, večjnoms Armencev je ušlo v Bolgarijo Bolgarake vlada je alarmirana, ker nima proetora aaUg „ n-od kste-ro drugo vledo kot v republiki. Prleešnlli se ae tzeeie nikamor, temveč ostanejo na Irskem. Kdor prelomi prisego, ge zadene »mrt na kazen. MO-ODSTOTNA DIVIDBNDA. New Vork, N. t. — Mtaadar Oil Co. v Ohtu je raspieala M« odetot-ao dividendo v delnieeh avojim delničarjem Družba js sklsafta i višat i gtsvaies od !• aa «0 milja, nov dolarjev i 46 miljonov gre delni/sr jem "ji Bljjka" jo vojaa Dola aa I S B. t. J. PROSVETA 20. OKTOBRA, IK2. PROSVETA GLASILO SLOVtnSgg HAAOOIH K»fOMI JSPHOTZ LASTNINA SLOVgNSKt NA*(X>NE j^OOrORNE JEDNOTk mmmmmmm&W* agUsor eo šopvocB. ^»»ij^f^ff^*^^ b b 1 HeseLLn SSLlmi immjtmm CMye) rtW $«•••■» fri loto in $1 U M tri »««; Chkf HM M Uto. MM M M teto* fTaicotri MON, to a* fi.oo. - ^ ' - T ROS VETA" -THE ElUCHTIKMINrl ■ JSi .. 1—f uli I I J — ^ ■SjSj; " T kUrlgkHiiT;Jus^f cuid. M o«ZST} AnoSiiifllA pr»»»* UDAREC ZA PRIVATNE BIZNISKE INTERESE. Nasprotniki nacijonalizacije rudnikov in železnic so prsjtli udarec, kajti obratovanje bark na rsid Misstesippi, ki so lsstnina ameriške vlade, pokazuje jasno kot beli dan, (Uao nadjonalizirani obrati izplačajo. Finančna poročila izkazujejo, da so te barke vrgle sedem odstotkov dobička. Dalje govore poročila, ako so ugodnosti tukaj za plovbo po rekah, da se lahko prevaža tovorno blago veliko ceneje kot po železnicah. Ta plovba po reki Mississippi in drugih rekah, ki se izlivajo vanjo, je majhno podjetje. Kljub temu se izplača. Vlada ni imela nobene izgube, pa tudi ljudstvo ima koristi, ker se tovorno blsgo prevaža cenejs kot po železnicah. Ako se umislimo v dejstvo, da pride čas, ko bodo nacijo-nalizirane železnice in rudniki, tedaj si lahko tudi predo-čimo, kako velik bo dobiček, ki ga bo imelo ameriško ljudstvo od nacijonalizirsnja teh dveh velikih industrij. Znižani bosta tovornina in voznina za potnike, ker ne bo-treba plačevati več dividend od zvodenenih delnic. Dobiček, ki ga imajo danes premogovniški in železniški podjetniki, bo ostal ameriški vladi ih bo služil za kritje njenih izdatkov in gradnjo novih transportnih potov. Znižali se bodo torej davki na eni strani, trgovina bo pa imela bolje urejena pota, po katerih se bo rszvažalo blago. Majhen poizkus, ki ga je napravila vlada s svojimi barkami na reki Mississippi in njenih pritokih, ne potrdi le tega, ampak govori, da bodo koristi še veliko večje, ki jih bo imelo ameriško ljudstvo od nacionalizacije ameriških železnic in rudnikov, v katerih kopljejo premog. 2elesniške družbe se upirajo, da ie reke in Velika jezera porabijo za transportacijo blaga do morja, kot ugovarjajo___ ____ nacionalizaciji železnic. Premogovniški interesi niso ve- g^vodi Vivif min^7 v«nkeio« liki prijatelji nacionalizacije ameriških železnic, ker so proti grškemu kralja Konstanti-tesno združeni z železniškimi privatnimi interesi- Se od- »u«. "V deJ™?0 nj* UJh.*« nnanHA^niLi ZZ__LZJa___n___(i___j_n____ boj, ki so vrži na Grškem med on- gleškim in francoskim kapitalizmom. v Venizelo« jc mo2 francozkih tvrdk "Creusot", Schneidcr in pariške banke "Union". Kralj Konstantin je pa zastopal angleške tvrdke Vickerz in drug tnr "British Trade Corporation. Danes je na Grškem porašen angleški kapitalizem enako kakor jf poražena grška vojna. Za Angleško pa gre tu za stva ri, ki so bolj reone od največjega trgovinskega poraza. Turki hočejo imeti Traeijo, kjer prebivajo po večini Orki in« Bolgari, so ko tere ee Anglijo močno intereeiro. Pa ne da bi se Auglija zanimala za (Irke in Bolgare radi narodne enakopravnosti. Boj je redi narod ne enakopravnosti dovolila Anglija, da se je izročilo Franoijl. Poljski in Čehoslovaški več mi lijonov Nemoev. Ure sa drugo Zadeva Traoije je svesana s devo dardanalskih ožin. Carigrad je aloer formolno okupiran po vojaških oddelkih vseh sovesnikov. Dejanako je pa glavno meeto slu tanovo v angleških rokah. Tako vaa j trde ofleiclni organi fVaneo ske vlade, ki je nedvomno o teh rečeh dobro informirana. Ia veega tega je jaano razvidno, da ee bo morala boriti Turčija, ako bo hotela dobiti Traeijo. protf eovrož-niku. ki je močnejži od Orčlje. Anglijo jo od nekdaj spretna v '•m. da prieili druge naj ee bore zanjo. Sedaj sili v boj malo aa, tanto. Polkovnik Kepington (Anglež), ki ima baje nalogo, do brani mir na. . . Balkanu, je dejal, da bi okupooije Tracije od etra-ui Turkov močno žkodovala Mte reso: ločneji nasprotniki so pa nacionalizacije rudnikov, ker so direktno prizadeti. Ako bo ameriško ljudstvo čakalo, da se ti interesi izrečejo sa nacionalizacijo ameriških železnic in rudnikov, bo čakalo zastonj na tako akcio. Ljudstvo mora aamo zahtevati, kar spozna, da mu korist Vprav sdaj bo imelo priliko, da to pove na odločen način. Dne sedmega novembra se bodo vršile volitve. Voliti bo treba senatorje in poslance v kongres. In kongres ima moč, da sklsne, da ss železnice in rudniki, v katerih se koplje premog nacijonslizirajo. Kaj js torej storiti, da se kongres izreče za nacionalizacijo rudnikov in železnic? Ljudstvo mora izvoliti poslance in senatorje, ki so za to važno gospodarsko pre-osnovo v gospodarstvu. Ako bo ljudstvo glasovalo sa kandidate, ki jih priporočajo profesionalni političarji obeh starih strsnk, tedaj se bo izreklo, da ne mara nacionsli-sacije rudnikov in ftelesnic, ker so ti kandidatje, ne glede na to, da mogoče na glas upijejo, da so prijstelji ljudstva, posebno prijatelji delavcev in farmarjev,, nasprotniki te goapod srake preosnovs^^^^^B Ljudstvo ima torej moč, ds izreče z volilnim listkom, kakšen bo bodoči kongres. Neumno je, da se krivda svača vedno le na poslance in ssnatorje v kongresu, ko ims vsndar iudstvo samo moč. da odloči, kdo bo ssdel v kongresu kot njegov zastopnik. Ako bo zopet is voljena taka kongresna večina, ki nasprotuje nacionslizscii železnic in rudnikov, zadene, krivde v prvi vrrti iudstvo, ker je glasovalo za nasprotnika naci-jonalisadje osredotočenih industrij, ki so srele da posta nejo splošna lsstnins ameriškega ljudstva. ; VISOKE DELAVSKE MEZDE SO PRAVLJICA Smrtni udarec so-vjetov versailjski Med tem. ko ee čeetiti zaatopni-ki antentnih velesil pripravljajo na novo konferenco, ae v naa utrjuje vera, da bo eila razmer uničila tisti diplomstični umotvor, ki »v mu pravi versaillski mir. Huska rdeča armada je prve pričela tako uničevalno delo e tem, da je z ojstrino svojih bajonetov raztrgala tieto reakcionarno zvezo, ki jc bila pripravljena proti ruski revoluciji. Amerika je tako uničevalno delo nadaljevala e tem, da je vrgla na versaillesko pogodbo ogromno množino svojih zlatih dolarjev. Dolar namreč trga papir z e-nako silo kakor bajonete. Amerika je pa tak način uničila angleško hegemonijo na morju. Mark Sullivan, ameriški zgodovinar, je imel popolnoma prav kadar je trdil, da ni noben admiral potopil angleških ladij kolikor jih je u-ničil ameriški zunanji minister Houee, ki nI pri tem riskiral nobene pomorske