številka 44 • leto XXXVIII • cena 20 din________Celje, Sh oktobra 1984
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
»Zal nam še preveč pare
uhaja v zrak
Trdi vodja TOŽI) Energetika železar-
ne Štore Viktor Logar. Stran 4.
Prioriteta ni abonmajska izkaznica
Kako je s prednostnimi športnimi panogami v Celju.
Stran 7.
12. teden domačega filma, Celje
Podrobnejše informacije o premiernih filmih, srečanjih,
razstavah in spremnih prireditvah lahko preberete na 10.
in 11. strani.
mladina je preveč
prepuščena cesti
V celoviti analizi in oceni
razprav o predlogu sklepov
13. seje CK ZKJ, o kateri so
spregovorili na sinočnji seji
občinskega komiteja Zveze
komunistov Celje, je zabele-
žene tudi precej zaskrblje-
nosti za mladino.
Tako v temeljnih organiza-
cijah kot tudi v krajevnih
skupnostih ugotavljajo, da
mladinska organizacija ne
dela, da so mladi premalo
aktivni, da ne sodelujejo v
akcijah in da so vse bolj pre-
puščeni cesti in gostinskim
lokalom. Enotno so ugotovi-
li, da se družbenopolitične
organizacije vključno z Zve-
zo komunistov s težavami in
delom mladih premalo uk-
varjajo. V srednji šoli za trgo-
vinsko dejavnost so ugotovi-
li, da mladi ne odklanjajo po-
litičnega sistema, saj vidijo v
njem prednosti pred drugač-
nimi ureditvami, a hkrati
kritično ocenjujejo nekatere
družbene pojave. Učenci, ki
izpolnjujejo pogoje za član-
stvo v Zvezi komunistov, te-
ga odklanjajo z utemeljitvijo,
da ne želijo biti ali postati
karieristi, da ne želijo na ra-
čun članstva v Zvezi komu-
nistov dobiti zaposlitve ali
boljšega delovnega mesta.
Razprava pa je razkrila tu-
di precej pripomb na izbor
mladih za mladinske delov-
ne akcije, na razraščanje na-
silništva in kriminalitete ter
ne nazadnje na rastoč vpliv
cerkve.
MPB
še lažje pa je v alkoholu
Otroke učimo plavati, proti alkoholizmu pa se borimo le z besetiami
Kar veliko mero Don Ki-
hotstva potrebujejo vsi ti-
sti, žal še vedno posamezni-
ki, ki se pri nas lotevajo bo-
ja proti alkoholizmu. Mli-
nov na veter jim zlepa ne
zmanjka - še vedno kot go-
be po dežju rastejo najra-
zličnejši lokali, za katere je
prodaja alkohola glavni za-
služek, pri predelavi sadja
se bolj kot brezalkoholne
pijače splačajo alkoholne,
da številni delavci zaradi
alkohola slabo opravljajo
svoje delo, je le redkim de-
lovnim organizacijam kaj
mar. Mi vsi pa s svojimi, s
pitjem opojnih pijač pove-
zanimi navadami, pomaga-
mo ustvarjati vedno nove
odvisnosti od alkohola.
Boljše gospodarjenje, s
programom dolgoročne sta-
bilizacije in v podrobnostih
večja produktivnost, varče-
vanje pri družbenih dejavno-
stih ... so nam nenehno na
jeziku in v takšnih in drugač-
nih programih, a le redki so
znali poiskati rezerve v
zmanjševanju alkoholizma,
v organiziranem boju proti
temu nespornemu zlu, ki pri-
naša veliko gospodarsko
škodo. Pa ne bi mogli reči,
da so spoznanja o nujnosti in
koristi boja proti alkoholi-
zmu nekaj novega. Ne na-
zadnje o tem pričajo tudi že
davno ustanovljeni koordi-
nacijski odbori za boj proti
alkoholizmu in drugim obli-
kam odvisnosti pri Sociali-
stični zvezi. Za celjsko ob-
močje lahko poenostavljeno
hitro ugotovimo, da v obči-
nah odbori sicer so, a prave-
ga haska od njih še ni bilo.
Pravzaprav so še najdlje v
celjsko občini, a tudi njihova
prizadevanja ne moremo oz-
načiti za kaj več kot prve za-
četke. Zal je pri alkoholizmu
tako kot na drugih področjih
- še tako. skrbni ln pametni
sklepi, predlogi in programi
nič ne zaležejo, če jih ne ure-
sničimo v vsakdanjem življe-
nju. To pa ni več v moči ne-
kaj posameznikov.
Nadaljevanje na 5. strani
Na celjskem območju deluje 21 klubov zdravljenih al-
koholikov, od tega tretjina v celjski občini. Skupno je v
klubih po oceni okoli 200 zdravljencev in 150 svojcev. V
večini klubov vodi delo strokovni terapevt, razen v celj-
ski občini, kjer imajo strokovnega terapevta v štirih klu-
bih (oziroma petih skupinah), v ostalih pa delo vodijo
laiki. Razveseljiv je podatek, da po dolgoletnem zastoju
pri ustanavljanju novih klubov lahko kmalu pričaku-
jemo tri nove klube v celjski občini, ki bodo pričeli z
delom prihodnje leto, sočasno pa se širijo tudi dosedanji
klubi.
M. ArzenSek
kandidat za
predsednika IS
občine Velenje
Med številnimi kandi-
dati za možnega predsed-
nika izvršnega sveta
skupščine občine Vele-
nje, ki so ga socialistični
zvezi posredovale temelj-
ne sredine, je predsed-
stvo socialistične zveze
izbralo Mirana Arzenška,
sedanjega predsednika
komiteja za planiranje,
gospodarstvo in varstvo
okolja, sicer pa človeka,
ki je v zadnjih mesecih
nadomeščal sedanjega
predsednika Boža Ledni-
ka, ki se je zaposlil v Go-
renju. Predlog bodo sedaj
obravnavali v organizaci-
jah združenega dela izvrš-
ni odbori sindikatov, v
krajevnih skupnostih pa
predsedstva krajevnih
konferenc SZDL.
Če ne bo prišlo do no-
vih zapletov naj bi pred-
sednika izvršnega sveta
občine Velenje, ki bo
imenoval tudi člane izvrš-
nega sveta, delegati vseh
treh zborov občinske
skupščine potrdili na svo-
ji naslednji seji v novem-
bru.
T. VRABL
Bo celjski Izletnik vozil v Pliberk?
Včeraj so se predstavniki
celjskega Izletnika v Pliber-
ku na avstrijskem Koro-
škem, pogovarjali o redni
(dnevni?) avtobusni progi
Celje- Pliberk, za kar so
najbolj zainteresirani Slo-
venci v Podjuni in še pose-
bej v Pliberku.
Poleg tega, da predstavlja-
ta pliberška Posojilnica in
Kmečka gospodarska zadru-
ga, ki sta včlanjeni v gospo-
darsko vse močnejšo Zvezo
slovenskih zadrug na Koro-
škem s sedežem v Celovcu,
priložnost za tesnejše gospo-
darsko in bančno sodelova-
nje tudi s celjsko regijo, pa bi
združeno delo na Celjskem
našlo v slovenskih trgovskih
in drugih gospodarskih or-
ganizacijah v Avstriji dobre
poslovne partnerje. Ti bi lah-
ko bistveno bolj usmerjali
blagovne izvozne tokove
celjskega združenega dela,
tudi prodajali določene tr-
govske artikle, končno pa
Pliberk predstavlja tudi za-
nimiv nakupovalni-trgovski
center, slovenska zadružna
blagovnica pa kljub depozi-
tu in slabotnemu tečaju za
dinar ni brez nakupovalnega
mika.
Izletnikov avtobus sicer
dnevno vozi skozi Dravo-
grad v bolj nemški Labot
(Lavvamiind) in Korošci na
oni strani brez dlake na jezi-
ku zatrjujejo: če že naši roja-
ki iz Jugoslavije kupujejo v
Avstriji, naj najprej pri nas,
saj s tem neposredno podpi-
rajo naš boj za obstoj in raz-
voj slovenske manjšine na
Južnem Koroškem v Avstri-
ji-
Iz Dravograda v Labot pa
menda dnevno vozi tudi Via-
torjev avtobus, torej bi res
kazalo resno razmisliti o
preusmeritvi Izletnikove li-
nije v Pliberk. Redna avto-
busna proga Celje-Pliberk
vsekakor nima samo naku-
povalske, ampak predvsem
narodnostno-gospodarske
razsežnosti, če verjamemo,
da so časi naše folklorniške
podpore boju Korošcev v
Avstriji končno že minili.
Rezka resnica, ki smo pred
njo predolgo mižali! Na pote-
zi je torej Izletnik, pa še mar-
sikdo na Celjskem.
MITJA UMNIK
? SI RAK - NOVI TEDNIK
________«	^rnmtikmmfai
31. OKTOBER ig84
mumii so spomine m bilko
Spominskega srečanja na Cretl sta se udeležila France Popit
In Tone Bole
Deževno, megleno in hla-
dno sobotno dopoldne ni
odvrnilo številnih borcev,
krajanov in mladine Spod-
nje in Zgornje Savinjske
doline od namere, da bi
prišli na Čreto, kjer je bilo
spominsko srečanje ob 43-
letniei prve frontalne bitke
Štajerskega bataljona z
okupatorjem. Med gosti sta
bila tudi predsednik pred-
sedstva SRS France Popit
in član predsedstva SRS
Tone Bole, ki je imel tudi
osrednji govor.
Zbrane je najprej pozdra-
vil predsednik Občinske
konference SZDL Žalec Ja-
nez Meglič, tovariš Bole pa je
potem, ko je poudaril izje-
men političen in vojaški po-
men bitke na Čreti za Savinj-
sko dolino in Štajersko ter
posredno za vso domovino
dejal: »Zamislimo se za tre-
nutek v jesenski čas leta
1941, ko so nacistične in faši-
stične tolpe zmagoslavno
divjale od severa do juga
Evrope,- tanki njihovih ar-
mad pa so se približevali
Moskvi in Leningradu. V
tem času so partizani Savinj-
ske in Pohorske čete v noči
od 7. na 8. oktober zavzeli
Šoštanj, potem pa se uma-
knili čez Savinjo v taborišče.
Nedaleč od tod je bil med 10.
in 12. oktobrom ustanovljen
Prvi štajerski bataljon, nje-
gov komandant pa je bil
Franc Rozman-Stane. Jutro
26. oktobra je bilo prav tako
megleno in oblačno kot da-
nes, le da je bilo ob vsem še
zasneženo in na Čreti se je
začel neenak boj med parti-
zani in okupatorjem. Bitka
se je razbesnela z vso silo in
šele pod okriljem noči so se
Nemci umaknili, borci Šta-
jerskega bataljona pa so od-
šli na tragično pot, pot breži-
škega pohoda.
Napad na Šoštanj in boj na
Čreti 1941 sta skoraj do brez-
umnosti presenetila Nemce,
to je bil gotovo prvi večji in
odprti vojaški spopad v naci-
stičnem rajhu. Maščevali so
se tako, da so 30. oktobra isto
leto v Mariboru ustrelili 30
talcev.« Potem je še poudar-
il, kako junaštva in žrtve, ki
so nam prinesli svobodo, ne
smejo biti pozabljene in opo-
mnil mlade, da je na njih, da
tradicijo in pomnike NOB
ohranjajo in negujejo tudi za
poznejše rodove.
Na srečanju so sprejeli
med enote teritorialne
obrambe 61 mladincev in
mladink, ki so položili slav-
nostno prisego. Pred tem so
se usposabljali na Gori Oljki.
V kulturnem programu so
nastopili učenci osnovne šo-
le Vlado Bagat iz Braslovč in
mešani pevski zbor Bra-
slovče.
TONE TAVČAR
Slavnostni govornik na Čreti Tone Bole.
Preiti na konkretizacijo sklepov
Komunisti v Laškem so poudarili, da bodo podporo sklepom
13. seje CK KPJ izkazali le s konkretnimi akcijami
Mnenje komunistov laške
občine, da je potrebno konč-
no preiti od besed k deja-
njem, v posameznih osnov-
nih organizacijah in aktivih
določiti konkretne zadolži-
tve in potem skrbeti za do-
sledno izvajanje le-teh ter
končno opredeliti nosilce
odgovornosti z imeni in
priimki, se je kot rdeča nit
vleklo skozi vso zaključno
razpravo.
Komunisti so opozorili na
prenekatero pomanjkljivost
in nedoslednost pri izvajanju
socialističnega samouprav-
ljanja, iz posameznih delov-
nih sredin pa so poudarili te-
žave, s katerimi se srečujejo
v zaostrenih pogojih gospo-
darjenja in na to, da delavci
le stežka razumejo vrtoglavo
naraščanje obrestnih mer,
neskladja v cenovni politiki
in razdeljevanju osebnih do-
hodkov, saj so razlike ob
koncu meseca po mnenju
delavcev prevelike.
V	Laškem se zavedajo, da
bo bitka za stabilizacijo in s
tem tudi prestrukturiranje
gospodarstva uspela le z raz-
vojem množične inventivne
dejavnosti. Potrebno bo pri-
četi z ustanavljanjem poseb-
nih raziskovalnih enot, daja-
ti večji poudarek izobraževa-
nju ob delu in na delovnem
mestu in tako povečati števi-
lo inovacij, ki je sedaj v de-
lovnih organizacijah laške
občine zelo nizko.
V	Laškem bo potrebno
izboljšati delovanje delegat-
skega sistema. Vse prepogo-
sto se namreč dogaja, da na
sejah niso sklepčni, odgo-
vornost za to pa v prvi vrsti
nosijo komunisti. Menili so,
da mora odslej vsak komu-
nist svojo odsotnost vsaj
opravičiti, če se seje že ne
more udeležiti.
Prav tako je ena od še ne
dovolj izpeljanih akcij v La-
škem akcijsko povezovanje
komunistov. V delovni orga-
nizaciji TIM imajo na primer
šest osnovnih organizacij
zveze komunistov, pa v zad-
njem letu med njimi še ni
prišlo do skupnega sestanka.
Komunisti v TIM-u tako
sploh ne morejo v svojih
vrstah izpeljati diferenciaci-
je, saj niso sprejeli nobenega
enotnega stališča. Prav tako
zaskrbljujoči pa so tudi
odnosi med temeljnimi orga-
nizacijami združenega dela.