bitke. Kar ee pa tiče tistega dela ver-ssUloekegs mlrn, ki je določal vojno odškodnino, ki bi jo bila morala plačati Nemčija, ni bilo treba niti bajonetov niti dolhrjev, da sc ga uniči. Ta del pogodbe ni imel nikdar nobene vrednosti prav radi tega, ker je bila Nemčija brez dolarjev. Oetane še vprešanje ali bo rešena zadeva vojne odškodnine pred polomom ali po polomu nemške buržouzije. Sedaj ze pshsjsmo v trenotku, ki uničuje oni del versaillske pogodbe, ki se tiče vzhoda. Turžka zmaga nad Grško sna-či poraz Angleške, Lloyd'1George je velik prijatelj grškega bogataša. Baeilja Zakharova, ki jo poglavitni steber tvrdke Vieker in drug, in poglavitni denarni'sala-gatelj grške dršave. Vsled tegs prijateljstva je dobila Grška od Anglije za eedanjo vojno 4 miljo-no šterlingov. Omenjeni grški bogataš tvori namreč ves msd grškim in angleškim kspitalismoss. Grški kspitsllzem pfedatsvlja na vsbodu že dolgo čaaa sem upliv angleškega kapitalizma. Boj, ki Narodni katoliški gvet ss je obrnil na rasne tovarnarje sa podatke o zaslužku delavcev. Na svoja vprašanja je prejel odgovor, da lsučenl delavci povprečno zaslužijo ns leto po $1,826, netsučeni ps po $1,026. Ako se U saslužek primerja s delavsko mezdo v juliju 1914, tedaj je po lsatni ispovtdi tovarnarjev in podjetnikov dokazano, da je bila delavska mesda v decembru 1921 ss enajst odstotkov višja kot pred vojno. In kaj je enajst odstotkov več aaaluiks v primeri s | sil no Frencoee draginjo, kl js bUa v decembru lani in ki jo imamo še, ,lin-t glej žmenla. tudi Hoigarljo. Hov. amDTl . , , . . IjeUko Rusijo, Sovjetsko ITkrajl- Jzpoveci In pffananje tovarnarjev pomen »u. da je; a* ia Kovjetake o^rgijo. To so beeedičanje in govorančenj? o visokih delavakih mesdah j so ketere ae polkovnik navadna pravica. Bogastva ae vedno bolj hitro osmdo-točujejo v rokah poamezmkov, ljudsks masa pa postajaj a vsakim dnem vedno boi siromašna. v * » < potiti*, »al carski ia MUjakevi. Kljub temu ime ono velik interee na tem, da se reši dardanslako vprašanje na način, da na bodo trpeli škodo narodi, ki bivajo ob Črnem morju. In ona ne bo priznala nobene rešitve, ki bi bila sklenjena bres nje. Angleški imperializem, ki ja bil rsnjen v Mali Aziji in v Traeiji, je doHl brco tudi v Egiptu in Me-sopotamiji. Po vojni ae je engie&ki imperializem ustrašil preporoda v ialan-skem svetu. Zato je pričel napram svojias muslimanskim podanikom operirati s neko liberalno politiko. Pričel je naasreč deliti patente narodne ueedvianoati. Ko je v pretočenem meeeeu februarju spravil v zapor Zaglul pašo in vse voditelje egiptovskegs narodnega gibanja, je angleški imperializem profclamiral neodvisnost X* gipta. Takemu neodvianemu B-giptu je vsilil novsga kralja, ki ima za seboj le angleške kanono, ki ao ostali v svobodni deželi. Voditelji egiptovskega gibanja, Id niso bili še aretirani, ao v meoecu juniju isdsli močan protest proti sngleški tirsniji. Zato so prišli v neodvisnemu Kglptu voditelji narodnega egiptovskega gibanja pred angleško vojaško sodišče, ki je darovalo vsakemu voditelju 7 let ječe. Drusi odfror, kl jo ponovil protest, je tuši prišel prod angleško vojaško sodišče. In vendar so ljudje ploskali I4oyd Geor geu ksdsr je £7 februarja dsjsli Egipčani imajo ssdsj prosto na rszpolago, da si ustvarijo življenje in zakone po svoji volji. Novs egiptovsko vlada obstoji le po volji angleškega vojaštva. Ta vlsds ni bila ln na mora biti od nobenegs izvoljena. 8sj bi pa bilo tudi satsšno govoriti o volitvah, Id bi se vršile v varstvu angleških vojakov. Zakaj drži An-glija evoje vojaka v Egiptu! Zato ker jo ekrbi sueški kanal. Vsa nesreča Egipčanov je v tem, da so so rodili ob sueškem kanalu. Ako bi bivali Egipčani ▼ Rusiji, v domovini komunistov, kakor n. pr. vlade Peuss ia Tambovh, tedaj na bi imel Lloyd Oeorge nobenih pomislekov in bi prav zarez priznaval potrebo popolne egip-to veke neodvisnosti. Tudi v Mezopotamiji so novili Angleži neodvisno kraljevino, ki so jo, scvede, v naprej o-prostili petrolejskih izvirkov i Mošutu. Vsa neodvisnost Mezopo tamije obstoji v tem, da so mora pustiti neodvisno ropati. V sa-hvslo js ps dobila Mezopotamija angleške polke in v dar kra-ljs Faysala, ki ga je general Gou-ran, (ustanovitelj "neodvisnih" dežel ns račun Franeije), zapodil iz Sirije. Angleži trdo da je Fay-zal izvoljeni krolj. Kako t Na čl sto lep načini Vprašali-ao An gleži poglavarja arabcldh plemen aU žele imeti Fajsala ln angleške slste denarje in navduženjc poglavarjev arabskik plemen jo bilo veliko. Tods slst denar v rokah poglavarjev arabakih plemen samore imeti neprave kovane uspehe. Gospod Con, angleški general, ja šel pred dnevi obiekat mezopotamz-kc>ra kralj*. Tam ja eOšal prav na glas govoriti proU Angliji. Ksj se je sgodilof Posledica je hO* da |s kt5j Faysal nenadoma sbolel in njegovi ministri so bili vsi aretirani.^ Ne vemo notančno kakšno kolesen ima kralja Fayaal. Na verja memo, da jo bolan lo na elepiču, kakor to trdi angleško časopisje. Naa ss sdl, da boleha Mesopota-mijs na drugI bolesni. Preveč ima pijavk in te ao morajo odutraniti, drugače no bo okrevala. Da saključias: Ksr karaktsrlsi-ra angleški pološaj na vzkodu je poloas pogodbe, ki je bilo nsreje-na v Vereailleeu. Ta koa papirja je Ae vee rostrgsn. Ksdsr'se zgodi, kakor je sedaj slučaj Rueije ia Turčije, da ss or ga nisi rana sila mudi pri tem, da ga rastrše popolnoma, tedaj sač-no dogodki prehitevati voljo člo veiko. Drugače gre delo bolj po fišif obeh slučaj« je ^ enak !'ni*enj#» vrrMilUk^ga mi tvspeh narodov, ki bivejo ob čr-lru je priAdo in bo šlo neprej ker orju. I je ni ailo, ki bi jo delo uetavilo Kej to poaM>ni. Cshoalovakija nima nobenega morja. Jogoalavlja ima le koa Jadranskega morja. (Mane Rum* nlja. ki aama ne ve prav dobro kaj ho*e in aicer sato ns kor no ve ali bi ee aaaloaila aa Aagleše xhl Mew Tos%, (Jugoalovsneki Oddelek F. L. I. S.) wiit vniontiA. , Pvavioo do podpore imajo matere t vdove, sapuŠčcnc, ali kate-rik možje so popolnoma onesposobljeni; katerih možje se neha jajo v kakem držajem zavodu. (Mora biti auiti vsaj dveh otrok). pogoji: Pomoč morjs biti po-trebna, da aa otrok obvaruje pred sansmarjenjom in da utegne mati oetoti doma. Moti ne sme poee-dovati nepremičnin ali premičnin rasun pohištva. Pogoj je, da mati ne dobiva podporo od zaklada delavakih odškodnin in da ni sorodnikov, kateri bi bili pripravljeni skrbeti sa otroke. Mati moro biti sposobna sa umno, nrsvstvsn* in teleeno vsgojo otrok; nlkska odrasla oseba ra-gun nsjbližnjih sorodnikov no stanovati v iati hiši Otrok g^ra pohajati v Šolo. Mati sme delad isven hiše s dovoljenjem sodišča. Nsstanjsnost: Zahteva sc dr-isvljanstvo Združenih držav, tri letno bivanje v Countjr in pet letno v državi. Staroet Otrok: pod 13. letom. Podpora: Za dva otroka $15. na mesec, za vsakega nadaljnega otroka po 46. na mezee. Največ ss vso družino $25. ns mesec. Trajanje: Podpora se lahke podaljša do 16 lete, sko je otrok bo-lehen sli nesposoben ss delo. Tekom teh treh lot sodišče sme vssk čas smanjšati ali ustaviti podpo-I*. Uprava: Podporo izdaja County Court ki imenuje osebo ki nsj preiskuje slučaj in poroča sodišču. Sredstva: Iz fondov dotične Couaty. Wt0WN0. Pravico do podpore imajo mate-VOi vdove, »opuščene (čez eno leto) ; katerih možje eo popolnoma onesposobljeni; ksterih možje so v zsporu. Pogoji: Pomoč noro biti po-trebns, da se otrok obvsrujo pred sanemarjanjest ln ds ee ohrani dom ; da mati utegne oetati doma. ,H*na. meti mora biti .postna aa moralno in teleano vzpojo otrok. Pomoč mora biti potrebna sa pravilno domačo vsgojo otroka- Dalo isven hiže: Mati sme delati isven hiše po par ur na teden, kolikor dovoljuje sodišče. Naotanjenoet: Eno leto v County (mož je moral ob svoji smrti, oziroma odhodu biti nastanjen v državi). Staroet otroka: Pod 14. letom. Podpora: Za eno dete $20. na mesec; sa vssko nsdsljno dete po $10. na mesec. Trajanje: Board mora odobriti podporo, ako gre čez šest mesecev. TTpravst Podporo dovoljuje Bosrd of County Commissioners, kateri preiskujejo vsak slučaj. Ako je podpora isdsns, nadzirajo podpirano družino. Sredatvs: Is saklsdov dotične County. '] Meteoriti. Kdo je delavec? To vpražanje je zaatavil Bris-bane socialističnemu voditelju I Hil!quitu v New Yorku. Takoj nato je pripomnil: "Ne pozabite šteti med'delavce tudi Bockefcl. lerja ,kajti organizacija oljne in-duatrije y tudi delo, in sicer m-liko delo." Ako je Rockefeller — stari sli mladi — delavec, po|em je tudi vaak cestni ropar in tat, ki vlomi v hišo, delavec. Pravzaprav i. mata ropar in tat težak posel iu precejšen riziko, kadar opravlja-ta njuno "delo." Delati denar in delati za denar sta dve stvari. Delavec je tisti človek, ki prodaja evojo delov, no enerzijo — eneržijo mišic in možganov — za mezdo. Ta je de. Iavee v današnjem zmialu besede. Kadar izgine profitm sistem in i njim vred razred iskorižčeval. cev, takrat pa bodo vsi zdrsvi iu sposobni ljudje delsvci. o o o Delavec, ki se dandanes pohva. li, da ima delo, ae moti. Vsako de-l oima gospodarja, toda mezdni delavec ni goapodar svojega dela. Statistika kaže, da je 75 odstou kov farm v lllinoisu lastnins ban. kirjev in drugih denarnih mogotcev, ki posojujejo denar farmar, jem. Kje amo žc čitali:. . . Amerika je dežela evobodnih državljanov, ki ljubijo avoj dom in avtomobil----1 • • • S povprečnim amerižkim de-lavoem je ta križ, da ne ve, kaj hoče. Na volišče gre, vzame gla-sovnico v roke, pa š^ne ve, koga bi volil Kadar bodo delavci, ve-čina namreč, vedeli, kaj hočejo, tedaj si bodo tudi isvolili, ksr ho« če jo. • • • Zdaj imamo zločince nove vr. sle. Pojavili so se roparji moških' žlez, ali kakor se že imenuje ti. sta reč, ki baje spolno pomlsdi starega ali izkrokanega moža. Mladi, krepki možje eo v nevarnosti. Zločin je pa toliko bolj brutalen in nečlovežki, ker je zve-zan s trgovino/Možke mesarijo v svrho, da bo kakšna stara razvalina nadaljevala zvoje racuzda-žlyJifijai«4. jsarili možke iz maščevanja in zaradi svetega devi-štva. Cerkev bi bila svoječasno najrajši kastrirala ves svet. 0 nekem svetniku se čita v knjigah, da si je sam odrezal oi^ane z namenom, da ee je zavarotal proti izkužnjavam. Ti barbarski čaai so sicer že deleči za nami, toda evet je še ved* no neumen. Kar je bilo prej morala, je zdaj trgovina. o o o Papež jc diktiral, da -sc škofje in duhovni no smejo .mešati v po-litiko. Naš pater ne verjeme temu poročilu. Verjel bo šele, ko bo Čital v sveti "Tribuni", ki prinaša le resnico in nič drugega kot resnico. K. T. E ___ dloo obcovaaja g vtamgmarif Ako ao vaš. saraši si knjigo Zaje ^ »«*H»silajiesvni t. J. Varčujte s premogoma Kow Tork, (JugoslovanaU oddelek P. L. I. S.) Najbolj enOeta-ven način, kako aaj štedite na preaugu, je ta, da ga toliko manj rabite. Toliko bolj*« za zalogo premoga, ss vsš žep in tudi zs sdravje. Federalni sdravstvenl u-rad jo sploh mnenja, da večina mestnih stanovanj je preveč zakurjena in da norssalen odrasli človek bi prav lahko isksjsl rev-no tako dobro aU pa So boljše, ako temperature njegovega ata. no vonja bl bila za dva do dsset ■topinj nižjo, kot je oMčajao. Amerikanei vendarle nieo take nožne cvetMce b roslinjoks, da bi potrebovali od 7t etopinj ali še veš, no kekršnjo navadno naleta-▼smo v piaarnah in apartmentih SS stopinj Fahrenheita je bojo aa doeti gorkote sa one eeebe, kjer ee navadno madiu. In eelo 65 sto piaj sadoetuje sa konfort brca ni kako zle poeledice ao sdrsvjc. Znižanje tomperatare od 72 ns Ift stopinj po predstavlja nič maaj kot prihranitev petine etro-škov sa knrjave. kakor to coni f^dfrslni rudniški ursd. NekeU ri sdrovniki trdijo, da zimski kaš-Iji ia prehladi sa bolj pogosto po »lodioo preveč kot premslo tak ur jenega stanovanja Nižja tempo »tara bi v mnogih nlašajfth prod stavljala aižji sdravniški račun. Mnof« kadra se trati aa I0EE12 MSUVUL 1 kralj in 0 mili ionov kmetov. "Progres" piše: V "Eshaeziji'kimamo enega kralja in 9 milijonov kmetov. Za enega kralja je predvideno v budžetu (proračunu) 60 miljojaov dinarjev, za 9 miljonov kmetov pa 110 milijonov dinzr-jev. Kraljevič Jurij vstraja. Zadava kraljeviča Jurija ae je pooetri-la. Notranji minieter TimotiJeviŠ, ga je hotel pregovoriti, da se u-makne v Niš še pred kraljevim prihodom. Kraljevič Jurij je izjavil, da ee ne umakne iz Bco?rade, pa naj ae zgodi karkoli, finančni minister Kumanud! je odredil, da ee mu ne izplača apane-ža. dokler ne zapusti beograde. Kakor zavzema sporna zadeva kraljeviča Jurija a kraljem Alek-sandrom in vlado vedno resnejše oblike, tako tudi napreduje v armadi gibanje obeh oficirskih klik: "Bela roka* ki atoji sa kralje in vlado, in med "Črno roko", ki stoji zo Jnrijs ln proti sedanjemu rešimu. jen je sob, ki nieo v robi. To je zleeti resaiea glede spelnie. Sej najbolj zdravo epanje je ▼ nesa-kurjenih sobah, kamor lahko prodira polno svežegs zraka. Ljudje aa Francoskem in v dragih evropskih deželeh ee oči-vidao prav dobro počutijo pe zimi, nt da bi kurili niti adaleks v takem rassserju. kakor razvajeni Aaierikane* smatra to potrebne aa svoj koasfort. OGLAR« PETEK. 30. OKTOBRA. 1922. PROSVETA Fedoialdi £ r lonvencija Illineteke Aelavake ^racije. V sredo je btl^ »oglas prejete reaoluclje ea odatevit , p^topenje proti juatlčnemu iku I)aughertyjd in avesnemu iku Wilken»onU seredi znan^ ijske prepovedfanepreRi stav jim Plemiški« delavcem. Ia-'resolucije se pečlje vsem kon kom hvaenstdrjem. — Dalj< bil« »okside spfcejetA resoloel ki zahteve priznanje ruske rjetskk vlade in »edgnje mehi-^ ladc po ZdruŠenlh državgh. fjeta je bils tudt resolucija, Jovljena na feveruorja Ste r Kalifbftriji i vMcvo, da ■i upu*11 u ječe Thomaoa J. f?a in W.'K. Billingse. rje premogovniki trdega pre. oga, ki so last <*len Aid en Co. v tatcrn SersntOnu, Pa., so mors-fprenehati s , abrstom in 5000 rmogarjev je bres delo is raz-ker druibe nima železniških ia odvažanje premoga. Rovi ejo po 200,000 ton. premoga v ccu. Vozov ni, ker železniške družbe v Peunsylvaniji še niso. enile miru s svojimi nameščen-r delavnicah. 