Dokler dosega delovna orga-
nizacija v celoti dobre po-
slovne rezultate, tako dolgo
so tudi odnosi med posamez-
nimi tozdi dobri, kakor hitro
pa se v gospodarjenju posa-
meznega tozda kaj zatakne,
pa se tudi ti, dotlej dobri
odnosi, porušijo. Laški ko-
munisti ne podpirajo soli-
darnosti za vsako ceno, ven-
dar menijo, da je potrebno
upoštevati povezanost v ce-
lotnem delovnem procesu in
dejstvo, da eden brez druge-
ga ne bi mogli nastopati na
tržišču.
Še veliko nalog čaka ko-
muniste. Prva med njimi, ta-
ko so menili v Laškem, je, da
z dobrim in uspešnim delom
spet povrnejo del ugleda v
svoje vrste, ki so ga s preveč
posplošenim in čestokrat
zgolj informativnih delom v
preteklih letih izgubili. Več
pa bo potrebno storiti tudi
na področju idejno-politič-
nega izobraževanja, akcij-
skega povezovanja in dife-
renciacije znotraj lastnih
vrst.
IVANA FIDLER
Kalco Izboljšati
štipendijsko politiko?
Štipendijska politika, načr-
tovanje in uresničevanje le-
te, skrb za boljšo kadrovsko
strukturo in težave, ki se ve-
žejo s tein: to je bila osrednja
tema zadnje seje izvršnega
sveta skupščine občine Šent-
jur. Poskušali so ugotoviti,
kaj bi se dalo še storiti, da bi
štipendije resnično izpolnje-
vale svoj namen, upoštevajoč
torej socialni in kadrovsko-
usmerjevalni pristop podelje-
vanja.
Vrsta podatkov, ki jih daje
analiza štipendijske politike v
občini, je prav zaskrbljujočih.
Nekaj manj kot 80 odstotkov
štipendistov, ki prejemajo ka-
drovske štipendije, obiskuje
izobraževalne programe do IV.
stopnje zahtevnosti. Izredno
nizek, komaj 7 odstotni, pa je
delež štipendij, ki so podeljene
za neproizvodne poklice. Ostra
razmejitev med suficitarnimi
in deficitarnimi poklici je do
neke mere neutemeljena, so
ugotovili na izvršnem svetu.
Predvsem zato, ker se vendar-
le še ne moremo pohvaliti s
tako izpopolnjenim sistemom
planiranja, da bi lahko natanč-
no ugotovili potrebe združene-
ga dela za nekaj let vnaprej.
Druga nič manj pomembna te-
žava v procesu izobraževanja
in štipendiranja pa je padanje
osebnega standarda v občini.
Kljub temu, da sodi Šentjur po
višini štipendij in socialno-var-
stvenih dodatkov k štipendi-
jam nad republiško poprečje,
pa je vendarle čutiti upadanje
zanimanja za nadaljevanje štu-
dija med mladimi. Tisti, ki pa
vseeno želijo pridobiti višjo
izobrazbo, se odločajo za nada-
ljevanje šolanja v Celju in Ma-
riboru, tako da se lahko vsak
dan vozijo domov.
Pred leti zadovoljivo urejena
štipendijska politika v drob-
nem gospodarstvu je z uvaja-
njem usmerjenega izobraževa-
nja prav tako upadla. Pred-
vsem zato, ker še ni urejeno
vprašanje pripravništva. Seve-
da pa pomeni to tudi zaposlo-
vanje že izšolanih kadrov, ki
jim je tako ali drugače poma-
galo do izobrazbe prav združe-
no delo v občini.
Ugotovitve izvršnega sveta
so bile, da mora štipendija odi-
grati v času šolanja vsem spo-
sobnim in nadarjenim učen-
cem finančno pomoč. Seveda
pa mora štipendija poleg so-
cialne vloge nositi v sebi tudi
kadrovsko usmerjenost. Poleg
tega pa je potrebno pri pode-
ljevanju in višini štipendij
upoštevati tudi aktivnost posa-
meznega učenca v mladinski
organizaciji in kraju, kjer živi.
IVANA FIDLER
Kulturo bolj povezati z
združenim delom
Uspehi kulturne dejavnosti v celjski občini segajo v
širši slovenski in jugoslovanski ter mednarodni kulturni
prostor, pri tem pa ne gre spregledati, da gmotne težave
v kulturi niso majhne, in vendar je kulturnim delavcem
tako poklicnim kot ljubiteljskim, bil vselej pred očmi
dober program njihovega dela. Cesto tudi na račun last-
nega odrekanja.
Vsaka od osmih poklicnih kulturnih ustanov, pa tudi
druge dejavnosti, se srečujejo s težavami, ki jim često ni
videti izhoda.
Zagotovljena sredstva za kulturo že dolgo časa pomenijo
le ohranjanje najnujnejšega obsega dejavnosti. Prav tako
je otežkočeno izvajanje dolgoročne kulturne politike. O
Nezavidljivem položaju v kulturi so včeraj spregovorili
tudi na seji skupščine občine Celje.
Voz s kulturo je potrebno pomikati naprej. Usmeritve do
leta 1990 predvidevajo dokončno usposobitev Muzeja re-
volucije, novogradnjo Zgodovinskega arhiva, kar bo regij-
ska naložba, usposobitev Spodnjega gradu, adaptacijo
SLG in Knjižnice E.Kardelja, ureditev dvorane kina
Union za večje koncertne prireditve in ureditev primer-
nega prostora za kulturne prireditve na prostem. Pri tem
pa ne bi smeli pozabiti na stiske kulturnih društev, skupin
in zborov. Da bi izboljšali stopnjo tehnološke razvitosti, bo
potrebno razvijati tesnejše sodelovanje med kulturo in
združenim delom, kar se je v primeru Pokrajinskega mu-
zeja in Zlatarn Celje že pokazalo kot izredno uspešno.
MP
Zakaj tolikšna
zaprtost vase?
Na godrnjanje Šentjurčanov, da premalo pišemo o
dogodkih in življenju v njihovih krajih, se v uredništvu
ne moremo kar preprosto posuti s pepelom in vseh -
velikokrat prikritih - obtožb priznati. Del odgovorno-
sti za dostikrat res pomanjkljivo pisanje namreč sloni
tudi na Šentjurčanih.
Politično življenje je po poletnem mrtvilu v vseh
občinah toliko bolj živahno prav v jesenskem obdobju.
Verjetno je tako tudi v Šentjurju. Verjetno, pišem zato,
ker nam odgovorni v šentjurski občini velikokrat »po-
zabijo« poslati vabilo, da bi se lahko tudi kdo iz ure-
dništva udeležil posameznih sej. Svetli izjemi, ki nas
redno obveščata, sta le občinska skupščina in njen
izvršni svet ter občinska konferenca mladih. Sprašu-
jem se, zakaj je drugim družbeno-političnim organiza-
cijam in samoupravno interesnim skupnostim pre-
težko poslati eno vabilo več, da bi bili o dogajanju v
občini seznanjeni tudi mi. Pa ne gre zgolj za obvešče-
nost uredništva Npvega tednika in Radia Celje; naša
naloga namreč je, da o dogodkih pišemo in posredu-
jemo informacije širši javnosti.
Na vprašanje, zakaj iz Šentjurja ne dobivamo vabil,
se mi kar sami po sebi ponujajo trije odgovori. Prvi bi
bil ta, da so Šentjurčani tako skromni in mislijo, da o
posameznih dogodkih ni vredno pisati, drugi - neko-
liko zlobnejši - pa pravi, da nočejo več pisanja in s tem
tudi opozarjanja na probleme. Seveda ne smem poza-
biti na tretji odgovor, ki morda kaže na stabilizacijsko
usmerjenost Šentjurčanov, torej na njihovo varčevanje
pri poštnih stroških.
* Tega sestavka seveda ne pišem zato, ker bi rada s
prstom pokazala na kogarkoli ali pa morda zapolnila
del strani Novega tednika s člankom več iz Šentjurja.
V zadnjih treh tednih smo namreč dobili v uredništvo
le vabili za skupno sejo vseh treh zborov občinske
skupščine in skupščine občinske zdravstvene skupno-
sti (dne 15. 10.) ter sejo izvršnega sveta (dne 25. 10.), z
občinske konference mladih pa so nas sproti obvestili
o nekaj akcijah. To pa je bilo v času sej skupščin
posameznih SIS in drugih aktivnosti v občini, tudi vse.
Namen mojega pisanja je v tem, da bi se morda le
kdo od odgovornih za nepošiljanje vabil odločil poja-
sniti to zaprtost vase. Še bolje pa bi seveda bilo, če bi
bil odgovor konkretnejši - torej vabilo na prvo sejo.
IVANA FIDLER
Odprta pota inovacijam
Z domačim znanjem osvajajo zahtevno tehnologijo
Pospeševanje inovacijske
dejavnosti je ena glavnih na-
log Občinske raziskovalne
skupnosti Slovenske Konjice.
Danes je na tem področju že
čutiti prve rezultate, a zato je
bilo pred leti potrebno naj-
prej osvestiti vodstvene in
odgovorne strukture in jih
zainteresirati za dejansko
priznavanje in uvajanje ino-
vacij. Mnoge delovne organi-
zacije so to dejavnost namreč
samo formalno pravno uredi-
le, da so zadostile zakonskim
določilom.
Občinska raziskovalna skup-
nost Slovenske Konjice je v
preteklih letih z anketiranjem
spremljala inovacijsko dejav-
nost v delovnih organizacijah.
Vendar anketa ni dala želenih
rezultatov, saj se je odzvalo
malo organizacij, bila pa je za-
dosten razlog, da so pri raz-
iskovalni skupnosti prišli do
ugotovitve, da je bilo leto 1976
na področju inventivne dejav-
nosti neuspešno. Tedaj so, na
primer, pravilnik o inovacijah
imele samo štiri delovne orga-
nizacije. Torej ni bilo to po-
dročje niti formalno pravno
urejeno. V času do leta 1983 se
stanje ni bistveno izboljšalo.
Sicer so vse večje delovne or-
ganizacije zadostile zakonskim
zahtevam po formalni ureditvi
inovacijske dejavnosti, vendar
pa so v občini ugotovili, da je
bila inovacijska dejavnost pri-
sotna samo v večjih delovnih
organizacijah, ki so to dejav-
nost tudi podpirale in stimuli-
rale. Število inovacijskih pred-
logov se sicer ni povečalo, bi-
stveno pa je porasla gospodar-
ska korist. To je predvsem
odraz timskega dela v tistih or-
ganizacijah združenega dela,
ki so bile zaradi zastarele te-
hnološke opreme in nerenta-
bilnih programov primorane v
preusmeritve proizvodnje in
obnovo opreme ter tehnologije
že preal leti. Z izjemo nakupa
petih tujih licenc so v konjiški
občini uspeli z domačim zna-
njem osvojiti zelo zahtevne te-
hnologije in postopke v prede-
lovalni industriji ter industriji
predelave nekovin. Prav tako
je bilo veliko narejenega v ko-
vinsko predelovalni industriji
in strojegradnji.
V konjiški občini, kjer inova-
cijsko dejavnost izredno spod-
bujajo, do pred časom mnogo
inovacij, tehničnih izboljšav in
izumov posamezniki niso pri-
javili, zato je stanje predvido;
ma boljše, kot kaže za lani
opravljena analiza, ko je bilo
prijavljenih skupaj 148 inova-
cij. Največ, 12, so jih prijaviliv
Konusu, kjer je inovacijska de-
javnost že našla pravo mesto,
prav tako kakor v Kostroju:
kjer so prijavili sedem inovacij
in so tudi dobitniki letošnje
prve občinske nagrade za ino-
vatorstvo.
Pri občinski raziskovali
skupnosti Slovenske Konjice
se bodo tudi v prihodnje zavze-
mali za pospeševanje inovacij-
ske dejavnosti. V ta prizadeva-
nja pa se morajo še bolj vklju*
čevati vse družbeno-politične
organizacije in zlasti poslovo-
dni organi. Le tako bodo skup'
na prizadevanja dala rezultate^
ki so za stabilizacijo gospodar-
stva nujno potrebni.
M?
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ali je molk zlato?
Ob programsko volilni se/1 občinske
Konference ZSMS v Laškem
Sedanji družbeni trenu-
tek je s svojim izrazitim pa-
danjem življenjskega stan-
darda, naraščanjem brezpo-
selnosti in povečanjem so-
cialnih razlik postavil druž-
benopolitične organizacije
v položaj, ko je potrebno de-
lo in organiziranost glede
na prejšnje obdobje prila-
goditi razmeram in času, v
katerem smo se znašli. Vse
to še posebej velja za Zvezo
socialistične mladine. Zato
je ena njenih najpomemb-
nejših nalog, vzpostavitev
živih stikov z interesi naj-
širših množic mladih in pre-
pletenost z njihovim aktivi-
stičnim delom.
Tako so zapisali v poročilo
o uresničevanju program-
skih usmeritev Občinske
konference ZSMS v Laškem
za minulo mandatno obdob-
je. Kakor poročilo, tako tudi
sicer nekonkretizirane smer-
nice dela mladih za obdobje
1984-86 prinašajo vrsto na-
log, s katerimi se bo morala
ubadati mlada generacija. O
boju proti brezposelnosti, za
uveljavljanje načela nagraje-
vanja po delu, stanovanjski
problematiki in kmetijski
perspektivi mladih kmeto-
valcev so vprašanja, ki bi
morala prinesti glasna ra-
zmišljanja mladine. Redke
razprave mladih so dale slu-
titi, kot da mladi živijo v
skladu z odprtimi vprašanji,
kot da jih te stvari ne zani-
majo. Morda pa je tudi res,
da se mladi z vsem strinjajo
ali pa se držijo nepisanega
pravila, da je molčati zlato.
Redki razpravljalci so le
opozorili na nekatere proble-
me, ki tarejo mlade po
osnovnih organizacijah na
terenu. Dejavnost mladih je
povezana s prostorskimi
možnostmi, in če teh ni, ta ne
more biti takšna, kot se od
njih pričakuje in zahteva.
Ugotavljali so tudi, da se po
občinskih konferencah mla-
dih morajo preveč ukvarjati
s problematiko organizira-
nosti in aktivističnim delom
ter samim delovanjem
osnovnih organizacij kot pa
s programskimi usmeritva-
mi. Zveza socialistične mla-
dine bo postala frontna orga-
nizacija v pravem smislu te-
daj, ko bo zajemala najrazlič-
nejše interese mladih ter ta-
ko spodbujala njihovo nefor-
malno in formalno združeva-
nje.
Na programsko volilni seji
so izvolili novo vodstvo ob-
činske konference ZSMS v
Laškem. Predsednik je Dra-
go Zupane, profesionalno
delo sekretarja pa bo oprav-
ljal Konrad Zemljič.