80,000 rudarjev in njihovih len otrok v okrajih Someraet, jrette in Westmore|and v Penn-še vedno stanuje v šoto-To so rudarji, katere oo doni-prglo na cesto is kompanijskih ker se nočejo vrniti na delo ez priznanja unijo. Heeto New Cork pošlje komisijo' pot mož v | Someraet, kjer ima preiaka-rumere. CeotoielosnUka druŽ-Iaterborough Rapid Transit v New Yorku ima pogodbo s »rwind-White komponijo glede loga ,to4a zadnja je ktittle no-Ibo in ne pošilja promdgv ier ni pobotala, s tudar ji, sUvko-pa ne morejo n&opati d6volj »egOrfTa jo vsrok, dn js new-■ župan Hjrlan poalal pre-»vtlnO komisijo v Pennsvlva- K. ' - 100,000 delavoev je dobilo io v Illinoiau v tekočem letu, ■ta od lanakega oktobra. Ta- poroča državni department za io. Poročilo se plesi, dO je bilo zh<"•(•( ku oktobra t. i vpoali 1,387 delavcev V 1997 U Sim je bilo lanako feto ob tem iku ^-poelenih le okrog 200,000 ■iveev. ' 4°bro delavci, kadar ga iščejo. Nagrada, ki jo dobe doalušani vojaki i,o zelo majhna odškodnina ca njih izvršeno alušbo, zategadelj ae priporoča vsem volil- cem, da glasujejo sanjo. _ + < ■ bojrvit sodnik ; W U kaabarre, - - -Pa. — Pred ml-rovnim sodnikom Edward Bur kom je atal Anthony Azakas, obtožen, da je tepel svojo soprogo. Sodnik jc potdušal le del izpove di, na kar je rekel: "Prepričati se hočem, keko je to njemu všeč/ Ukazal je Azakasu naj stoji mir no in se vzrsvns. Na to ga je sodnik udaril po levem očesu. Uka-aal mu je, da naj vstane, ko je A-zakas padel. Udaril ga ja drugič po desnem očesu. Ns to ga je kas noval še nadeaet dolarjev denarne tftobe. Azakas Je izvršil veliko aipo-voat in tudi kasnjivo dejanje, ker je pretepel avojo aeprogo. Kaj pa je storil sodnik, ki je obtošenee udaril dvakrat v sodnljski dvo-ranif Zakon mu ne daje praviee pretepeti obtožencev!' Akesaa je zaslužil kasen, ki je določena v sekonih. Ksj ps je zaslužil sodnik, ki se je pretepal v sodnijgki dvorani? loko vprašajo ljudje, ki ao proti eftrovostim in provljo, lle se- sirOvoat ne odpravlja z drugo eirovoetjo. INDIJANCI RAHTRVAJO LIUTO PRAVICO. TO- ■ Eanaoe Otty, Kane. - Na konferenci Društva ameriških Indi-jancev so govorniki naglašali, de so Indijenci upravičeni do volil-ne pravice ln drugih privilegijev, k! eo jik določni ameriški dršav- ♦'Ali amo ml tisto pleme, ki je livčlo tnkej pred prihodom Krištofe Kolumba v Ameriko in kateremu se ne podeli volilna pravi » je vzkliknil dr. Oerloe Mon-teaume, poleg je pa dodal, de ao indijanski biroji naprave, katero eo se preživele. "Biro ima dovoljenje, da uničuje pleme, ki je živelo greje tukaj, preden je doapelo belo pleme. Amerika je oproatile zamorce. In nekdo je rekel, da bi moral Lincoln najprvo osvoboditi Indijance," je nadaljeval Montezuma. Noglašal je, da se Indijanei ne bojujejo Oe denar, ampak šele, da so proeti tlakerstva. Drugi goveh niki oo neglešeli, de Indijeeei lok-ko ekrbe aemi saee in da ne potrebujejo varukov. w ^aaa Unua Ktff?m j t lun t » rnty iaaka f naOrada prkd VOLILCI V ILUNOISU Chicago, SI. — Voiiloem v Illi-»«u bo* predloženo tudi vpraša-Sje. aii naj se hplača doalušenlm vojakom, ki so iz "dršave Illinois dužili v svetovni vojni, vojaške %'rada. Vprašenje izplačila na fr^ie bo tiskanb na mali glasov-is *c glasi v angleščini: Khsll tha State of UU-«*strset a debt ef W ».000,000.00 aad te tkat aanuatty «fM«at ta * »urb Itondi rti« aad to ilwharg« tke* >urb bondi arlthia tmtntj y*r* from iaaueaee la a«-»ardanco wltk the aeevis-"'»* of aa Act of th« Oea- J itlea "Aa Aet to Pra-*' • Pajraieat ef Ceapea ^ , oa t« cartsia pevsees w •bo nrrted wlth tka Mili J«r or Naval KO ees ## Ua l»»tfd Htatra le the ra-»»nt w«r w>ih GermtnjV* Kdor glasuje ze izplačilo voje-»«' ""grade, mora napraviti v o-v,rj»i )>oleg boliede II ksie vzorec. ^B t borni ca je aklenile, de vprašanje ispfečfla vojaške aa predle« ljudstva v drlevi ne splošno glea^vanje. Zs " ga mora bU* oddana vačiaa P v /a izplačilo vo jelke nagra-' sli "bonuaa", kot ga Imenuje-9 Američeni da 00 lsplale. 1'« t najet drugih driav je ie ie-" "lo doeluienim vo jokom ne-izplačana pa ni biU v df- Prees). Kuklu ds ims KUKLUKSOPSKA BABAVOST. O. (Federated Dr. i. €. Craig ia At-.4'oeeartki govornik" ,je govoril v 4 0o-cerkvi" pred štiri ftfkej i, je baknl, ifetvo avOjo organizacijo v Bali hiši. Poslušalci ao to baharijo pozdravljali z burnim ploskanjem. Ko je Creig opesil, kakšne uep^e doseše z bramsai. ran jem, je trdil, de se po njegovih žllek pretaka indijaneka kri in da je direktni potomec Aste* kov. To je poeebno neglešel, ko ja islivel avoje jaso na tujezemee, poeebno na tiote, ki prihajajo iz vzhodne ih julne Rvrepe. Vzkliknil je: "JtuMukškian je najuspešnejši trajnoolušbeni oietem, ki je orfonisiren ne svetu." In šupnttc te eorkve rev. C. C. Crawiord > rekel, da je srečen, da more odobriti principe Ku-kluksklene 1 PASAŽIRJI Z NASEDRNE DU1 RRIRNI LA <'?ee" križec Drievna poete- i" 'drevljeii in avirele ee godali ae, de oe sdej pseabljagl !n ostanejo pozabljeni, ako ee 4 ljudstvo ne spomni ne volilni » m gla*nje se ispbšalo veja-"•grede. Večine ammde ae »inovi delavcev ia fanaer-' ozvanl ae kUl ie ievere hi "ga, da grede šes morja. ■ fantov ae ni nikdar p aaaaj, drugI ee prflM po-aR pe beto aaaaj. IM, -tali adravi, ao moreli iaka-Kake lahke •t. Angustšne, Fle. — Parelk # njo. "Poakrbel sem, da ae odetra-nijo vae poatolje s ognjegaanih poatej." Ognjegaeci nreiemajo ae deaet do petnajat dolarjev nižjo mezdo, kot orgeniairenl delavci. Od ovoje aaasde pa morajo plečeti aa avojo opremo okoli dv leto^ ,, boli dve ato dolerjev na aOMfSftS NA KONVENCIJI LROIONARJEV. | New Orlesns, Le. Ne konvenciji Ameriške legije (orgenise- cija doaluienih vojakov) je bi|a v iredo aprejeta reeolueija, da ae bo lerija nadalje bojevala aa bonus> Legije je tudi eekljUČUe, de morajo biti easkrinkani vojni prefl-ter ji in t bodoči vojni mere velje-tl obveana služba no samo za vojake, saarveč tndi za dele vee ln kapitaliste. Med gosti, ki sq sdroairoli legi-jonarje, je bil tudi Oompers, predsednik Ameriikt' dele veke federa-eijo. Rekel je, de ata legija in fe-deracija največji organizaciji v AmeHki Ia da moreta "delovati skupno ga Utereee ljudstvo." ^ PRROSNOVR V OROANIZACLJI ŽRLRENliKIH DKLAVORV, n«4atero preoenovc. nih predsednikov štirinajst na pe^/M« eije ee premaati ia. De DetroAt, Miok. — Organizacija železniških delavoev, di delajo aa , šaleaniških progah, ie sprejels merile glsv-sniisls od oi orgenlae-eije ae premaati is Detroita v St. Louis. Rksakutivni odbor jo bil poobMčen, de prode etavblšče, na katerem ae je imelo graditi po-nlopjc ae glevni sten. Fljoedel, novi predsednik, ki je nasledil Grablu, je jsjnvil, da ne odredi takoj atavke, ampak da ae tndi atavke ne boji. Fjoadal je* član orgoniaeeije dvajset let. OS^OSR UBITIH NA ti* KRIŽIŠČU. (Nadaljevanje o prve olranl.) mina ata koauj ušla smrti, Cetau- ra