VLADO MAROT
Družbeno varstvo za Inženiring
Izvršni svet skupščine občine Vele-
nje je pripravil predlog za sejo zborov
skupščine Velenje, ki bo 6. novembra,
kjer se naj bi delegati odločili o uvedbi
družbenega varstva v delovni organi-
zaciji Inženiring »zaradi nastalih mo-
tenj v samoupravnih odnosih in zaradi
oškodovanja družbenih interesov«
(Skupščinski delegat, 25. oktober,
stran 8).
To pomeni, da se »odstavi individual-
ni poslovodni organ delovne organizaci-
je Inženiring« ter »začasno omeji uresni-
čevanje pravic delavskega sveta in izvr-
šilnih organov delovne organizacije In-
ženiring v odločanju na področju po-
slovne politike in ukrepih za njeno izva-
janje ter ukrepih za izvajanje planov in
razvoja delovne organizacije s tem, da
so sklepi veljavni s soglasjem začasnega
poslovodnega organa delovne organiza-
cije Inženiring.
Delegati skupščine občine Velenje naj
bi tudi potrdili štiričlanski začasni po-
slovodni kolegijski organ, kjer sta tre-
nutno znana dva kandidata: Jože Rajer
kot predsednik začasnega PKO in Ciril
Pilih kot član in odgovoren za področje
poslovnih financ. DO Inženiring je bila
ustanovljena pred dvemi leti, lansko le-
to pa je zaključila z izgubo več kot štiri-
deset milijonov izgube. Zaradi tega je
bil sprejet sklep o uvedbi sanacijskega
postopka za odstranitev vzrokov izgube.
T. VRABL
Prvi računalniški
dnevi v Celju
Zveza organizacij za te-
hnično kulturo v sodelova-
nju z raziskovalno skup-
nostjo občine Celje priprav-
lja prve računalniške dneve
v Celju, ki bodo od 8. do 10.
novembra v prostorih ŠRC
Golovec.
Na njih bodo sodelovali
proizvajalci računalniške
opreme iz Slovenije, celjske
delovne organizacije, raču-
nalniški klubi iz Ljubljane in
Maribora, srednješolska cen-
tra iz Titovega Velenja in Ce-
lja ter računalniški krožki, ki
delujejo v okviru Ljudske te-
hnike.
Računalniške dneve bodo
bogatila predavanja v stran-
ski dvorani Golovca. V četr-
tek 8. novembra ob 16. uri
bodo predstavniki Razvoj-
nega centra Celje spregovo-
rili o razvoju mikro in makro
računalništva v razvitem
svetu. V petek bo predavate-
ljica iz Instituta Jožef Štefan
ob 10. uri vodila predavanje
o hišnih računalnikih, popol-
dan ob 16. uri pa na temo
Otrok in računalnik. V sobo-
to ob 10. uri bo predavatelj
ekonomskega centra univer-
ze v Mariboru spregovoril o
računalnikih v izobraževa-
nju.
Sočasno bodo pripravili
tudi seminarje iz osnov raču-
nalništva za mentorje osnov-
nih šol. ki jih bodo nadalje-
vali tudi v zimskem času.
Zanimivosti na samih ra-
čunalniških dnevih ne bo
manjkalo. Delovne organiza-
cije bodo prikazale delo z ra-
čunalniki, Mladinska knjiga
bo prodajala in razstavljala
strokovne knjige in revije iz
računalništva ter računalni-
ke Sinclair in ZX Spectrum,
za najmlajše pa bodo na vo-
ljo računalniki za igro.
RADO AMBROŽ
Mladi
Zdravstvenega
centra za
bolnišnico Celje
Štirideset let je minilo,
odkar so v nekoč težko do-
stopnem lesovju na vzho-
dnem delu Travnika na vi-
šini 1290 metrov zgradili
slovensko vojno partizan-
sko bolnišnico Celje.
Graditi so jo pričeli spo-
mladi leta 1944. Z graditelji,
ki so prišli z Dolenjske, je bil
tudi komandant Dušan Kve-
der-Tomaž. Gradnjo so vodi-
li dr. Peter Deržaj, ki je bil
prvi upravnik, politkomisar
Oblak-Sime in intendant
Polde Travnikar. Za dr. Pe-
trom Deržajem so bili uprav-
niki bolnice še dr. Virgil Kra-
snik, dr. Dušan Šeber in dr.
Robert Kukovec. Ko je bila
bolnišnica polno zasedena,
je delalo v njej 17 članov
zdravniškega in strežnega
osebja. V bolnišnici Celje in
zasilnem Podstrešku se je
zdravilo preko 300 borcev.
Dolgo časa je na bolnišni-
co spominjala le spominska
plošča, dokler niso člani
ZZB Narodnoosvobodilne
vojne iz Ljubnega s pomočjo
drugih borcev, krajanov in
delovnih organizacij mozir-
ske občine uresničili zamisli
po obnovitvi osrednjega dela
bolnišnice, kjer je bila opera-
cijska dvorana. Ostale števil-
ne objekte so le označili, spo-
mladi, 20. maja pa so odkrili
obeležje bolnišnici. Takrat je
tudi Zdravstveni center Ce-
lje kot naslednik te bolnišni-
ce, prevzel nad njo pokrovi-
teljstvo.
Mladina Zdravstvenega
centra je resno prevzela skrb
za bolnišnico in v tem mese-
cu pripravila mladinsko de-
lovno akcijo. Z urejanjem
okolice partizanske bolnišni-
ce pa so mladi, le 18 jih je
bilo, pokazali tudi voljo za
skupno delo. V Zdravstve-
nem centru Celje, kjer šele
oživljajo delo mladine, po-
meni taka pripravljenost ve-
liko, še zlasti, ker pričakuje-
jo, da bo vzpodbudila tudi
ostalo mladino.
MILENA B. POKLIC
V Juteksu dobro gospodarijo
Večino svoje proizvodnje izvozijo na iuja tržišča
Več kot 480-članski kolek-
tiv žalskega Juteksa je v so-
boto praznoval dan podjet-
ja in 45-letnico obstoja. Do-
poldne si je lahko vsak kra-
jan ogledal tovarno, popol-
dne pa je bila osrednja slo-
vesnost. Delavci, predstav-
niki družbenopolitičnega
življenja občine in krajevne
skupnosti in drugi so se
zbrali v Domu krajanov v
Vrbju. Zbrane je najprej
pozdravil predsednik cen-
tralnega delavskega sveta
Jože Cokan, ki je orisal raz-
vojno pot kolektiva.
Glavne prelomnice so bile
v letu 1961, ko so kupili pre-
dilnico za juto, leta 1973 so
postavili obrat talnih oblog,
leta 1980 so pričeli z gradnjo
nove tovarne na Ložnici,
kjer so do sedaj zgradili 12
tisoč kvadratnih metrov po-
vršin. O gospodarjenju, re-
zultatih in načrtih je govoril
direktor Stane Rednak:
»Naši poslovni rezultati so
odlični. Omogočajo nam rast
osebnih dohodkov in inve-
sticijsko vlaganje, kar je še
posebej pomembno. Velik
del proizvodnje prodajamo
na konvertibilno tržišče,
predvsem juto, ki je za do-
mači trg ne ostane nič, talnih
oblog pa bomo letos prodali
na zahodno tržišče okrog 200
tisoč kvadratnih metrov in
na vzhodno okrog milijon.
Ostalo ponujamo domačim
kupcem. Za svojo proizvod-
njo uporabljamo samo uvo-
žene surovine, predvsem iz
zahoda in pri tem se moramo
spopadati z nepregledno
vrsto težav. Surovine so po-
leg tega, da jih je težko dobi-
ti, še zelo drage in pa še po-
dražile so se, nekatere celo
za šeststo odstotkov.«
V Juteksu bodo v kratkem
dobili novo 42 metrov dolgo
linijo za proizvodnjo talnih,
stenskih in izolacijskih
oblog. Pripravljajo elaborat
za postavitev bombažne pre-
dilnice in proizvodnjo netka-
nih tekstilij, za obnovo in
prestavitev sedanje linije tal-
nih oblog, linije za izdelavo
embalaže za mleko, mislijo
pa že tudi na gradnjo tovarne
jeklenega korda za pnevma-
tike.
Ob tej priložnosti so pode-
lili plakete Juteksa za leto
1984. Prejeli so jih Ada Fab-
jan, Vasilija Kranjc in Dra-
go Božič. Priznanja in zlate
značke za 30 let dela v Jutek-
su so prejeli Ivica Gril, Ka-
rolina Krošelj, Elizabeta
Mohorko in Ada Fabjan;
priznanja in srebrno žnačko
za 25-letno zvestobo so preje-
li Anica Lednik, Ivanka
Mastnak, Majda Podmanic-
ki in Marija Kolar; za 15 let
dela so prejeli priznanja in
bronasto značko Štefan
Bednjanič, Anica Govejšek,
Cveta Kelner, Jožica Magaj-
ne, Marko Matjaško, Mihael
Robida, Marjan Goršek, Zo-
fija Jelen, Silva Petek in
Stanko Umek. Plaketo dela
kot najvišje skupinsko priz-
nanje pa je letos dobil obrat
tkalnice. V športnih tekmo-
vanjih so se srečali v šestih
disciplinah. Zmagala je de-
lovna skupnost skupnih
služb, pred tozdoma Talne
obloge in Juta.
TONE TAVČAR
Šolam računalnike
Na slovesnosti ob 45-letni-
ci TT Juteks Žalec so osnov-
nim šolam Griže, Petrovče in
Žalec podarili štiri računal-
nike, za izgradnjo celjske
bolnice pa je kolektiv ob ju-
bileju namenil milijon dinar-
jev.
Vasilija Kranjc prejema plaketo Juteksa iz rok direktorja
Staneta Rednaka.
OGLAS V
NOVEMTEDNIKU
JE POTx	/
K USPEHU
pogled v svet s kovinofehno
Preplah zaradi nafte
Ministri držav članic izvoznic nafte
(OPEC) so se v kratkem času že drugič
sešli v Ženevi, da bi preprečili tisto, kar
nekateri komenatorji označujejo kot
grožnjo »naftne vojne«, drugi pa govori-
jo o »vojni cen.« Kaj je povzročilo pre-
plah med trinajsterico, najbogatejšimi
naftnimi državami, ki so združene v
OPEC?
Znamenje za zadnji preplah so dale
Velika Britanija, Norveška in Nigerija,
ki so pred kratkim znižale ceno nafte za
dva dolarja pri sodu. Med temi tremi
državami je samo Nigerija članica
OPEC, v katerem naj bi veljal sporazum
o določenih količinah črpanja nafte in o
ceni, ki ne bi smela pasti pod 29 dolarjev
za sod. Nigerija je od združenja izvoznic
že prej zahtevala, naj ji dovolijo poveča-
ti črpanje nafte, češ da se bo tako laže
izmotala iz hudih gospodarskih težav, s
katerimi se spopada. Članice OPEC so se
sporazumele, da količine načrpane naftt
v trinajsterici ne bi smele presegati 17,5
milijona sodov dnevne proizvodnje.
Ker se jena svetovnem trgu spet poka-
zalo, da je nafte preveč, da ponudba pre-
sega povpraševanje, seje takoj zastavilo
vprašanje pocenitve nafte. Omenjene tri
države so hotele ohraniti svoj izvoz naf-
te s tem, da so pocenile nafto, ob čemer
pa je takoj poskočil OPEC, češ da bi
takšne odločitve mogle podreti že tako
ali tako razmajana razmerja na naftnem
trgu in jim seveda predvsem znižati do-
bičke od prodane nafte.
Nafte je na svetovnem trgu preveč zla-
sti zato, ker razvite države še naprej
skrbno varčujejo s to energijo, medtem
ko ZDA, kjer beležijo nov gospodarski
razmah, niso odvisne od nabav nafte iz
izvoznic nafte (vsaj ne v velikih količi-
nah), ampak imajo dovolj svoje, veliko
pa je kupijo v Mehiki, ki ni članica
OPEC. Od razvitih industrijskih držav
je Japonska najbolj vezana na uvoz naf-
te iz držav OPEC, vendar z njo skrajno
varčuje.
Do zmede na naftnem trgu pa ni prišlo
samo zaradi zadnje pocenitve, temveč
tudi zato, ker se članice združenja izvoz-
nic niso držale dosedanjih sporazumov.
Javna skrivnost je, da je, na primer,
Saudska Arabija, ki bi naj načrpala 4,7
milijonov sodov nafte na dan, to količi-
no povečala na 6 milijonov sodov. Po
drugi strani je ravno ta država pomaga-
la povečati pritisk na pocenitev nafte s
tem, ko je tujim kupcem začela prodaja-
ti mešanico drugačne kvalitete (boljša
nafta za enako ceno).
Trinajsterica je na drugem sestanku v
Ženevi, ki se je začel v ponedeljek, pred-
lagala, naj bi v okviru OPEC zmanjšali
dnevno črpanje za 1,5 do 3 milijone so-
dov nafte, da bi s tem preprečili padanje
cen. Pravijo, da naj bi glavno breme
manjšega črpanja prevzela nase Saud-
ska Arabija, ostalo pa naj bi se porazde-
lilo na druge članice OPEC. Veliko vpra-
šanje je, ali booodo države OPEC spošto-
vale sporazum in seveda, kaj bodo stori-
le druge izvoznice nafte, ki sicer obljub-
ljajo znižanje proizvodnje in zmanjšanje
izvoza, kar pa še ni dovolj. Tako članice
združenja izvoznic nafte kot druge
izvoznice se namreč soočajo z dokaj ra-
zličnimi gospodarskimi, socialnimi in
drugimi problemi, ki jih pač skušajo re-
ševati vsaka po svoje in seveda tudi z
izvozom nafte. Z drugimi besedami bi
rekli, da vsaka država upošteva v prvi
vrsti svoje interese, kar otežkoča uresni-
čevanje mednarodnih sporazumov. To
velja tudi za članice OPEC, saj v ozadju
niso samo bolj ali mastni naftni dobički,
temveč vprašanje obstoja organizacije,
kajti razpad OPEC bi na mednarodnem
naftnem trgu gotovo povzročil hudo
zmedOfJii si je nihče ne želi.
Piše Avgust Putigar
Ogrevanje velenjskega gradu
V Titovem Velenju razmišljajo, kako bi ogrevali svoj grad.