je bil smrtno poškodovan in od-pel joti 00 ga T bolnišnieo. Domine, ki je aeipl nepoškodovmi, pripo šle zavore bližal krU -te, peedei Lok6moei< RUh, It. okt. — Ital i jonska vlada, ki je nekej tednov omahovale pod pntiakoai feMov, ee je laonč- iiMaro; T^vi jtTt^JttSi saide k 7. novembre. PaitoM nfroAejo Vi KiM if. efct. — Vatikanska ob-v skrbeh saradi grošeaj da bodo o silo oknpirsN _ ia aor mogla vili aedaajo vla* de, eko slepa ne odeihpi. Ako fe-eč čhsi iavrša avojo greAaje. ee pe-I bejl, da aepnde je Vsdkea. peš sš prev alš aaverevaa. Nje-fOve šviesrake garda je bolj as vedttje, da eo bile zevore drignje ne, ko se > približal JirUišču, a ao bile SOpet Se prte, preden je pre-vozil križišče. Lekbmotiva jc ss-dels rad nji konec avtomobila In ge vrgle ne polje. Domina ae ja ka«n"j<5 prebudil, ko je leM aa polju.' • Paaažirjl, ki ao ae peljoli domov v lokalnih vlakih, ao videM, keko ate oe driOta v objema moš In fte-ne, evtemobH je pe gorel. Neeio-goše je bilo njima pamagosi, dokler je gesel evteoMbll. Peaaširjl oo MU prtettjeni gledati, keko dvojice poet a je »rtev ognje, hI ja nastal, ker jo lokomotive razbila nabiralnih* aa geaolin Tretje nezgode se ja dogodila v Oarpju, led., na Chieago, Loke ia j^>nth Bend električni fJbiti ete kili išlotna mre. Allee M. Kvana, ao proga mr liškoge oglednike dr B. R. Rvan ae, in njena IP-letna hči Iaebrila Po isjevf prič ja vlek veeil s ne aneaako kitrloo In js vrgel leni dve ete čevljev daleč. Cferts Oebert ia Ira Porajr au asa rs šil s an krišMča Ha I umore Oblo šet*rr«ee v Nlue lelaadu, ko sle v tevoraom avtomobila kri. Ubite ete , ' livrievalni odbori ' » " UPRAVNI ODSEK. Pradaadalk VlMeei Calnbee. našpradsadatk Aad*«« Vldrlak glavnimi vrati je napiaano komaj še Čitljive Dantejeve beaede: "Peljem te v dolino isgubljenih, v dolino ueizmernege gorjs." To je kraj Toekoje — grobišč« 17.000 ujetnikov od 25.000 tja privedenih. ■ , V marcu leU 1016, so prišli Ua prvi transporti vojpih ujetnikov v še nejogotovijene ltaene barake. dele s Čeaom so dofotovili tis v barakah g opeko Jn, ptreho ph-moteli g zemljo, drugega aevaro-vonja- proti mraau ni bilo in baraka ja oatala taka kot prvič narejena. ' llod poletjem je bilo taborišče prenapolnjeno in na jeaen je ia-bruhnil pegeeti logar, ki je potem kooil med ujetniki veo zimo. S praznimi rokemi ao hoteli nekateri ruski ia vojno ujetniški zdrav-niki pokončati epidemijo. Menj kolo je sdrevil, slame, perila, le-ae, vode vpona^ ^ . Sneg je aakril pokrajino in bil do oken n^vlsokem, veter jo oe- 10 obmetal okna a anegom, da je bila fte podnevi tema v baraki. Na golih pričnak je v vsaki be raki ležalo po 800 mož, bolite zdravi vsekrižem, ne dovolj obleče^, eeatradani, ko pa ao dobi 11 jedila, preobjedenl V prvi pri? ni ao ae tepli, ker bolniki niao mo gli aa vgpeti višje v četrto vrato prlčen. Vee je kakor iaumrlo. Lo stokanje bolnikov je čuti ia kotov, telek vlašen vaduh napol oarečje. Stranišča n1 ln bol niao v atenu Iti v aneg. ončuo je poveljnik ned bere kemf ukazal iaprasniti štiri bare ke, ki naj bi alužilo kot "taollra. ne barake." Toda bolniki oo imeli le eno šal jo, de bl emcll oatati med sdravlmi tovariši, kjer ao še dobili keko pomoč ln lepo boae dO. Semo v izolirano bereko st je Vsskdo bol, kjer ni slišsti dru-gege kot eelo vrsto od bodo ln bo lesni ponorelih ljudi e fsntaatlS. nim točenjem ln smrtno vsdihe u m ira joči h toverliev. r " Odločeni bolniški strešniki so bili ie od prihode ujetnikov preo-b ložem in tako so poeteli sskrk BB-Hi 19, Jokeslava, Pa., at. taialk Novak. si MaaaM Me vpravllalj glasila F tile GtAu. PORO aha uns«rwm4, prašsadnlk. 407 w ilbat, Im tre, Uarberten. Okla, Fva nmli Bea 101, LavvOaoa, Pa., iflalZlU. OLNIŠKI 00 Noreli, ^^t^ie^ '(/bt^ieMi' • Mar, Sea 1« R. r. D T. Mallkavr Tark. tajnik k*J»Uk.a. »ddalka Jala Za^ V.«rUh, aradalk «laatta kverlaik« POROTNI OOSEEi Har Si., SM«Sfi»M. III., Martin Pred A VUar, " —J__ •OLNIŠKI ODSERi OSREDNJE OKROURi Mat Navak, predaadnlb, SOS740 9. Uvredale Av4 VZHODNO OKRO&JEi Jaaak Amb^šll. Eaa SOOTMvaa Ren, \ŠM Jaka uraialj. lOOSI Pappev Ave.. ClevalaeA O. EATAOIIO OKROUEi Anten aoiov, njuje nikl n Koi CfttitlJi I4MI ftpMf Ata.. Clotls Mar«, Eaa 100, Bakl. M ta«., aa aavareaana^« IRagel. eess t. WtasbaH»e •«.. Marrar, Uteh. Nadaorni odbor: Združitveni odbori ^ 1 PisIisIŽSii Fraek Aleš, SIS4 Be. Cravf«td Ave., CW.atv, lit. Jalha Ovaa, SOSO W. Ntk St.. Cklaeaa, lit. Jaa. Skak. 1101 E. OSvd St., ClavaUed. Okle VRHOVNI ZDRAVNIK) Dr. F. A Kara, OSOt Si. Cktr Av., Clavelaad, O. POZOR l"™*lt Sffl^f RdsBIi R §1« U ^ jtR^UfMlui Prtiss^iUivt S« N. P. J.« MIT4I \ Ave. Ei III. ve levrlavaleeca Laara* VSE ZADEVE ROUtl aUtve S. N. F. J., NIM« j DENARNE FOSIUATVE IN STVARI. Id se USefe at levvše^ adbeee In Jadaata vaMa ss neslovet TaJelMva S. N. P. J. WT ||is. dele Ave., Obleage* 1% pM ^•isijiKi i paMIJaJe ne naslevi Jaka Uedev t ju^^Ajtie^vA^^^ lSIfJft ▼ nv|iui^s^BHWiuwop ^vpfsi aem pnsvvvl rfwvHR 9 wwwv^Fw T 800 mol na den. Teko jo oafalo jasa- , do meree, dokler ni epidemij ma ponehale;* PISKA NA fOitl v Chiuagu imajo aledoči rojaki 1 Abramovlteh Mas, št. 901, Ula. ver Frank, št. 928, Klop*iš Rev. L. F. št 946, Klciu Frank, It. 957 in Vogel Loulae, Št. 1010, ^igme dobite na glavni polti pri Loiibr z Adama oeete. Poleg bkoče številke povejte tudi kraj, od k odet pismo pričakujete. Naročite eo In Urite ivoje fin •fle"' f'- T mpj f tštaMLkitm ' SIVI HUVA /SN t { AUliA V / J /b J1J li / U M tt V J1 V UHU/IHMH ajeni veleti večnega točenje. Dele niao zmogli. Pomegetl niao mogli bolnikom z ničemur, ni ga bilo koščka drva, da bl lahko zakuri li premrašeni proator I« teko preprečili zmrzovenje rok in nog bolnikov, ki oe brez vaaka pomoči niao mogli pokriti, onemogli rsspostsvljsli gole ude mresu. Kdor je v smrtnem boju podel s prične, je oštel ne kemenltih tleh v spotiko mimoidočim, do. kler ga ni v jutro, kdo opesil in gs psknil pod prične. Truplo mrt-veee je tedej lešele dneve In dneve Um, od njege je prlhgjel še amrad in se mešal s vsdobom od šo živečih. Ns zadnj« so biti vol Zdravniki ao jih rhsdelili v dvs ini: v lahko bolne, ki bodo io li nekaj dni in teške bolne, ki vsdržsli seme is nskej or. Tsko eo tudi ločili od njih "sdre. vo" s živčnim vnetjem, jetihe, M-fuaom in oaepnlcsmi. Deli «> vaškemu listek, na keterege ao na»; pisali, da je sa "Issertt' sM ae U zolirsno barako. S tehimi liatki ao ujetniki atoli ure dolgo, dokler ni velel dalje ruski glee "po šol". Tlatl, ki so med čekeujem padli v aneg in tam pomrli, ao o-»tali tam še delja, dokler nI J den ali več prišel voznik o aet in jih odpeljal oa pokopališče. Dnevna ja reela umrljiveet od 20 na 70,100 In 9$). Mrslično pri-šekoveaje smrti je vaemi. Ali noj še« nekej dni ne živi nobeden več f Ali na bo nihšo prišel Iz toga pekle! Ali noj vsi isgubi je um f j Do 3500 trupel jo lešalo napo kepealh, krokarji In pol ee kali nad mrliči, deklor ai nje prišel vosaik in ednelja! SO trupel. Po tridaeet ia trideset jih jO vesli a keps, sli v barakah jik ja mrlo veš« de je končne morala hiti veš voznikov. NiMo vol ni mklil na velike sani, komer 00 po lagali razgaljena mrtva kdo bl sploh mogel še ti r tekem neklu. Semo eno želja je vsek gojil, da bi umrl čimprej In mnogo kateri al je poiskal smrt v raki. To ja jesUo poveljnike ie poete vi I je k reki strele. de ss ne bo mogel nih* utopiti Deeembre lfliia jeaaarje 1*1« je nsske poveljstvo odredilo poete vit i "lazoret " se 400 bolni hov, tet očesno pe jo natflo 110 de Ttud* Uofacvrvu . iT ti \iar' : 4 revmaflčne KHhooloisefc, te rabite 5 E V E M M b r.OIHAPIJOL leeealJM lleiaieaf Ulsifc mite he udav, 1) mm m m u u*m\ Vpred^S v lakaenah. VV f M Vt MA C iJ 1 r jm iaiiiik. Vae je ofrajeno a žioo. Hi 1.1 aobun hiša, sadnji, rrti^hekaj jabolk in it ali za čivU sadnji. rrt/-u«kej mnogo breakvl. Dve šta no, prostor za mrvo, svinjak, ko« kolnjak, kovainlea in In mizarski proator, ter poleg ja še eno po-slopj" za shramb" J M. konja, I kreie, ti.irioj U4d 90 kokošif -pluga, brene, stroj sa kosit, iiAem ps še drugo 160 skrov veliko fsr* mo, o^delsnaga je 30 skrov in drug« Je bosta poraššeno a debelimi hrasti zs ne lego. Nt roj za Ch i Žito, greblje, raznovrstno drugo orodje, Dva vodnjaka, en vodnjak 99 Čevljev globok Dr« J* V. Grahek 5 ZDRAVNIK, Urodne uro ae' IOiOO ajutrej do 2. ■ _-— F PITTSBURO E. ZIKHAJSa a CESMK Deblu je ne im s »■ raaaiia ,va«v»i ae rešile po po* dalala^^aanlalrtlama ^arle>eeeePeo 7-iT^Ta . "JTiii.r 7T. psn pn vaevas ssi^as, nema e* fRANK TO—OA Aee., Near Varh Cltv. • ^Uupla Priealj#vamiu iz eUroga kra- y has kai miali i« V Amoriko je bilo 1. Ju- I er«4a eaoTeljej KJ» t L odprto. ' J ~ mM a O. jj ^Jin^/^m^Jk^mil! evea ateol, da Vam aeredlei r i~ - vllaa lo 0e Ne odlošajte de ae be MATIJA ladašeie lejoae aa deUaa eaek Igfiammkrala In drage ao- PROSVETA PETEK, 10. OKTOBRA BABICA. Okra* iS šivljsaja aa kasetih Hpisala češki BOŽENA NEMCOVA. Poslovenil FRANCE CEONAR. (Dslje.) Z babico js hodile tudi to js, msti mlinsries, in všeeih tudi ie kolu druga kums is Žer-aova, resice, ki stoji najbliže nsd mlinom. Msti mlinsries je nosils dolgo obleko in s srebrom pretkani šapelj. Bils js msjhns žena, lopo rejens, imels je črne vesele o-Ii, krstek, širok nos, prijazna u-stics, msjbno brsdieo in podbro-dsk. Zs vrstom js nosils v nedeljo drobne bisere, ob delsvnikik frenste. Ns roki je imels kolek, v kstorem so bils zašimbe, kate rs js mati mlinsries pri knki po trsbovsle. Za žeaekami js kodil oče osli nsr, nsvsdno s kskim kumom. Ks dsr js bilo gorko, je nosil sivo snknjo ns ipsnski pslisi Čes ramo. V nedeljo je imel vselej svitle čevlje do pol meč; imele eo sgorej ress (franže), kstere »o bile otrokom posebno vleč. HJsče je imel osks in ssgsls so do čevljev, ne glevi visoka črno kušsu), od ks tsrs so no eni strsni viseli modri trokovl. Drugi kam je bil eneko oprsvljen, le ds js bilo dolgs, rs dej nobrana in s velikimi svins-nimi gumbi okrsšsns suknjs ss-lens in ns sive; sivo bsrvo je oče mliusr posebno ljubil. Ljudje, ki so šli o4 božje slttibe, io oni, ki so bili no poti k vsliki msši, pozdravljali so se med fs-boj. Tu ps tsm so postsjeli, po-vprsisvsli drug drugegs, ksko je ksj, ksj js novsgs v Zernovu, kaj v mlinu. Po simi je lel le msloks-teri Žernovee v meetno eerkev, ker je bila pot po strmem pogorju oevsrns; poleti ps jih pot ni strs-iils. posebno mlodlh ljudi ns. V nedeljo dopoldne je vse mrgolelo v mesto po potu skosi loko. Tu počssi koreks starka v kožuku (n poleg nje starse, opiraje se na pk-liro; res js stsr, ker ims glsvnik v glsvi, ln tsko se nosijo le dedje. Žene v belih pečeh, moije v kuč-meh eli visokih vldrovksh jih pre- kitsjo ia kiti če* dolgo brv na reber. Z gore po stopa ja skakajoče deklice enako srnaa^ in sa njimi drvi krepki mladeniči enaki jelenom. Tu ss sablisae skosi drevje bel nalopirjon rokav, tu ostane na grmu rdeč, od pleČ viseč trsk, .ta se poksis dečkovs vezaaa ka-milo Is ia poslednji* ss prikaie ns selenem travnika vse veselo druibs. Prišedši domov slekls je babi-ss prsinjo obleko, oblekla kana-fssko in sukala se po hili. Po o* bedu js nsjrsjie sels, položila Bsrbiki glsvo ns kolena, da ji je isksls sivih lss in brbsla po glevi, ki jo je zelo srbelo. Navadno je med tem zaepala, sli aikdsr ni spala dolgo. Ko se je prebudile, vselej se je čudils, ds js zsspals, rekoč: "In ie tege ne vem, ds so ss mi oči zsprls." Popoldne js hodila z otroei v mlin; to je bilo ie teko ugovor je-no; otroei so se tegs zelo veselili. Tudi mlinsrjevi so imeli kčerko, ki je bila vrstnica Bsrbiki; ims ji je bils Lenliks, in dekle je bi-lo msrljivo in vsselo. Pred mlinom med lipami je stsls podobs sv. Ivsns Nepomu* kaj tam je sedsls v nedeljo po ju-žini meti mlineriee. včesih tudi Žernovsko kums, ki je bivsls no pogorji, in po Lenčiks. Oče mli-nor je stsl pred njimi, igrajo ss s tobsčnico, in Ženama ksj pravil. Ko so ssgledsli bsbico s otroki ob strugi, tekls jim je Lenčiko naproti, in oče mliner, ki je . imel spet brezopetnike, sevibone blsče in sivo suknjo ns sebi, stopsl je počssi za njo z Žernovsko kumo. lfsti mlinsries ps js tekla v mlin, de otrokom koj priskrbi, ds bodo mirni. In is prodno so otroci pri-ili, ie je bilo pripravljeno miss, bodi si pod oknom, no vrtu, eli ne otoku, po zimi pe v hiši; ne mizi oo bili dobri koleči. kruh, med, eurovo meslo in smetene, in ns zadnje je prinesel oče mlinsr kolku rsvnoksr nstrgsnegs ssdjs, sli moti mlinsries pehor posuienih jebolčnlb krhljev io sliv. Kave in enske pijsče t a krst is ni bilo med ljudstvom. "To je lepo, bebiee, de ste priiU", reklo js moti mlineriee io primsknila stol; "jsz ne vem, sko vi na bi v nedeljo k nam priilf, ne bi mogls prebiti. Zdej ps jejte, ksr nam je bog dsl." Babica js mslo jelš, tudi js pro- m silo, do otrokom ae bi dajali toliko, ati tolsta amti mlinarica se je sesatejele: "Vi ste stari, ne ša-dim ss, da mnogo ne jeste; ali a- trosi, ek moj bog, ti imajo račje želodce! Vprašajte naie Lenčiko kadar hočete, vselej vam poreče, da je lačna." Otroei ao ss jab in potrdili, ksr je rekla msti mlinsries. Ko jih je msti mlinsries dobro obložila, ili so zs skedenj * tam ai bilo trebs bsbiei zs-nje ikrbeti, tsm so bili žogo, konjs ia tike in enake igre igrali. Čakali «c jih tsm ie drogi, vselej isti tovc;i4», iestero otrok, med katerimi je bil 4rug mimo drugega manjši, enako pilčalim v orgijah. Ti otroei so bi H iz sušilnice nsd krčmo; njih oče je hodil z lajno okoli; ssati jih je redils in čedila in slušila za ii veš. Niso imeli drugegs imetke, rszven teh šest psndurbv, take jih je oče imenovsl — hi to malo mu-zike. Vcndsr ni bilo vidOti ubo-št vs ne ns otrocih, ne ns Isjnsrju in njegovi ieni; otroei so imeli i i* cs, ds so as jim delsle jsmice. in mnogokateri dan je teko dobro dišalo ii sušilnice, 4a so oojnimo bodečim skomine dclelo, iu ksdsr so otroci z msstnimi Hci prišli Iz hiše, ugibsli so sosedje: "Ksj neki pri