Obstajala je možnost ureditve daljinskega ogrevanja velenj-
skega gradu s toplifikacijo v Starem Velenju. Ugotovili pa
so, da bi realizacija primarnega voda na grad in montaža
radiatorjev v grajskih objektih (debeli zidovi) zahtevala ve-
lika finančna sredstva. S pridobitvijo trafopostaje pa je dana
realna možnost ogrevanja gradu s termoakumulacijskimi
Pečmi, kar je cenejše od prejšnjega predloga. To naj bi
Uredili v naslednjem srednjeročnem obdobju.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
EMO predstavlja proizvodne programe
Uspešni poslovni dnevi, razstava in novi izdelki
Emo je prejšnji teden že sedmič za-
pored uspešno zaključil poslovne
dneve 1984. V celjski dvorani Golo-
vec je pripravil ta 3100-članski kolek-
tiv še razstavo izdelkov in proiz-
vodnih usmeritev v prihodnjem letu,
med njimi pa so prednjačile po-
membne novosti.
V proizvodnji posode gre za nove
dizajne, ki so prilagojeni avtomatizira-
ni proizvodnji in tudi takšnemu nano-
su emajla. V sanitarnem programu bo-
do začeli izdelovati nove tuš-kadi in
WC kotliče, tudi za izvoz, v proizvodnji
kotlov pa ima najboljše možnosti pri
osvajanju tržišča kotel na izgorevanje
v zvrtinčeni plasti, ali kot mu v Emo
pravijo tudi drugače, fluidni kotel. Z
njim je mogoče kuriti premoge slabših
kakovosti, je ekološko dokaj čist in
predvsem ekonomičen, saj ima ime-
nitne toplotne izkoristke. Dva takšna
kotla že delujeta in sicer v Šentjurju
ter v Zvezni republiki Nemčiji, že pri-
hodnji mesec pa bodo začeli z gradnjo
tovrstnega večjega sistema v Sloveniji
(lokacije nam še niso zaupali) in sicer
večjih moči, do dva in pol milijona
kilovatov. Za primerjavo: kotel v Šent-
jurju ima moč 500 kilovatov!
V proizvodnji avtomobilskih platišč
za tovornjake, traktorje in druge kme-
tijske stroje bodo v Emo še bolj osvoji-
li proizvodnjo strmoramenskih koles
oziroma platišč zanje, strojne podajal-
ne naprave pa bodo začeli izdelovati
tudi za prodajo, ne več samo za lastne
potrebe.
Novosti segajo še v proizvodnjo t. i.
smetarskega programa, kjer namera-
vajo tržišče osvajati s kotalnimi pre-
kucniki, katerih prednost (sodelovali
so pri tem z mariborskim Tamom) je
racionalizacija transporta v komunal-
nih dejavnostih, saj so kesoni na teh
prekucnikih predvsem namenjeni za
transport večjih količin odpadkov ali
česa drugega, kar pač zahteva večjo
prostornino.
Končno je v kolektivu Emo, upošte-
vaje 90-letno tradicijo obstoja »tovarne
dveh levov«, nakopičenega veliko te-
hnološkega znanja. Druga plat meda-
lje je, ali je bila pot do preobrazbe
včasih preveč vijugasta.
Dejstvo je, da Emo danes ne išče več
samega sebe, kar zadeva vključitev v
mednarodno delitev dela pa že prihod-
nje leto napoveduje preobrat, saj izvoz
na konvertibilno tržišče povečuje za 40
odstotkov. Letos bodo samo s posodo
na tujem zaslužili 11 milijonov dolar-
jev.
MITJA UMNIK
Vsekakor je mogoče ugotoviti, da
Emo nadaljuje svojo proizvodno-te-
hnološko preobrazbo, ki jo je najavil
pred leti, dobro se je vključil v pre-
strukturiranje celjskega gospodar-
stva (podajalni sistemi kot znanilci
in prvi koraki k robotizaciji, avtoma-
tizacija proizvodnje, podprta z raču-
nalnikom, energetski programi kot-
lov ipd.) in vse več je v njegovih no-
vih izdelkih in proizvodnih usmeri-
tvah lastnega znanja.
Emov kotalni prekucnik je nastal v sodelovanju s TAM Maribor.
Riše Bori Zupančič
V Glinu spreminjajo
akte in organizacijo
Referendum, na katerem se
bodo delavci DO Gorenje-
Glin Nazarje konec prihod-
njega tedna odločali o spre-
membah	samoupravnih
splošnih aktov, pomeni več
kot le uskladitev aktov z ob-
stoječimi zakonskimi predpi-
si. Gre namreč tudi za dopol-
nitev dejavnosti in organizi-
ranosti delovne organizacije,
za vsebinsko preobrazbo, ki
pomeni mejnik za razvoj te le-
sno-predelovalne organiza-
cije.
Uskladitev aktov z obstoječi-
mi zakonskimi predpisi, še po-
sebno tistimi, ki so bili sprejeti
leta 1983, je nujna, saj je to
predpogoj za uresničevanje
družbenoekonomskih odno-
sov in nekaterih temeljnih pra-
vic delavcev. Razširjena repro-
dukcija in minulo delo, inva-
lidsko pokojninsko zavarova-
nje, zdravstvo, delovna raz-
merja, splošna ljudska obram-
ba in družbena samozaščita ter
kadrovska politika so področ-
ja, ki jih bodo morali v svojih
aktih natančneje opredeliti.
Nič manj pomembna pa ni tu-
di dopolnitev dejavnosti de-
lovne in temeljnih organizacij
in organiziranosti nasploh. In-
ženiring dejavnost in koopera-
cijske povezave si tudi v Glinu
že lep čas utirajo dokaj uspeš-
no pot, kar pa bo potrebno še
zapisati v aktih. Tudi dejav-
nost temeljnih organizacij bo
potrebno opredeliti tako, da bo
omogočen nadaljnji uspešen
razvoj. Ta naj bi slonel na vse
večji finalizaciji izdelkov in ta-
ko naj bi v tozdu Iverna izdelo-
vali vse več posameznih ele-
mentov pohištva, proizvodni
program stavbnega pohištva
želijo obogatiti z novimi stavb-
no mizarskimi izdelki, pa tudi
iz tozda Žaga naj bi v bodoče
prihajali nekateri že izgotovlje-
ni stavbni elementi, predvsem
lesene obloge, oblikovana bru-
na, ostrešja. S proizvodnjo
strojev za obdelovanje lesa se
bodo na svoj način pri uresni-
čevanju razvojnih hotenj
vključili tudi v tozdu Energeti-
ka in vzdrževanje.
Delavci Glina, še posebno ti-
sti v neposredni proizvodnji,
so letos že dokazali, da se da z
boljšim in drugačnim delom
marsikaj popraviti. Proizvodni
rezultati so znatno boljši, ob
boljši dohodkovni uspešnosti
so višji tudi osebni dohodki,
vodstvo in delavci pa si zastav;
ljajo še ambicioznejše cilje. Ti
so namreč temelj nadaljnega
dela, zato so ob obravnavi
osnutkov sprememb samou;
pravnih aktov že ocenili, da bi
nesprejetje predlaganih aktov
lahko za poslovanje delovne
organizacije pomenilo resne
motnje.	r. PANTELIČ
Z novo organiziranostjo že-
lijo v delovni organizaciji do-
seči predvsem boljši izkori-
stek dela in strojev. Pri tem
bodo poskrbeli tudi za jasnej-
šo opredelitev nalog v delov-
ni skupnosti in posameznih
temeljnih organizacijah.
»Žal nam še preveč
pare uhaja v zrak«
Pogovor z vodjo TOZD
Energetika železarne Štore
Viktorjem Logarjem je
energetsko poučen, čeprav
novinarski laik težko sledi
strokovni razlagi. Toda bi-
stveno vendarle povzame:
medtem, ko se nekateri
energetski porabniki komaj
rešujejo iz klešč vse dražje-
ga in neredno dobavljenega
mazuta, v železarni dnevno
prihranijo s plavžnim več
kot 10.000 kubičnih metrov
zemeljskega plina.
S prihranki pri plavžnem
plinu pa gre še za ekološko
plat, saj je CO - ogljikov mo-
noksid predvsem strupena
»stvar«: manj ga gre torej v
zrak, lažje in bolj zdravo di-
hamo, predvsem v Štorah.
Želja, da plavžni plin ne bi
puhtel v zrak na večih loka-
cijah, ampak po možnosti
vsaj na eni, pa še to v čim
manjših količinah, ker bi ga
večino energetsko izkoristili,
ima torej dve teži - varčeval-
no in ekološko. Prav tega so
se energetiki v železarni Što-
re lotili z glavo in obema ro-
kama, pa v večih etapah.
Najprej so temeljito zame-
njali instalacije, nato pa se
lotili peči. Tako plavžni plin
uporabljajo že na eni od
obeh jeklarskih peči, v stare
obrate so premestili kotel za
proizvodnjo pare, izvedli po-
treben remont plavža in
opravili že veliko drugega
dela, da bi uporabljali vse
večji delež plavžnega plina
(ki je zastonj!) v kurilnem,
plinu. Če pribijemo še resni-
co, da ob približno 60.000 ku-
bičnih metrov zemeljskega
plina dnevna proizvodnja
plavžnega nadomesti oziro-
ma je enaka 10.500 kubičnih
metrov, potem je energetski
prihranek železarjev več kot
očiten.
Da jim pri tem kaže pripi-
sati še inventivnost posebne
vrste je najbrž odveč, saj je
razumljiva sama po sebi.
Energetski inovatorji pa ra-
zmišljajo in tuhtajo še na-
prej: zakaj bi ob sedanjem
odprtem sistemu vročevo-
dnega ogrevanja v starih
Štorah, kjer je kotel za paro,
spuščali paro v zrak, ko bi ob
zaprtem sistemu lahko ogre-
vali ves vzhodni del stano-
vanjske Lipe, tovarno in
hkrati še vse stare Štore, pa
na ta način porabili za tretji-
no manj pare oziroma vroče
vode. Za ta sistem je priprav-
ljena že tudi vsa dokumenta-
cija. Toda? Ta »toda« se zač-
ne in konča pri denarju, saj
bi začetna naložba zahtevala
kakšnih 50 milijonov dinar-
jev, pa čeprav bi se obresto-
vala že v dveh letih (!), saj bi
bil letni prihranek 24 milijo-
nov dinarjev. Kako bi se
obrestovala ta naložba v treh
in ostalih letih, pa je prepu-
ščeno bralcu, ki to zmore s
preprostim seštevanjem ali
množenjem.
Ker gre v bistvu za inova-
cijo, bodo v železarni in Što-
rah poskušali pridobiti sred-
stva iz t. i. bančnih inovacij-
skih posojil.
MITJA UMNIK
Poleg varčevanja pri plinu,
pa v železarni izpopolnjujejo
sistem računalniško podprte-
ga selekcioniranja najboljše
izrabe električne energije, saj
je železarna velik porabnik
elektrike. Primer: 300 mega-
vatnih ur porabi dnevno sa-
mo plavž. Kje pa je še tista
električna energija, ki jo po-
rabita dve jeklarski peči?
60 let svetovnega
dne varčevanja
Varčevanje in hranilniška miselnost segata daleč nazaj v
preteklost, saj je Francoz Huegas Delestre že pred več kot
360 leti dal pobudo po organiziranem varčevanju prebival-
stva. Že leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskr-
bovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih zapisala, da je »usta-
novljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi
majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj
obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako
koristijo sebi in državi:..«
Hranilnice različnih dežel so ob koncu 19. stoletja pričele
navezovati prve medsebojne poslovne stike. Leta 1924 so v
Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat
so tudi sklenili: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varče-
vanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila
načela in ideje varčnosti.«
A/ sodobnem času pa z vidika družbene skupnosti varčeva-
nje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko banč-
nega sistema sredstva ponovno vračajo v gospodarstvo.
Tako je mogoče razvijanje proizvajalnih sil, pospeševanje
proizvodnih procesov in ustvarjanje pogojev za materialni in
kulturni napredek družbe. Zato je prav v naši socialistični
družbeni ureditvi treba posvečati posebno pozornost varče-
valni zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varče-
vati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel
pravilnega odnosa do družbene lastnine.
Ljubljanska banka - Splošna banka Celje čestita ob
dnevu varčevanja vsem svojim varčevalcem in poslovnim
prijateljem!
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
V vodi je lahko utoniti, še lažje pa je v alkoholu
Nadaljevanje s 1. strani
je res tako hudo?
Že samo, če preletimo oce-
po razmer na področju boja
proti alkoholizmu v občini
Celje, ki jo je pripravil koor-
dinacijski odbor, lahko od-,
govorimo pritrdilno. Še več
, iz leta v leto je hujše.
Programe boja proti alko-
holizmu v občini uresničuje-
jo neenotno in le malokdaj
uspešno. V največji meri ve-
lja to za gospodarstvo, ki
očitno premalo upošteva go-
spodarsko škodo zaradi .po-
sledic alkoholizma. Podrob-
ne podatke o razširjenosti al-
koholizma in vseh posledi-
cah imajo le redke organiza-
cije združenega dela. Pov-
prečno pa je 10 odstotkov
izostankov z dela zaradi al-
koholizma, 20 odstotkov de-
lavcev v industriji ima teža-
ve pri delu zaradi alkoholih
zrna, alkoholik dva meseca
na leto izostane z dela zaradi
posledic alkoholizma, zaradi
invalidnosti pa dela 10 let
manj, približno tretjina ne-
sreč pri delu s hudo telesno
poškodbo ali s smrtnim izi-
dom zakrivi alkohol.
V celjskih dleovnih orga-
nizacijah Komunala, Kovi-
notehna, Železarna Štore,
Cinkarna, Aero, Nivo in Žič-
na so zaradi opaženega nara-
ščanja uživanja alkoholnih
pijač lani pričeli alkoholizem
prodrobneje spremljati. V
Železarni je bilo na primer v
letu 1983 kar 11,5 odstotkov
oziroma 87 delavcev, ki so
jih obravnavali na disciplin-
skem postopku, kaznovanih
zaradi vnašanja alkohola v
delovno organizacijo, pitja
med delom ali vinjenosti ob
prihodu na delo. Povsod
tam, kjer imajo največ teren-
skega dela, ugotavljajo, da je
skoraj nemogoč nadzor nad
uživanjem alkohola med de-
lom. Že kar običajno je tudi
uživanje alkohola pri delav-
cih, ki imajo stike s poslovni-
mi partnerji.