Kodemovflt pečejo!" — Neki dsn je prifcls » Lenčiks od Koderne in povedols meter! mli-nsrici, da ji je dsls Kodernovka kos zsjca in bil je tsko dober, ds nikskor ns more povedsti, prsv kskor msndlji. "Zajes", mislila si je moti mlinarice, "kje pa so ge vseli? Koderne vss j ni tstinski lovec; tn bi ss opekel. / Prišla je v čaa Cilika, nejstsr-še Kodernovo dete; To dekle je imelo ksj peetoveti, ker šo imeli vssko leto kaj mslegs. Msti mlinsries je vprsšsls: "Kaj dobre- 1922. VESTI IZ PRIMORJA nič, le podsemljice", odgovorila je Cilika. - "Kaj nič, le podsemljice f in vendsr je reklo Lenčiko, de ji je dels vaša mama kos zajce, ds je bil teko dober f" "I mama. to ni bil zejee, to je bil kos ntsčke. Oče je doMjl msč-ko ns Rudečej gori, bila Js tolsta kskor polh, merile je njeno mest scvrls, in oče se bo i njo mazsl. Kovsčics mu je to "svetovali, ker je začel kašljati, ds ne (tebi su-Hee." (Delje prihodnji!.) ladjadslnioak pri Bs Vssk splav zadnjih vojnih ladij tipe "Franc Ferdinand." in "Viribus Unitis" v tem zs vodu ss js vriši na slovesen način. 8plsvom je prisostvovsl sam pok. Franc Ferdinand s soprogo in drugimi visokimi cesarskimi dostojanstveniki. Zs te prilike si je naročil pek. Franc Ferdinand na Dnneju po svojem nočrtu krasen oder opreaUjan z veliko evstrij-sko krono. Te oder ae* je nahajal v. posebni shrambi bivše tovarne "Linoleum'', katero je kupil zavod. Po prevratu eo pa krono Sjkcbno skrili v podstrešje nad direkcijo. 9 kakšnim nsmenom so jt hranili skrito, se ne ve. Boje so jo hrsnili misleč, da se povrne Avstrije. Ko je prišel Kralj Emsnuel III. v Trat je bila ravno pripravljena ledje "Netimo" za splsv. Gospo 4a.so potisni]] glave vkup in določili, da se hitro spremeni "Na-tisao' v "Savoio" ter povabili kraljevo dvojico na slavnost. Postavili so brzo Franc Ferdinandov oder in kamor je etale prej hebeburška krona, so postavili eevojeko. Dobro so jo pogodili 1 Fsšisti takrst gotovo niso vedeli, da js ta oder Franc Ferdinandov, kajti če bi to vedeli, ne bi dopustili, ds stopi nsnj ssvojsks obitelj is strahu, ds se ne okuži z avstri-jsntskim duhom. Avstrijsks krono se jc, kakor še zgoraj rečeno nahejela v podstrešju. Ne vs ss, ksko jo je neki delavec-fsšist rszkril. Opozoril je na to svoje tovsriše v fsšiju in ti so določili, do ss moro krono ns vsak nsčin odnesti. In ree. Neke- ga ste pa danes jedli T" — "I, gs dne min. meseca po 15 in pol LEPA VIDA ROMAN Josip Jurčič. (Dslje.) Anton mu ds piti iz svoje čsše črnegs vins tersns tsr pravit "Davi sem bil v Trstu in tsm sem neksj sve-del, fieser ne boš vessl. Zsto sem te dsl poklicati" Preko obrese mlede gospodinje, katere se je pri tej priliki močno sgenlls, ss je premoknil majhen oblek ssrdenjs, vendsr oči obeh prič so bile v Antons obrnjene. "Ksj takega, gospodari" "Pomorski rasbojniki od Afrike so ss zopet ns psših obslsb prikszsli. Trebslo bode, ds smo mi obrsšniki pripravljeni in ds se pssno strašimo." "Kdo ti js to povedali" vprsšs Vida in se pHjM>gne uekej pobirat. "Govorilo ss js gleano v gostilni, kjer smo bili," odgovori moj. "AU nisi človeks posnslf" "Ns. A zsksj vprsšujei ti tof" "Zeto, ker sem denea popoludns sama vidsla majhoo lodjo, menjšo nego je tvoje, ob obeli navzdol pluti in ljudje na nji so se mi zdeli sumlji-vi," reče gospodlajs molu; a ne pogleda mu v Itee, nego igrf ae s oglom miznega prta. "Kje sl jik videls 1" vprsšs Ssmorod. , "Onkraj pelta." "Od blizu f Kakovi ao hilit" . . "Od daleč samo.'* "In to mi šele zdaj praviš, in tako, kakor M bilo kaj nevadnegal — Bernard, glej, da imajo te dni val amji ljudje orošje v roki 1 V »o noč mora oden od vaa strašiti. Vrate morate povaod zapira-ti. V luki veliko verigo potegnite. Za nocoj se ni bati ničeaar, dokler js vikar. Vendar, kadar po-tlbne, potem ne amesM biti bros pešajo, slesti nekoliko dni. Lopovi se dolgo as bodo upell tod ■trsšiti, o« I šli bodo , ako jik prej ae alova. Pojdi in pr»e#j «tori. ker aem ti rekel." nkesaje Ssmo-rod. "Vso noč morsls biti pokoaei!" kliče prest rateai duhovnik so njim. "Tsko »e bojite!" vprsšs Vids z ae posebna t[H>*tljiMm nasmehom 'Tre*idaaot je po\««%d potrebna.'' rele ajen siot karajoč. "Niat n slišala. kako »o bili nekdaj — aaja d vrh ni bilo ša aa evotu. tr manj pa tebe. aH pokojni najin ate je rad to pripovedoval — kaka s<> bil i taki po Smreki razbojniki ns padli našo hi oo dva človeka aem obili ia storili »o*go 4ko da!" Dahovaik aašaa ekširao pr.povodovou, kako je tačaa bflo graoovita. dO nikdar toga. kaka ja še 'A i I . * . . dandanes treba čuvati se, in keko je ree ttovek dalje od morje strani, globoče v de It 11 stahujoč, vender ie bolj gotov svojega Življenja, katero pa je sioer v bošji roksh povsod In povsod." "A ksm si hodils, ko si videls ono'la'dj..?" "Domov, k stsršem." "Somet" "Z Volkom." odgovori one. Volk je bU velik poe, ki je red spremljel gospodinjo svojo. "Sama mi nimaš več hoditi ob morju in aplok nikamor z doma," reče mol. " Nimaš f" zategne ona. "Ne izpotikej se ob melo besedo, ko vendsr vidiš, ds zsts skrbim," odgovori on. Odslej ps sta govorilo aema brate med seboj. Mlsds žsne je molčala; ako jo je duhovni svak koj vprešel, odgovarjala, js pač, sli tako krotko, de ee je videlo, do ssdi šs samo is vljudnosti pri njimf. Zsto se je iupnik pobrinil, ds js* v prilično kratkem čssu toliko pojedel, kolikor mu je trebelo, in popil oui del terene, ketsrego js ibil vssk večer vsjsn, ds je dobro spsjal t potem je ps vzdignil uds svojega telees in rekel, do ieli v božjem imenu apst iti. ^ Obs. gospodsr in gospodinjs sto gs po'stari hišni šegi spremils v veliko isbo, ki je bils n#lsšl ss spslnleo tujim gostom pdločene. Tem jO Vide nsšgsls gostu luč v svečniku, drug svečnik pripravila moiu in hotsla oditi. "Zsdnji je bil mladi Paoli, ki Jo,tu spal, ae lit" vprsšs duhovnik in pogleds odhsjajošo gospodinjo, ki se ps še osrla ni. "Lahko noči" rele ons in odide is sobe. "Ns pojdsš z menoj f" vprašs Anton ka njo gledejoč po hodniku. "Ne, nocoj hočem spati pri dešku. bolan jo," odgovori ona osorno in sveti do zadnjih tfet po dolgem hodniku ter tsm ssloputne vrats u seboj. • ; -i • r; Odrto poglavje , . ' Idime v sobioo zo njo. Tam ukaie dekU, ki je čsksls gospo«! in je pri posteljici mslegs spešsga deoka. kateremu ss je sama črnolaaa glavica ls-pod odejo videls. asj ide denea v kuhinjsko sobo spat, ker ostane ta^a tu. Dekla odide. Mlada coapa postavi svečo na mizieo. povesi obraz ja ae zamisli. ^ "Tu spati tri nači sem mu morala obljabitl," šepeta. "Nocoj je draga noč, ia kar je obetal, ta je stori). V Trata je rastroeil novost a pomorskih tolovajih, da ja je zvedel moj mol. Moj *ošf" Pri tej besedi se Vida stresne, vrle od aebe aekej vrhovne obleke, kakor v nejevolji sapahae duri. Hode potem na staleo pri mizi. odpne al aa preje la ii bellk aedrij izvlete majhno jajšja a-kragU podobico, obrobljeno s rdečo svilo ter jo sečne glodati, gloda jo dolgo, nepremično. »Uka je kaaala mladega, lepega