Reševanje obsežne proble-
matike alkoholizma znotraj
delovnih organizacij je veči-
noma prepuščeno socialnim
delavcem ali kadrovski služ-
bi, za kar pa večina ni uspo-
sobljena. Večina organizacij
ima v svojih samoupravnih
aktih sicer naštete ukrepe,
usmerjene proti alkoholi-
zmu, a ta določila uresniču-
jejo počasi in neučinkovito.
Ukrepi so naravnani proti
posameznim alkoholikom,
ki potrebujejo zdravljenje.
Ce s pitjem ne prenehajo,
zdravljenje pa odklanjajo, iz-
gube najprej svoje delovno
mesto, kasneje pa še zaposli-
tev, ob tem pa je delovna or-
ganizacija prej leta nepriza-
deto opazovala propadanje
bolnika.
. Nič bolj vzpodbudni niso
podatki z drugih področij.
Center za socialno delo
obravnava vedno več alko-
holikov. Leta 1980 jih je na
primer 79? lani že 130. Najtež-
je je v družinah alkoholikov
z otroki. Lani so v rejniške
družine na novo vključili 20
otrok, od katerih je kar 13
živelo v družini alkoholikov.
Po podatkih Uprave za no-
tranje zadeve je bilo v prete-
klem letu obravnavanih 960
kršitev javnega reda in miru,
70 odstotkov kršitev pa je bi-
lo narejenih pod vplivom al-
kohola.
Kako se z zlom
spopadamo
Koordinacijski odbori za
boj proti alkoholizmu in dru-
gim oblikam odvisnosti naj
bi povezali in vodili doslej
tako malo uspešen boj. Po-
gosto še sami ne vedo, kako
bi se dela lotili, razmere v
posameznih občinah pa jim
pri tem tudi ne pomagajo kaj
dosti. Poglejmo nekaj prime-
rov.
V	Slovenskih Konjicah
predsednica odbora Lidija
Pratnemer ugotavlja, da bo
treba delo oživiti in to je tudi
ena izmed nalog v tem mese-
cu. Odbor je že pred meseci
sprožil akcijo s tem, ko je v
vse delovne organizacije v
občini poslal poziv, da orga-
nizirajo predavanja o alko-
holizmu. To obliko so zaen-
krat uporabili samo v Ko-
nusu.
Tako kot drugod, tudi v
mozirski občini nimajo na-
tančnega števila alkoholi-
kov. Posebne evidence vodi-
jo posamezne socialne služ-
be v delovnih organizacijah,
pa mozirsko socialno
skrbstvo, kjer razmišljajo, da
bi vse podatke, kolikor je to
mogoče, združili.
Sicer pa je v vsej Gornji
Savinjski dolini več kot 50
gostinskih lokalov, kar bi bil
ob pomenu, ki ga naj bi ti
imeli za razvoj turizma v ob-
čini, vzpodbuden podatek,
vendar pa je na žalost med
lokali še vedno manj kot po-
lovica takšnih, ki nudijo tudi
toplo hrano. V glavnem torej
bifeji, kjer točijo le pijačo. V
zadnjem času teh ne odpira-
jo več veliko, saj so ugodno-
sti (krediti, dovoljenja) de-
ležni predvsem tisti, ki bi ra-
di odprli gostinski lokal, kjer
bi ponujali tudi hrano ter ob
tem tudi prenočišče.
V	Laškem koordinacijske-
ga odbora nimajo, s proble-
matiko alkoholizma pa se
ukvarja svet za socialno delo
pri OK SZDL. Povezali so se
z zdravstvenimi delavci in
skupaj z njimi dokaj uspeš-
no rešujejo probleme. V ob-
čini deluje samo en klub
zdravljenih alkoholikov, ki
ima sicer veliko članov, a se-
staja se preredko. Letos sku-
šajo s pomočjo kadrovskih
služb v delovnih organizaci-
jah pridobiti točne podatke o
številu alkoholikov.
Kljub vsem očitkom so
očitno najdlje v celjski obči-
ni. Koordinacijski odbor, ki
ga v novem mandatu vodi
dr. Zdenka Cebašek-Trav-
nik, je smelo zastavil pro-
gram in del nalog že uresni-
čil. Od 1. maja deluje v
Zdravstvenem domu v Celju
trikrat tedensko dispanzer
za bolezni odvisnosti, vse pa
je že pripravljeno za ustano-
vitev dispanzerja za zdravlje-
nje alkoholizma in narkoma-
nije. Pričakujemo ga lahko z
novim letom. Potrebe so ve-
like, saj je bilo lani na psihia-
trični oddelek v Vojniku
sprejetih 585 alkoholikov, v
antialkoholni ambulanti pa
so pregledali le 239 pacien-
tov. Vse je že tudi pripravlje-
no za delovni pogovor s tera-
pevti in predstavniki klubov
zdravljenih alkoholikov, ki
bodo postali redna oblika
dela pod mentorstvom di-
spanzerja. Po prvem takem
pogovoru pripravlja koordi-
nacijski odbor že posvet s
predstavniki združenega de-
la. Upajo, da bodo ta sreča-
nja, ki morajo pomeniti po-
memben korak k enotnemu
in bolj strokovnemu spopa-
danju z alkoholizmom, bolj
uspešna, kot so bila s pred-
stavniki šolstva. Ker se ti va-
bilu koordinacijskega odbo-
ra niso odzvali, je usklajeva-
nje z njimi prevzel Rdeči
križ.
Da pa z razmerami v obči-
ni vseeno niso zadovoljni,
priča tudi pobuda predsed-
stva občinske konference
SZDL.
Ni vse tako črno
Res, lokalov, kjer so na vo-
ljo alkoholne pijače, je veli-
ko. Tudi v celjski občini. Go-
stinskih lokalov v zasebni la-
sti je skupno 51, od tega 22
gostiln, 21 bifejev, ki bi lah-
ko imeli tudi hrano, a je obi-
čajno nimajo, ter šest specia-
liziranih okrepčevalnic. Ob
tem pa je tudi res, da so letos
na novo odprli le eno specia-
lizirano okrepčevalnico. V
občini že nekaj časa velja se-
znam suficitarnih in defici-
tarnih dejavnosti, po kate-
rem se ravnajo pri dajanju
obrtnih dovoljenj. Gostinska
dejavnost po njem sodi med
suficitarne dejavnosti, torej
tiste, ki jih je že preveč. To
pa pomeni, da zasebnik za to
dejavnost ne more dobiti v
najem prostorov, ki so v lasti
stanovanjske skupnosti, pa
tudi ne bačnih kreditov za
ureditev prostorov v svoji la-
sti ali lasti zasebnika. Ce pa
ima zasebnik prostore in de-
nar in, če izpolni vse zahteve
po njihovi urejenosti, zadrž-
kov za izdajo obrtnega dovo-
ljenja ni.
V družbenem sektorju je v
celjski občini pet hotelov,
skoraj trideset restavracij in
gostišč, za polovico manj sa-
mostojnih bifejev in vrsta bi-
fejev v samopostrežnih trgo-
vinah. Očitno je torej mogo-
če do alkoholnih pijač kar na
vsakem vogalu.
Tolikokrat zahtevane
mlečne restavracije pa Celje
še nima, a vse kaže, da bo
kmalu imelo vsaj nadome-
stek - specializirano okrep-
čevalnico. Lokal, ki ga je
Merx pričel urejati prejšnji
teden na Ljubljanski cesti,
bo imel sicer združeno trgov-
sko in gostinsko dejavnost,
prostor zanj pa so dobili pod
pogojem, da bo v gostin-
skem delu izključno mlečni
program. Na voljo bodo torej
mleko, bela kava, čaj, pa še
sendviči, notdog in podob-
no, v nobenem primeru pa
ne alkoholne pijače in prava
kava. Zal ni taka odločitev
sad visoke zavesti, temveč
bolj kompromisa. Prostori
za gostinsko dejavnost na-
mreč tod nisq najprimernej-
ši, so pa na mestu, mimo ka-
terega hodi večina celjskih
srednješolcev. Brez dvoma
je to odločujoče vplivalo na
pristanek Merxa na občin-
sko zahtevo. Ker so z deli še-
le prav začeli, ne moremo
pričakovati, da bo lokal go-
tov do 15. novembra, kot so
si prvotno zastavili, a upamo
lahko, da bo vsaj s prihod-
njim letom. Torej se le pre-
mika.
MILENA B. POKLIC
Najuspešneje se proti al-
koholizmu borijo v Nazar-
jah, v tamkajšnjem Klubu
zdravljenih alkoholikov, ki
g a vodi dr. Maksimilijan
Bergant iz Titovega Vele-
nja. Maksimilijan Bergant
uporablja Hudolin-Ruglje-
vo metodo zdravljenja, ki je
v Nazarjah dokaj uspešna.
Število zdravljenih in oz-
dravljenih alkoholikov na-
mreč stalno narašča.
Precej prizadevanj je
potrebnih, da v družbi,
ki -je pitje sprejela bolj
kot moralno vrednoto in
ne kot zlo, najdemo
drobce, ki kažejo, da smo
nekaj le pripravljeni na-
rediti. Velika večina lju-
di, za katere je alkohol
normalen sopotnik v živ-
ljenju, se z njimi ne sre-
ča. Ne v zgodnjem otroš-
tvu, ne v občutljivih
mladostniških letih, ne v
zreli dobi. Občasne ob-
sežnejše akcije, ki pred-
stavljajo škodljivosti al-
kohola, ne morejo spre-
meniti miselnosti, ki se
je oblikovala leta in leta.
Z besedami ne more-
mo odpraviti zgledov, pa
še besed je premalo. Pre-
malo takrat, ko bi še ne-
kaj pomenile. Skoraj
vsak malček ve, da si
mora umivati zobe, ne ve
pa, kam vodi vdajanje
trenutnim užitkom. Ne
samo pivskim. Vzdiho-
vanja ob opitih šolarjih,
kašljajočih kadilcih ali
utopljenih v zasvojeno-
sti z mamili, niso le iznraz
nemoči, ampak bolj ne-
pripravljenosti, da bi sa-
mi storili nekaj več -
spremenili sami sebe.
Zametki mlečne resta-
vracije, ponovna oživi-
tev klubov zdravljenih
alkoholikov in dispanzer
za zdravljenje alkoholi-
zma in drugih oblik za-
svojenosti sami no sebi
ne bodo ničesar spreme-
nili. Ne, dokler se bodo
mladi enakovredno od-
ločali za sok ali pivo, do-
kler bo zdravljenje alko-
holizma zadnji izhod, do-
kler se bo zdravstvena
služba skupno z vsemi
drugimi ukvarjala le s
posledicami zasvojeno-
sti, dokler 1 bo najpo-
membnejše vprašanje,
katera metoda je za
zdravljenje edino zveli-
čavna, dokler bodo disci-
plinski ukrepi grozili le
nekaterim skupinam de-
lavcev, dokler bodo
vzgojitelji začinjali be-
sede o škodljivostih al-
kohola z lastnim zgle-
dom, dokler... Preveč je
teh »dokler«. Veliko pre-
več, da bi lahko bili za-
dovoljni, če odpravimo
enega ali dva.
Delo ne moli priprav na zimsko službo
Ob koncu gradbene sezone se marsikje
izvrta še kakšen dinar tudi za ceste, kar za
izvajalce del pomeni več dela, torej tudi več
zaslužka, obenem pa kislo jesensko vreme
in bližajoča se zima narekujeta tekmo s ča-
som. Tako so nam, sicer zadovoljni s trenut-
no zasedenostjo kapacitet, potožili v Cest-
nem podjetju Celje. Že dober mesec dni so
njihovi delavci v gradbeni operativi na tere-
nu tudi po več kot deset ur dnevno, delajo
pa tudi vsako soboto.
Med mnogimi gradbišči so pred kratkim
končali tudi ureditev in asfaltiranje servi-
snih cest na Rogli, posebej pa so se nam
pohvalili z novo pridobitvijo svojega podjet-
ja, vzdrževalno bazo v tem rekreativnoturi-
stičnem centru. V bazi bo prostora za po-
trebne stroje in vozila za zimsko vzdrževa-
nje ceste na Roglo, čistili pa jo bodo z vrha
proti dolini, s čimer bodo zagotavljali ta-
kojšnjo prevoznost ceste v vsakem tre-
nutku.
Za zimsko službo, pravijo celjski cestarji,
bomo popolnoma pripravljeni po vsej regiji
že 30. oktobra, bo pa letos spet nekaj proble-
mov zaradi pomanjkanja soli, saj jim je ju-
goslovanski proizvajalci ne morejo zagoto-
viti v zadostnih količinah, uvoz pa ni zaže-
len.
BRANE PIANO
Pobuda
Na seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoho-
lizmu pri OK SZDL Celje je bil izpostavljen problem
odpiranja novih lokalov, kjer se točijo izključno alko-
holne pijače. Člani KO so mnenja, da je takšnih loka-
lov že v tem trenutku preveč in ni nobene potrebe za
širjenje tovrstne dejavnosti, ki vodi zgolj v produkcijo
alkoholikov in k lahkem zaslužku lastnikov i-n uprav-
ljalcev. Omenjeno pobudo je podprlo tudi Predsedstvo
OK SZDL, posebej še, ker smo iz uradnih virov izve-
deli, da se bodo ob tržnici v centru mesta v že postav-
ljenih kioskih točile žgane in druge alkoholne pijače.
Predsedstvo je sprejelo zahtevo, da v postopku dajanja
soglasij pri odpiranju tovrstnih lokalov sodeluje tudi
KO za boj proti alkoholizmu in organizirani potrošniki.
Dostopnost alkoholnih pijač ali prekomerno širjenje
ponudbe alkohola v trgovinah, zelenjavah in mesnicah
je eden od indikatorjev, ki v končni fazi vplivajo na
porast alkoholizma. Ce smo v občini Celje že tako
odločno zastavili preventivno akcijo v šolah, OZD in
KS, se nam zdi popolnoma absurdno, da njene rezul-
tate spodkopavamo s premalo domišljenimi investici-
jami. Ob tem pa vsi vemo, da pobuda za ustanovitev
mlečne restavracije vedno znova naleti na gluha ušesa
načrtovalcev.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
■■■■■■■■M
EEZE.IE!
Mara Tuco
Tovarišice Mare Tuco
se spominjajo generacije
danes že odraslih ljudi z
veliko ljubeznijo. »Bila je
stroga, pravična, a prija-
teljska«,povedo tisti, ki
jim je bila Mara Tuco ne-
koč vzgojiteljica v vrtcu v
Slovenskih Konjicah, ali
sodelavka pri vzgojno-
izobraževalnem delu.
Nanjo so ostali lepi spo-
mini, ki so jih obudili ob
odprtem grobu, ko so Ma-
ro Tuco pred dnevi polo-
žili k zadnjemu počitku.
Izučila se je bila za šivi-
ljo, a vselej jo je vznemir-
jal bogati svet otrok, zato
se je posvetila vzgojitelj-
skemu poklicu. Rojena je
bila v Levcu pri Celju,
službovala in razdajala se
je mlademu rodu, po šte-
vilnih krajih. Nazadnje in
najdlje, do upokojitve, je
bila v Slovenskih Konji-
cah ravnateljica vrtca.
Mara Tuco je bila usta-
noviteljica prvega otro-
škega vrtca na podeželju
- v Jeruzalerpu, kjer je v
težkih časih, od leta 1947
do 1951 vzgajala otroke
viničarjev in prosvetlje-
vala njihove starše. In
prav v dneh, ko je pri Po-
murski založbi izšla knji-
ga Katje Špurove - Vrtec
v Jeruzalemu, ki je pre-
tresljiva kronika otrok vi-
ničarjev in dokument o
socializaciji predšolskih
otrok in njihovih staršev,
je Mara Tuco za vselej za-
tisnila oči. Delo je pisano
v prvi osebi, kot pripoved
vzgojiteljice, ki jo preže-
ma optimizem do člove-
ka, v tistih, tedaj silno
revnih krajih.
Svoje poslanstvo je Ma-
ra Tuco v celoti izpolnila
tudi v Slovenskih Konji-
cah, že v tedanjem vrtcu v
stari graščini. Za svoje
delo je prejela številna
odlikovanja, a najlepša
nagrada so ji bile srečne
otroške oči, ki so ji zgo-
vorno pričale, da je njen
trud poplačan.
MATEJA POD JED
Nova glasbena Sola v Titovem Velenju
Gradbena dela pri novi glasbeni šoli v Titovem Velenju so v zaključni fazi in pričakujejo,
da bodo v njej prihodnjo jesen že lahko začeli s poukom. O tem bodo razpravljali tudi
delegati na naslednji seji zborov skupščine občine Velenje, sicer pa se v temeljnih sredinah
že strinjajo in podpirajo predlog, da se pri nadaljnem izvajanju referendumskega A pro-
grama da prednost izgradnji glasbene šole s tem, da se pristopi k fazni izgradnji in dogovori
način zagotavljanja sredstev, ki so potrebna za izgradnjo tega objekta poleg tistih, ki jih
namenjajo za izgradnjo iz naslova samoprispevka.
TV - Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Ljubljanski trgovci na Hudinji
V stanovanjski soseski na Hudinji v Celju se hkrati gradi tudi trgovski center, tokrat
trgovskega podjetja Merkator iz Ljubljane. Ta tudi zagotavlja, da bo objekt gotovo do konca
letošnjega leta, če izvajalci ne bodo zatajili. Da le ne bi trgovci! Ti pa najbrž ne bodo, saj je to
njihov prvi prodor v celjski trgovski prostor.
Z. S. - Foto: TONE TAVČAR
Ivan Bajec
»Kaj bi mene predstav-
ljali, raje pišite o našem
društvu,« mi je v svoji
skromnosti, ki spremlja
vse njegovo življenje, na
začetku najinega pogovo-
ra dejal Ivan Bajec, letoš-
nji predsednik društva
upokojencev v KS Deč-
kovo naselje v Celju.
To društvo res v zad-
njem času beleži kopico
dejavnosti, ki jih preje ni-
so imeli v svojem progra-
mu. Vse to pa je plod no-
vega vodstva, ki dela tim-
sko, z roko v roki, za čisto
veselje. Dirigentska pali-
ca pa je v rokah predsed-
nika Bajca.
Sedemdeset let je nani-
zal na roženvencu svoje-
ga življenja, ki je bilo ve-
dno bolj trpko kot rož-
nato.
V družini Bajčevih v
Ljubljani je bilo sedem
otrok, preživljal pa jih je
samo oče - delavec. Ivan
je »silil« v šole in končal
strojno tehnično. Z diplo-
mo v roki je iskal kruha,
dve leti je to trajalo, po-
tem pa mu ni preostalo
drugega kot da je poprijel
za vsako delo. Nalagal in
premetaval je premog, tu-
di po dvajset ton dnevno,
končno je našel zaposli-
tev v zavodu za zaposlo-
vanje v Ljubljani, kjer je
ostal petnajst let. Vojna je
medtem minila in ob po-
pisu prebivalstva leta
1946 so ugotovili, da je
pravzaprav strojni te-
hnik, teh pa so še in še
rabili.
Tako je prišel v Zabu-
kovico pri Žalcu, kjer ni
ostal dolgo. Resnično v
svojem »fohu« je začel
delati v Celju, v tovarni
organskih barvil, ki se je
potem združila s Cinkar-
no. To celjsko delovno
obdobje je trajalo 23 let.
Nazadnje je delal v obra-
tu titanovega dioksida,
dobro pa pomni vse uspe-
le in neuspele cinkarni-
ške investicije, ker je pri
njih tudi sodeloval.
Pred desetimi leti se je
Ivan Bajec upokojil, ura-
dno. Še nekaj let je hodil
na delo, honorarno, ker se
je težko odtrgal od
ustvarjalnosti, ki ji je bil
zapisan vse življenje. Sti-
ka z ljudmi ni pretrgal,
zdaj ga neguje preko
društva upokojencev. Tu
s kolegi zaigra partijo ša-
ha, še raje pa ribari in go-
bari ter tako izpolnjuje
vsakdan, ki mu je vedno
prekratek.
ZDENKA STOPAR
PRIREDITVE
>_____
Kulturni center Ivan Napotnlk Celje
V	kulturnem Centru Ivan Napotnik boste lahko v ponede-
ljek, 5. in v torek 6. novembra prisluhnili Svetlani Makarovič,
ki bo pripovedovala Zgodbice iz mačje preje. Pravljične ure
bodo za učence osnovnih šol občine Velenje.
V	torek, 6. novembra pa pripravlja Kulturni center Ivan
Napotnik obisk v Zagrebu in sicer razstave 8000 let kitajske
zgodovine ter obisk koncerta kitarista Angela Romera iz Ame-
rike v dvorani Vatroslav Lisinski. Odhod bo 6. novembra ob
14.30 uri ispred Rdeče dvorane, prijave pa sprejemajo še danes
oziroma do zasedbe avtobusa.
Restavracija Petrol Tepanje
V	Restavraciji Petrol Tepanje pripravljajo od 7. do 12. no-
vembra veselo martinovanje. Se posebej prijetno bo 10. no-
vembra, ko se boste lahko ob dobri jedači in pijači zavrteli ob
zvokih ansambla Odmev s pevko Jovito.
Diskoteka M kluba hotela Evropa
V	diskoteki M kluba hotela Evropa bo v petek, 2. novembra
gostoval ansambel Gu-Gu.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 3. novembra ob
20. uri samostojni kocert moškega pevskega zbora Stojno selo.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu je odprta razstava likovnih del Adija
Arzenška, ki si jo boste lahko ogledali do 4. novembra
V	torek, 6. novembra pa bo ob 18. uri odprtje razstave z
naslovom Maske Berte Meglič. Razstava bo odprta do 15.
novembra v okviru prireditev 12. Tedna domačega filma.
Muzej revolucije Celje
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije bodo v
ponedeljek, 5. novembra ob 17. uri odprli razstavo likovnih del
- risbe in brona - likovnika Jožeta Stražarja iz Škocjana pri
Domžalah. Razstava je posvečena 25. letnici izobraževalnega
dela Delavske univerze Celje, odprta pa bo od petka, 16. no-
vembra.
Kulturni dom Titovo Velenje
V	kadilnici kulturnega doma si boste lahko v soboto, 3.
novembra in v torek. 6. novembra, obakrat ob 19. uri ogledali
izbrani program Kina 16. V soboto bo na sporedu Great
Swindle«, glasbeni film ob promociji albuma Sex pistols, v
torek pa si boste lahko ogledali poljsko psihološko dramo Nož
v vodi.
Kulturni dom Vrbje pri 2alcu
V	kulturnem domu Vrbje bo v sredo, 7. novembra gostovala
gledališka skupina Kulturno umetniškega društva Zarua Tr-
novlje. Predstavili se bodo z delom Ervina Fritza Karantena,
zgodbo iz vojaškega življenja. Predstava bo ob 19.30 uri.
Mali kino Union Celje
Do sobote, 3. novembra si boste lahko v Malem Unionu
ogledali ameriški pustolovski film Beg iz Alcatraza.
Razstavni salon Rogaška Slallna
V	razstavnem salonu si lahko ogledate razstavo akvarelov
akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčakove. Razstava
bo odprta do 15. novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava o življe-
nju in delu pesnika Simona Gregorčiča. Razstavo si lahko
ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce.
Okrepljene vrste teritorialcev
Občinski štab teritorijalne
obrambe Žalec je prejšnji te-
den pripravil štiridnevno
usposabljanje za mladince in
mladinke, pripadnike enot
teritorijalne obrambe. Pouk
je bil na Gori Oljki, zajemal
pa je osnovno usposabljanje
iz vojaškega in političnega
dela ter varnostno vzgojo.
Vseh 61 prostovoljcev-pripa-
dnikov TO je pokazalo veli-
ko pripravljenost, da se čim-
bolj usposobijo za obrambne
naloge, ki bi jih imeli v sploš-
nem ljudskem odporu. Sve-
čana zaprisega je bila na Cre-
ti na spominskem srečanju
ob 43-letnici znane bitke pro-
ti okupatorju.
Jočica Vincekovič: »Do-
ma sem iz Prebolda ter obi-
skujem šolo za prodajalce v
Celju. Da sem danes tukaj, je
vzrok veselje, ki ga čutim do
vojaškega življenja. Tu sem
veliko izvedela in spoznala
veliko novih prijateljev.«
Brane Cimperman: »Že
od majhnega me zanima vse,
kar je v zvezi z vojaštvom.
Zato se mi je zdelo prav vab-
ljivo vključiti se v enote teri-
torijalne obrambe. Posebej
me zanima orožje, ki smo ga
tukaj precej podrobno spoz-
nali.«
Cveto Uduč: Star sem 17
let in priprave, ki smo jih
imeli na Gori Oljki, so bili
moja prva daljša odsotnos
od doma. Tudi mene je pri
peljala med teritorijalce želj;
po tem, da bi kar največ ve
del o orožju, ravnanju z njin
in o obrambi nasploh.«
Štefica Žerjav: »Škod£
da je danes vreme tako če
merno, saj je za vse nas, k
smo dali slovesno zaobljube
ta dan pomemben in vesel
Na usposabljanju smo S'
marsičesa naučili, kar borni
pozneje še utrdili, od vseg
pa me najbolj veseli to, d.
sem spoznala kopico prijate
ljev.«
T.TAVCAi
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Prioriteta ni abonmajska izkaznica
Celjski kvalitetni šport Je znova na »prelomni« poti in upat! Je, da bo tudi preko pripravljenih gradiv krenil naprej
Telesnokulturna skupnost Celje in Zve-
p telesnokulturnih organizacij Celje sta
pripravili petnajst strani obsegajoč tekst
Analiza stanja in problematika nadalj-
ijega razvoja prioritetnih športnih panog
j Celju«. O zanimivem tekstu, ki seveda še
[daleč ni dokončen, so bili seznanjeni tudi
ijani izvršnega sveta občine Celje, o njem
^a smo obširno spregovorili tudi v četrt-
iovi radijski oddaji v živo, kjer so sodelo-
vali Bojan Planinšek, Jože Geršak, Pavle
Uukovac in Lado Gobec.
Pred osmimi leti, ko je v Sloveniji prišlo
}o reorganizacije in novih usmeritev v tele-
sni kulturi, so bile dogovorjene tudi pre-
jnostne športne panoge, med katere so bile
bvrščene atletika, košarka, nogomet in ro-
komet. Na podlagi uspešnosti in takratnih
pogojev sta bila mednje uvrščena še hokej
pa ledu ter žensko kegljanje. In teh šest
panog je tudi zajetih v pripravljenem tek-
KU.
ATLETIKA v Celju stagnira ali morda
telo nazaduje, saj smo med drugim na zad-
kih treh olimpiadah imeli samo enega atle-
ti, Kopitarja leta 1980 v Moskvi! Glavni
jrzroki za stagnacijo nekdaj tako uspešne
(portne panoge v Celju so nesistematičen
iriliv nadarjenih in perspektivnih atletov,
i so pričeli z atletsko dejavnostjo preko
olskih tekmovanj, ne pa na osnovi sistema-
ičnega in selektivnega procesa. Sodelovali
o torej pretežno v okviru tekmovanj, nato
la prenehali z aktivnostjo. Čutijo se po-
manjkljivosti pri strokovnem delu, kjer ni
eamskega dela, slaba je koordinacija pri
laniranju in preveč je rutinskega dela. Svo-
; so dodali tudi slabi tekmovalni sistemi,
remajhna so še finančna sredstva kljub
redstvom pokrovitelja Kovinotehne.
V klubu želijo popraviti sedanjo situacijo
usmeritvijo v panoge, kjer imajo-vse pogo-
e za doseganje vrhunskih rezultatov (teki
la kratke proge ter skoki) in zagotavljanje
nnožične osnove, ki naj zagotovi potrebno
elekcijo nadarjenih športnikov. S takšnim
lelom naj bi pri AD Kladivar v 4-5 letih
lobili vsaj dva atleta z rezultati med desete-
ico v Evropi, dva kandidata za svetovno
irvenstvo, enega za olimpijske igre ter vrni-
ev na nekdanje pozicije jugoslovanske atle-
ike.
KOŠARKA je v zadnjih osmih letih v Ce-
ju izredno napredovala, saj se je članska
kipa uvrstila iz republiške celo v 1. B zvez-
10 ligo. Ta uspeh ima še večjo vrednost, ker
e bil dosežen z igralskim kadrom, ki je bil
rzgojen doma in s pomočjo lastnega trener-
ikega kadra. V zadnji sezoni je bil cilj celo
)o uvrstitvi v 1. A ligo, vendar so to objek-
ivne težave preprečile. Poleg finančnih te-
iiav kljub pomoči dveh sponzorjev, Libele
te moške in Metke za ženske, so prisotni še
Irugi problemi, kjer največje težave nasta-
lo predvsem zaradi prehoda kakovostnih
v xlcev iz Celja v Ljubljano, pri čemer je
ebno poudariti tudi vlogo KZS, ki je vsa
. nazaj praktično podaljšana roka Olim-
Jije. Med načrti poudarjajo v libeli nadalj-
nje delo pri vzgoji domačih igralcev ter pre-
prečitev odhoda le teh v Ljubljano ter konč-
po rešitev statusa ženske košarke v Celju.
| ROKOMET je po uvedbi prednostnih pa-
|og celjski najuspešnejši kolektivni šport.