mola a hali. jaaoktm tipam, s »ralmi lasmi In črnimi obrvmi liviml simpotifnimi očmi. grfkim noeo« ip mU-deniško smelim, krasaim obUšjom (Dalje prihodnjič ) uri,ko ae je delo v zavodu konča b, so šli (bilo jih je 8 ali 10, ni aiogel natančno prešteti) naravnost po- plen v podstrešje, vseli krono (krona meči kake 4 metre v dolgosti) in jo nesli zma-gonooao meni nič. tebi nič, narav, noet ven, kekor pogrebca. Sli so ž njo proti Llojrdbremu arsenslu po ceeti Paaacggio 8. Andrea. Baje eo jo nama h ali znjo naravnost v aadeš fašje. Kaj se je, ali kaj ae bo a krono zgodilo, se ns Ve. Nsravno pa je, de bo napravila klavern konec. Ooapodje is direkcije so prsv aoilo gledsli ras 4ogadsk ia mol-šoli. Bil je tiho eelo oni strogi vratar "šjor Čerio"' — kakor ge nszivajo — ki vpakete od dele odkojaješege delavce pretiplje do koše, do ne odnese "ubogim" geepodarjem kek šebelj, da si nsnj obesi borno ohlsko. Direktor Cossutta se je gotovo izgovarjal dr. Ginnti, da on ni znal za krono. Na vsak način pa je bil to jako neljub dogodek toliko sa dirskcijo, kolikor za industri-alco zame. Ker si je to dogodilo med trinogi sem prepričan, da bodo sku-šsli oelo zadevo zakriti in da ne bo issvsla neljubih poaledic. Bog ne daj pa. da bi tak "plen" is-slediU pri kskik siromakih. Bres drugegs bi bili obtoženi velelzds-je, ter bi se eelo sedevs nedvomno vlekls prad vojsško sodišče. Vrans vrani ps oči ne izkljuje t. Ns ravnost huds posledice pa bi aa isvsjale proti komunietom, da bi ae oni predrsnili odnesti to oesrešno krono. Bili bi obtoženi noaUetva in javne tatvine. . De, do, sa goepodo in fašiate ni zakonov, ni eodišča, ni ječe. Vss slo so asmo za nas — proletarce. Raskrttja fsšistoraklh sločinov Vss tajnoati, ki so abdajsle ts* ko hitre napake fašizma v Jul. Be-nečiji. i«viri vseh aaaUnoati, izvršenih v tska pol drugegs Ists nad julijakim pralsUrijatom ia nje-govimi ustanovami in rasaf prikrita sleparstvs in notranja trenja v fattetovskih organizacijah prihajajo ssdsj na dan. BOzkriva-jo jik revno oai elementi, ki eo ssmi bili soudelešeni pri činih fa-iissM ia ki eo tema pripomogli do njegove "smage" nad julijakim proletarijatom. Razkrivajo jih valed tega. kor m kotejo maščevati aad avajiasi aekdanjisai to-veri« ia nekaj — morda — tadi redi tog«, ker ae js prikrsdls v njih srca iskrica vesti ia poštenje. "B Lavorstore' je priaeaal v rakrKje. Oai. ki js prišel raskrit-js js fsšiat Anaando Florentini. bivši upravni tajnik fsMstovake sokeije v Miljah. V teh raskritjih pisaaih v obliki šivljcajcpiss. so IH.trjene rim naše trditve a kriv- di fašistov in a tacal svoal faši,..... t jalijakimi indaatriolei. fašista Fiorentisija sa podpisani v^ vsšjl in temaejli fašistovakii ♦iai od p^skalsarTa p »ga kuf turnega krožka v Valdotra, do as-iigs Ljudskega doms v Miljah in ekapedicije v Izolo in Dekani, od njih vloge pri dršavnozboraldh volitvah lanske gs leta do uboja sodruga De Marchija v Miljah in do uboja tiskarja MueUcrja. Vae stoji tu popiaano, kot veUka obtožba faiiatov in njih pomagačev iuduatriaiccv, ki jo nihče ne ao-ra/brisati, ne spretna zavijanja faiistovskega časopisja, ne prikrivanje oblasti. Ta razkritja dokazujejo, da nc stoji fašizem ne juUjaki ne aploh, aa tako trdnih uogah, kakor ae kaže. Obenem so dokaz, da sc nobena politična organizacija ne more za del j časa poslulevati iz-kvarjenih elementov in nizkotnih sredetev. ne da bi se to prej ali slej kruto maš^efai». Ali želiš gnati pravilno pisat in čitat angleško? JTara*i si "«lo venako-angleško slovnico",.katero jo isdala in ima na prodaj Književna matica B. M. P. J. DROBIŽ lfclotaa dekla jc biuBS ko so eksekutirali zamorca oliv, Burnetta v dršavni ječi v Halj gbu, N. C. s elektrod ui-1 r,i n „,, 8e ko je bil obsojenec possden „ električni stol, je trdil, da Jc „, dolžen in ui on posilil dekleta.] Na Kitajskem so zaprli vež J likih trgovcev, ki so uvažali >t J epOjaf pijače iz 1.,„„],'„,, Xa ueki japonski ladiji h0 ati nili za $100.000 morfija iu UkJ na, ki je bila usidrana v ||J kongu. Modno potresne sunke > llt. Ii koncem pretečenega tedna državi Peru. Obrat na železnici j bil začasno ustavljen, ker so , ponekod izmaknile tračnice ra^ potresa. Morvežka je po svojih zaM.,, nikih sklenila pogodbo z \ati< nai Citv banko v New York„ r. $18.0^0.000 posojila. Posojilo h plačano v trideaetih letih * fe, odstotnimi obrestmi. EIOFONE $250.00. M^H ..................... » 01 SO 9 OO fl f 0 0 M........ COLUMBIA . od 130.00 VELIKA ZALOGA PLOIC V VSEH JEZIKIH. »•»• salogo mmmiUk impertiranik "Homekerd" vakorJot Brezplačna cenika dobite pri: V1CTOR NAVINSEK, SJI Oroovo 8t., Cooomaogb, Pa. - ■ .................P.......................... ROJAK PAJK JE V trgovini nad lg let, na tisoče doUrjev razpošlje bUga po celi AJtt€rUli P* foM Poitaio blio. Kdor od naa enkrat kupi, ša kupi. Pošilja brezplačne eenike po celi Amr-rikJ za ure, slstnina, srobrmna, diamante, prstane, dalje prave glau« Oolumbia gramofone, slovenake In v vseh drugih jezikih gramofonake plošče, zastave, ragallje, kapa I. t. d. Oa ja edini pravi aastopnik v Conemaugh, Pa., sa Columbla gramofone ia plošče. Ba ssm poskus ti) prepričali so bodete. IVAN PAJK, 24 Mak St, Conemaugh, Pa. T CUNARD and ANCH0R LINES NOVI PARNIK NA OLJE SCYTHIA 20,000 tonelat Novembra 25 NaravmMt T DufMniklS Tnt sa? iaa«. t^tf^mtisr.- li: wst omako Tuni rpago cnaaoou^vsaui torkk k a, trsh veuzih AQUITANIA MAURETANIA • jugoslavijo v t BERENGARIA romava v juooslavuo v teku e oni - U lUUk ia Snias rajaaaite vrraiajto bllSajm t|»u ■rvTrT NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNA POT V DOMOVINO PR5JCO TRSTA AU DUBROVNIKA S SLEDEČIMI PARNIKI. CE||E ,, . . ......______II. RAZ. 111. RAZ. It »ii-VEDERE.... $14«.— $ 90.— f J* oktob. PREŠ. WILSON. .. $180.— $102.— 11. novasnb. ARGENTINA ,, $140— S 90 - 2S. novomb. 5CYTHIA . ......$^50.- $10$.— DOBRA POSTREŽBA. KABINE ZA TRETJI RAZRED Pliito ali broajavita takoj, da vaaa praskrUme proator. PalUjaaa Dlaara—Krna a poif «li broejovoo pa oajoiijili aooak v stari kraj. Dapraailjaaa svojca la .Ura projaoaaoi danar aa kra.ll.« vUgs I. plača«>• 4% abraatl. Ob.vlj.n, vsa koočaia pesU. EMIL KISS, banki*, 133 Socond Ava., Now York Ctty, N. Y. ZV7ST,JX?A2i5yE/f,,CE BANKE D. D. ZAGREB ZAGREB, IN ZA FRANCOSKO SRBSKO BANKO. BEOGRAD ————---— 1 " — DELNICE JADRANSKE BANKE. N«roataJo6a poslovanje Jadraaeko baake v aveal s ajeaiaa aks »klopo občnega abora od 27. siaia ee le aedaj povišale še) iSfjfcrft * 1Je.^llJfnrr toon milijonov 1 " 'ta 300,000 delale po K 400 ali dla. 100 oomlaafe fa ma»ffo številnih pa« jo sklopoM, da bi lršajo.viUd čoaor ee > tok ao <0 oktobra tako^rc let.. Nai i kopijo delalea pod Istlssl pogoji Cono ss sns šsbahs jo M f j2f X iraW-:::::::::Ktgs K. fflTo -- lolseo im 'imši ii%' to^JT MUls je prt šakovatl aa leto litS ša batjU dohodek lo vpis la lafovasoetjo aa abraeSe ao: FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE N*» Tork, N. Y.