Itiri leta so bili člani prve zvezne lige, ne gre
)a zanemarjati stalnih uspehov mladinske
'n drugih ekip v jugoslovanskem prostoru.
prejšnji sezoni je prišlo zaradi različnih
Vzrokov do izpada iz lige najboljših. Slabo je
bilo tudi sodelovanje društva ŽRK Aero z
RZS in RZJ, za nameček pa še z območno
pvezo, pri čemer gre večji del krivde za takš-
Ho stanje prav na račun Aera, ki ni odigral
ivoje vloge oz. ni pokazal pravega interesa.
tS Kolinsko-Slovanom so podpisali spora-
zum o sodelovanju, ki pa je tako kot že
faekaj prejšnjih poskusov bolj na papirju.
•fOjub veliki pomoči sponzorja Aera pa so v
jjstalnih finančnih težavah zaradi razvejane
dejavnosti, s tem pa tudi v podrejenem po-
ložaju po kakovosti enakovrednim druš-
tvom iz drugih okolij. Osnovni cilj v prihod-
nje je vrnitev v prvo ligo (najkasneje v dveh
ifetih), kar pa bodo poskušali rešiti izključno
f doma vzgojenim igralskim kadrom.
,'j NOGOMET »je bil uvrščen med prednost-
ne športe na osnovi republiške opredelitve,
% to predvsem zaradi množičnosti, tradicije
interesa delovnih ljudi za to panogo.«
r^ako so zapisali v gradivo, pa čeprav takoj
'^tem nadaljujejo z ugotovitvijo, da »ta pa-
noga (v Celju op. p.) ni bila posebno uspeš-
saj se je članska ekipa v glavnem selila
^ed II. in I. slovensko ligo.« Vzroke iščejo v
zapustitvi II. zvezne lige (pred mnogimi le-
ti!) ter nekaterih omejitvah, ki so jih prinesli
portoroški sklepi. Velik del krivde odpade
tudi na slabo delo nogometne podzveze Ce-
lje, predvsem pa nosilce panoge, ZRK Kla-
divar, ki si ni znal ustvariti pravih pozicij v
tej podzvezi, niti ni kot nosilec panoge v
celjski občini poskrbel za njen razvoj ter
sodelovanje z ostalimi klubi. Do sprememb
je Drišlo zadnji dve sezoni, in to zlasti po
zaslugi lastnega igralskega kadra, tudi tre-
nerskega, kjer pa je problem »raven stro-
kovnosti (predvsem premalo izkušenosti)
ter profesionalni trener, ki ne izpolnjuje pri-
čakovanj,« kot je zapisano v gradivu; ter v
nadaljevanju »vodstvo kluba ocenjuje, da bi
bilo potrebno za določeno obdobje dobiti
kvalificiranega profesionalnega trenerja,
kar pa je seveda povezano s precejšnjimi
finančnimi izdatki, saj je društvo kljub po-
kroviteljstvu GIP Ingrad v stalnih finanč-
nih težavah.«
HOKEJ NA LEDU je od leta 1976 pred-
nostna panoga občine Celje. Ekipa Cinkar-
ne se je 1978 uvrstila v 1. zvezno ligo, kjer je
štirikrat zapored osvojila tretje mesto. V
zadnji sezoni so bili šesti in so se tako še
uspeli obdržati med najbojšimi. Slabši tek-
movalni dosežek je predvsem posledica no-
ve klubske usmeritve, da zmanjša število
»tujih« igralcev v moštvu, ki so bili nosilci
uspehov v zadnjih letih. Težave imajo v
društvu tudi s trenerji, saj v Celju ni ustrez-
nih strokovnjakov in so jih prisiljeni iskati
drugod, kar pa zahteva neprimerno več
sredstev. Problemi so z drago opremo, ko je
domala vsa iz uvoza, neustrezen (predrag) je
tekmovalni sistem, drago je vzdrževanje ob-
jekta v Mestnem parku... Zlasti finančne
težave rešuje DO Cinkarna, klub pa v pri-
hodnje nima večjih tekmovalnih ambicij
kot obstanek v 1. zvezni ligi in po nekaj letih
ponovna osvojitev 3. mesta. Tudi to naj bi
dosegli z lastnim kadrom vzgojenim skozi
pionirske in mladinske selekcije.
KEGLJANJE, zlasti žensko je vsekakor z
uspehi v obdobju 1976-84 upravičilo uvrsti-
tev med prednostne športne panoge. Vsi
uspehi slonijo na domačih igralskih kot tudi
strokovnih kadrih. Odlične pogoje za ra-
zmah kegljanja daje tudi desetstezno keglji-
šče na Golovcu ter vrsta solidnih objektov v
okolici Celja. Poleg podobnih težav, kot jih
imajo tudi ostali celjski športi, pa je pri
kegljanju še ta problem, da so vse tekmoval-
ke zaposlene in je tako težje usklajevati delo
s treningi in tekmovanji. Cilj kluba je v
ohranitvi visokih pozicij v slovenskem in
jugoslovanskem prostoru, kljub dejstvu, da
je zaradi izredne množičnosti kot kakovosti
v ženskem kegljanju, vedno težje zahtevati
visoke uvrstitve.
V gradivu je še pripis, da je poleg naštetih
prednostnih športov potrebno omeniti tudi
kakovostne posameznike iz takoimenovane
III. prioritete ter tudi nekatere športne pa-
noge, ki so sicer v sistemu financiranja
vključene v športno rekreacijo, a po uspe-
hih v republiškem ali državnem merilu da-
leč presegajo njene okvirje. Tudi v teh pano-
gah se pojavljajo podobni problemi in te-
žave.
Kje so bistveni problemi?
Najbolj pereč problem društev je pomanj-
kanje organizacijskih kadrov. Vzroki za to
so v preobremenjenosti posameznikov na
delovnih mestih ter vedno težjem zagotav-
ljanju finančnih sredstev za delovanje druš-
tva, kar je neposredno povezano tudi s tek-
movalnimi uspehi in še čim. Za ilustracijo:
predsednik večjega in uspešnega društva je
obremenjen s to funkcijo povprečno 3 do 4
ure na dan. Težave pri kadrovanju novih
funkcionarjev so tudi vzrok za to, da večina
klubov v letošnjem letu še ni uspela sklicati
volilnih skupščin!!!
Vedno težje je dobiti kakovostne profe-
sionalne in honorarne strokovne kadre!
Še vedno ni dovolj kakovostno delo s te-
meljnimi, usmerjevalnimi ter klubskimi se-
lekcijami!
Problem je v izgubi nekaterih površin za
telesno kulturo, v (ne)funkcionalnosti druš-
tvenih prostorov, finačnih težavah, statusu,
vrhunskih športnikov, določitvi republi-
ških centrov za posamezne panoge, nezado-
voljivem regijskem sodelovanju, kjer so še
velike neizkoriščene možnosti, itd.
Predlogi za izboljšanje
Naštetih je osem predlogov, med njimi so
najbistvenejši: politiko kadrov bo treba re-
ševati z načrtnim štipendiranjem. Vso skrb
bo treba posvetiti vzgoji lastnega igralskega
in tekmovalnega kadra. Za daljše obdobje
bo treba rešiti problem poslovnih oziroma
društvenih prostorov, ki naj bi bili združeni
v eni stavbi. Ponovno se bo treba pogovoriti
o financiranju vrhunskega športa in se opre-
deliti za tiste panoge, ki imajo v Celju re-
snične možnosti za vrhunske dosežke z last-
nim kadrom. Nagrajevanje športnikov je še
vedno nedorečeno!
Za izboljšanje finančnega stanja na po-
dročju vrhunskega in ostalega športa pred-
lagajo izvedbo nekaterih sankcij ter davč-
nih olajšav. Možnosti so tudi v organizaciji
blagovnih tombol, ki bi jih prirejali enkrat
na leto za potrebe vseh športov (to je v
Jugoslaviji splošna praksa). Predlogov je še
več!
V Celju so opravili dober pregled stanja,
zlasti na področju vrhunskega športa ter
nakazali rešitve. Kakšne bodo, pa bomo vi-
deli v naslednjem srednjeročnem obdobju!
TONE VRABL
V obdobju 1976-83 so društva iz
prioritete dobila naslednja sredstva:
AD Kladivar 17 milijonov, HDK Cin-
karna (samo sekcija za hokej) devet,
ŽRK Aero deset, KK Libela enajst,
ŽNK Kladivar štiri in kegljaški klub
(ženske) dober milijon ali skupaj sko-
raj 56 milijonov.
Sicer pa so lani po zaključnem ra-
čunu omenjena društva porabila na-
slednja sredstva: AD Kladivar 10 mi-
lijonov, HDK Cinkarna štiri milijone
(celotno društvo dvanajst), ŽRK Ae-
ro sedem, KK Libela štiri, ŽNK Kla-
divar milijon in pol ter KK Celje žen-
ske milijon tristo dinarjev. Tu so za-
jeti tudi stroški moških selekcij. Šte-
vilke smo zaokroževali!
Marija Jermol iz Vojnika
praznuje danes 92 let življenja
Marija, najstarejša kra-
janka v KS Vojnik, je ta vi-
soki jubilej pričakala zdra-
va, bistra, še vedno polna
življenjske energije. Po-
spravila je že vse jesenske
pridelke, sama izličkala ko-
ruzo in jo obesila v kozolec.
Pri tem ji je delal druščino
psiček, mački, trop kur.
Manjkala je samo njena pri-
ljubljena koza, ki ji je pred
kratkim preminila. Misli na
novo, drugo kozo, samo ne
ve, če bo prav tako prijazna,
kot je bila zadnja.
V skrbi za živali in dnev-
nih opravilih ji poteka življe-
nje, odkar je izgubila moža.
To pa je bilo kmalu po vojni,
umrl je v prometni nesreči.
Marija je bila strta, komaj si
je opomogla. S sestro sta po-
slej živeli sami, a tudi ta jo je
kmalu zapustila. Umrla je za
posledicami prometne ne-
sreče.
Marija, današnja rojstno-
dnevnica, se je pred 92 leti
rodila v Grahovem v Baški
grapi. Primorka torej, ki je
vzela moža Štefana. »Mož je
bil črno zapisan pri Italija-
nih, ko pa ie zgubil oko, ko je
delal kot telefonist, pa sploh
ni več dobil službe. Tako sva
s skromnimi prihranki šla s
trebuhom za kruhom in pri-
spela v Celje. Ogledovala sva
se po prebivališču in službi.
Staknila sva v Vojniku tole
majhno kočko, mož je dobil
delo v celjskih opekarnah.
Ja, ja, daleč je že to, pred 52
leti sva zašla v te kraje.«
Marijina kočka je res
majhna, okrog nje je 51 arov
zemlje, katero Marija še ve-
dno pridno obdeluje. Tudi v
hiški ima lepo pospravljeno,
toplo.
Našli smo jo, ko je prebira-
la časopise, vse polno jih je
imela na mizi. Televizijo in
radio bolj malo posluša, ker
jo sluh zapušča. Sicer pa je
zdrava in bolnišnice še ni vi-
dela od znotraj. Zelo hitra je
v nogah, zato jo velikokrat
mahne po opravkih v sam
Vojnik, ki je malo oddaljen
od njenega domovanja, pri-
jetno postavljenega ob robu
gozda. Pripelje se tudi v Ce-
lje. Prav teden dni pred na-
šim obiskom je bila tam, ko
je šla dvignit osebno izkaz-
nico.
Malo manj kot stari mili-
jon je visoka njena pokojni-
na, pa pravi da je za njo zvr-
hano dovolj. Zapravlja nič,
za hrano, zase in za njeno
»žvad« pa je dovolj. Sosedje,
ki jo obiskujejo in ji tudi po-
magajo, če je potrebno, vedo
povedati, da bolj skrbi za ži-
vali kot za sebe.
Poleg teh vsakodnevnih
skrbi, ki jih vestno opravlja,
se pridno dopisuje z dvema
sestrama, ki živita na tujem
in nečakinjo, ki domuje v
Tolminu. To so stiki z njeno
družino. Skrbno jih varuje,
neguje in pravi, če tega ne bi
bilo, bi bil že čas, da umre.
Ko to pove, se hudomušno
zasmeji, saj je še vedno pol-
na življenjskega optimizma.
»Ce sanjaš o kukovici in jo
potem še vidiš, je življenje
dolgo in polno.« Ker je Mari-
ja o tem sanjala in kukovico
tudi videla, trdno verjame v
to.
Takšen recept za dolgo živ-
ljenje nam je povedala na
koncu našega obiska. Ker
kukavice nismo niti videli,
še manj pa sanjali o njej,
najbrž ne bomo dolgo živeli.
Pa to sploh ni važno.
Ker v to verjame Jermolo-
va teta in s svojimi čilimi leti
to tudi potrjuje, bo za njo
najbrž to tudi držalo. Naj s to
vero dočaka sto let!
ZDENKA STOPAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
Bil je kol ptica. Najprej v naletu
za kos kruha, razpet med jato ptic
Z mešanico nostalgičnih
občutkov ob lanskoletnem
srečanju s kulturo v daljni
Švedski - Stockholmu, se
na pozicijah časa in prosto-
ra oprijemamo priložnosti,
da delček doživetja prene-
semo na druge, v domača
ognjišča. Gre za srečanje z
umetnikom Jožetom Stra-
žarjem, ki je del svojega
iskanja v likovnem izrazu
posredoval za naše občute-
nje.
Od 5. do 16. novembra bo v
Muzeju revolucije v Celju
razstavljal in predstavil del-
ček svojega dela. Ze davna
naključja so porajala nova.
Jože Stražar se je v Celju za
hip ustavil kot mlad, komaj
odraščajoč, ne zavedajoč se,
da bo kdajkoli razvijal di-
menzije tako močne likovne
ustvarjalnosti. Bil je iskalec
in to ostaja. Vsa njegova pot
in delo to potrjujeta.
Rojen je bil v Skocjanu pri
Domžalah. Leta 1965 je za
bratom odpotoval na Šved-
sko. Na dolgi poti v svet še ni
vedel, kdo je in kaj bo. Bil je
kot ptica. Najprej v naletu za
boljši kos kruha, razpet med
jato ptic selivk, pozneje vpet
med enake, sorodne in do-
volj pogumne za drzen polet
čez svet in varno pristajanje
na zemlji. Vsa dejanja je in
spreminja v začasnost in z
razprtimi perutmi sprejema
in daje.
Od leta 1965 živi in delu-
je kot vodja keramičnih teča-
jev pri ABF (na Delavski
univerzi v Sodertalju), od le-
ta 1984 pa tudi na Vaxen sko-
la, na šoli za študente ob de-
lu. Leta 1982 je uspešno za-
ključil študij umetnosti na
umetniški šoli v Stockhol-
mu, imenovani Idun Loven.
Je član švedskega centra
risarjev v Stockholmu, So-
dertalju, Konstarkretsen -
Svenska tecknare och Ilu-
stration Centrum, je član
društva umetnikov v Stock-
holmu in Sodertalju in Zdru-
ženja jugoslovanskih umet-
nikov v Stockholmu. Da je
neprestano sredi dela in
iskanja, potrjuje sam, še bo-
lje pa njegova dela. V sebi
išče svoj svet, v svetu sebe.
Kako in kje je bil s svojimi
deli predstavljen, pa bo po-
vedala njegova razstava v
Celju in Domžalah, kjer so-
časno razstavlja ves mesec.
Za sabo ima bogato bero
razstav in opus prvinskega
likovnega dela, ki se izraža v
subtilnih, liričnih risbah kot
v bronu; v močno poveza-
nem prostorskem odnosu,
kjer tretja dimenzija ponuja
kompozicijo sporočil in ten-
kočutno občutenje do sveta
in dejstev v tem svetu in živ-
ljenju.
Jože Stražar je umetnik -
je tenkočuten iskalec v nene-
hnem dopolnjevanju in do-
grajevanju tudi zunaj sebe.
Kako ga bomo občutili, je
odvisno od nas samih.
Ker je naše gore list in ker
je njegovo delo doživelo raz-
cvet v pogojih, kot jih doživ-
ljajo vsi tisti, ki ob delu ali
funkcionalnem usposablja-
nju preko delavskih univerz
najdejo delček prosvetljene
poti; Delavska univerza Ce-
lje je ob 25-letnici izobraže-
valnega dela podprla priza-
devanja in kot sopokrovitelj
Zavoda za kulturne priredi-
tve omogočila razstavo v
Muzeju revolucije v Celju.
Kaže, da z malce truda, z
medsebojnim sodelovanjem
in z nekoliko odprtosti in en-
tuziazma lahko po kapljicah
dobivamo tudi vredni zalo-
gaj kulture; in če se bomo
izobraževali tudi v tej smeri,
bo stabilizacijski dinar še ka-
ko vreden.
SILVA ŽELEZNIK
Krog sklenjen z najmlajšimi
Predstavitve republiških in pokrajinskih kinematografij na
minulih TDF zaokrožuje letos najmlajša - kosovska
Čeprav je bilo nekaj po-
skusov že prej, pa se je pra-
va in resna kinematografija
na Kosovu pričela šele leta
1968, ko so posneli film Volk
s Prokletij. Pa tudi ta film
še vedno ne velja za prvega
pravega kosovskega celove-
čerca. Prvi avtohton kosov-
ski film, posnet v alban-
skem jeziku, z igralci alban-
ske jparodnosti pa je nastal
leta 1972. To je film Kako
umreti (si te vdiset), ki je
takoj znal pokazati prodor-
nost filmskih idej alban-
skih ustvarjalcev.
Kosova film iz Prištine, ki je
edino tamkajšnje podjetje za
proizvodnjo filmov, je zasno-
valo zelo ambiciozen načrt
proizvodnje igranih in krat-
kih ter dokumentarnih fil-
mov. Vendar lahko o konti-
nuirani proizvodnji govori-
mo šele od leta 1979 naprej,
saj so tega leta predstavili
kar dva filma - Veter in hrast
(Era e lisi) in Ko pomlad za-
muja (Kur pronvera veha-
net). Odtlej naprej se kosov-
ski filmski delavci praktično
vsako leto predstavijo s po
enim igranim filmom.
Srečanje s filmi iz Kosova
bo izjemno zanimivo tudi za
celjske filmske gledalce. Ti
filmi so namreč prežeti s kul-
turnimi in življenjskimi tra-
dicijami Kosova, ki ga vse
premalo poznamo. Zato se
bo v petih dneh v dvorani
kina Metropol pred nami
odvil pomemben spored, ki
sega v zgodovino Kosova, v
čas NOB in nenazadnje v da-
našnje dni, v današnje zadre-
ge in zagate, pogojene z na-
cionalno samobitnostjo, ki
mestoma prerašča v nacio-
nalizem (film Narasla reka),
v današnji čas, ki ima koreni-
ne v preteklosti, v tradiciji in
običajih. Skratka, bilo bi
prav, da si čimveč Celjanov
ogleda zanimiv spored petih
filmov in prav toliko predfil-
mov s Kosova, spored, ki ga
je s sprejemom pokrovi-
teljstva omogočil kolektiv
celjske Cinkarne. V njem bo-
mo videli filme Kako umreti,
Veter in hrast, Zajec s petimi
nogami, Narasla reka in kot
zanimivost še letošnji, torej
najnovejši film Človek iz
Gline.
BS
Galerija v REK
V velenjski občini obstoja predlog, da bi v nasled-
njem obdobju po dogovoru z REK Velenje v njihovih
direkcijskih prostorih na Rudarski 3 uredili v spodnjih
prostorih razstavne prostore.
K temu je delegate obeh zborov vodila misel, da se
pri širjenju prostorov za galerijsko dejavnost v občini
Velenje v prvi vrsti obravnavajo in koristijo tisti ob-
jekti, ki sodijo v kulturno spomeniško varstvo in bi se
ob najmanjših finančnih sredstvih v najkrajšem časov-
nem obdobju lahko najhitreje usposobili za omenjene
potrebe.
Ob ureditvi galerijskih prostorov v rudarski direkciji
naj bi uredili tudi vilo Bianko. To naj bi storili še pred
sprejetjem naslednjega srednjeročnega programa.
TV
Srečanje pevskih zborov v Strmcu
Izmenjava pevskih zborov, medsebojna gostovanja si
vedno posrečena oblika javnega udejstvovanja. Koristni
so zaradi menjave izkušenj, spoznavanja, za občinstvi
privlačna. Moški zbor »Tone Tomšič« iz Strmca je povabi
v goste mešani pevski zbor KUD iz Slovenj Gradca. Sku
pen koncert obeh zborov je bil v kulturnem domu \
Strmcu v nedeljo, 28. oktobra.
Mešani zbor iz Slovenj Gradca šteje okrog 26 članov, vod
ga mladi, nadebudni zborovodja Andrej Loparnik. Zbor š
nima dolge tradicije, ima pa osnove solidne pevske tehnike
dovolj dobro izgovorjavo in čisto intonacijo. Basi so razme
roma šibki, prevladujejo soprani, deloma ostri, kar bodi
zlahka popravili s sistematičnimi glasovnimi vajami. Zboro
vodja Loparnik je poln mladostne zagnanosti, predstavil j<
vrsto slovenskih ljudskih pesmi v dokaj okusni interpreta
ciji.
Za njim je nastopil moški zbor »Tone Tomšič« z zborovo
djem Petrom Selčanom. Zbor je nekaj mesecev mirova
vsled zaposlenosti pevcev, kmečkih opravil in podobno, ka
se je odražalo v ostrem zvoku glasov, v ne povsem točn
izvedbi dobro izbranega programa. Tudi dinamika ni bili
dovolj izrazita in še je bila kaka pomanjkljivost. Kljul
vsemu je bilo očitno, da ima zbor določene kvalitete, da ji
program v bisvu dobro naštudiran, da so podane osnovi
pevske tehnike. Zbor, ki v sedanjem sestavu in z vztrajnim
vajami gotovo zagovarja v uvrstitvi zborov II. kvalitetni
stopnjo. Zborovodja Selčan z mirnimi, jasnimi kretnjam
zanesljivo vodi zbor ter dosega mestoma plemenit, home
gen zvok.
EGON KUNE
V Libojab na reviji tudi jubilanta
Ze več kot deset ansamblov je prijavljenih za nastop n
XII. reviji narodnih ansamblov, ki bo v nedeljo, 25. noverr
bra v Libojah z dvema koncertoma ob 15. in 18. uri
obnovljeni dvorani DPD Svoboda Liboje. Zdaj sta se prijc
vila tudi že ansambla, ki sta edina nastopila na vseh dosedt
njih revijah - Veseli hmeljarji iz Žalca in Franci Zeme i
Vojnika, poleg njih pa med drugimi še kot prvi Viki Ašič p
Tone Videč, Šaleški fantje, Mavrica iz Ptuja itd.
Ne gre dvomiti, da bo tudi letošnja revija ob vseh prispeli)
prijavah kakovostna in zanimiva, popestrili pa jo bodo ši
člani Zveplometra Radia Celje, ki sicer z Novim tednikon
sodeluje pri reviji. Pokrovitelj je Keramična industrija Li
boje.
T\
Posebna zanimivost letošnjega
sporeda TDF bo srečanje z Zora-
nom Simjanovičem, enim najbolj
uspešnih in plodovitih mlajših
komponistov filmske glasbe. Sre-
čanje bo 13. novembra v dvorani
glasbene šole, na njem pa bo Sim-
janovič predstavil svojo glasbo in
kar bo še najbolj zanimivo - način
svojega dela pri ustvarjanju glas-
be - ob projekciji filma brez zvoč-
ne opreme. Oglejte si ta dogodek,
za katerega vstopnine ni.
V	Likovnem salonu bo 6. no-
vembra ob 18. uri otvoritev raz-
stave z naslovom Maske Berte
Meglič. Gre za izjemno zanimiv
prikaz dela ene naših najboljših
in najbolj plodovitih maskerk, ki
je svoje delo vtkala v številne do-
mače in tudi tuje filme.
V	Domu JLA si lahko od 7. do
15. novembra ogledate razstavo li-
kovnih del celjskih osnovnošol-
cev in srednješolcev. Prvi so risali
vtise ob ogledu filma Veselo go-
stovanje, drugi pa vtise ob filmu
Leta odločitve.
DPD Polzela je ob TDF in v
sodelovanju s celjskim Kinopo-
djetjem pripravil že 9. teden mla-
dinskega filma na Polzeli. Tam
bodo videli vseh devet mladin-
skih filmov, ki so v sporedu TDF,
predstava pa bo tudi v Andražu.
Dogodek dopolnjuje razstava
skic kostumov za TV nadaljevan-
ko Internat, avtorice Magdalene
Klarer.
izšel je
Celjski zbornik
Pri kulturni skupnosti občine Celje
je izšel Celjski zbornik. Bogata vsebi-
na je dragoceni dokument današnjih
in prihodnjih dni. Celjski zbornik pri-
naša na skoraj 400 straneh zanimivosti
iz vojnih in predvojnih dni na celj-
skem področju in zanimivosti iz seda-
njega družbenega trenutka. Tako na
primer o stanovanjih v celjski občini,
celjski trgovini na drobno, gospodarje-
nju z našimi višinskimi smrekovimi
gozdovi, o raziskovalni dejavnosti
mladine, razvoju kulture do leta 2000,
mladinskem pevskem festivalu...
Prispevki temeljijo na znanstvenih
raziskavah in so s svojo tehtno in pre-
mišljeno dokumentarnostjo zanesljiva
in trdna opora za nadaljnje delo in od-
ločitve na vseh področjih javnega živ-
ljenja.
Celjski zbornik je slavil lani 30-letni-
co izhajanja. Prva knjiga, ki je izšla ob
500-letnici Celja, leta 1951, pomeni za-
četek dolgoletnega izročila, ki traja še
danes. Med slovenskimi pokrajinski-
mi zborniki ima Celjski, poleg Loških
razgledov, najdaljšo in najbolj utrjeno
tradicijo v izhajanju. Bogata vsebina
dosedanjih letnikov, je v mnogočem
osvetlila družbeni, gospodarski in kul-
turni razvoj Celja in širšega pokrajin-
skega območja, ki mu je Celje naravno
središče.
MP
Bogati in združuje jih kultura
Srečanje delavcev sozda Slovenskih železarn
Delavci Železarne Štore
so bili v soboto gostitelji
tradicionalnega srečanja
delavcev iz sozda Sloven-
skih železarn, ki se ljubitelj-
sko ukvarjajo s kulturno
dejavnostjo. Srečanje se je
pravzaprav začelo že dan
poprej, ko je bila tovarna
Žična gostiteljica kulturno
umetniškega društva Za-
grad, ki se je v kulturnem
domu v Šentjurju predsta-
vilo mladim gledalcem s
Pehto.
Sobotno dopoldne je bilo v
kulturnem domu v Štorah v
znamenju likovnega in lite-
rarnega izražanja. Ob otvori-
tvi razstave, ki je še vedno na
ogled v avli kulturnega do-
ma v Štorah, so gostitelji pri-
pravili prisrčno slovesnost
in se udeležencem tega kul-
turnega dogodka oddolžili s
spominskimi darili. Na
ogled je 38 likovnih del, ki so
nastala v likovni koloniji na
Dobrni, v Štorah in ob Sliv-
niškem jezeru.
Literarna dela udeležen-
cev tega srečanja so podajali
člani AG Zelezar Celje-Što-
re. Nastopila pa je tudi fol
klora iz Kompol.
Popoldne je bila razširjen;
seja za kulturo, kjer so poz
dravili in dobro ocenili to
vrstna srečanja in se odločili
da bodo z njimi nadaljeval
in da jih bodo še razširili ii
razvijali tudi med predelo
valci v sozdu Slovenskih že
lezarn. Sklenili so tudi, d;
bodo razstavljena dela iz kul
turnega doma v Štorah po
sredovali na razstave v vsel
devet delovnih organizaci
sozda.
Večer je bil v znamenji
gledališča. Kulturno društv«
Bratstvo iz Raven je v Štoral
odigralo predstavo Človek
Marsa, v Trnovljah so naste
pili člani gledališča Tone Cu
far z Jesenic s predstavo Slu
ga dveh gospodov, v Sloven
skem ljudskem gledališču 1
Celju je nastopilo Amatei
sko gledališče Zelezar
predstavo Veseli berači.
Srečanja delavcev v ljubi
teljski kulturi v sozdu Slo
venskih železarn se je udele
žilo 200 ustvarjalcev. Prihod
nje leto pa se bodo ponovni
sešli v Ravnah na Koroškem
MATEJA PODJEJ
Varstvo kulturne dediščine
V velenjski občini predlagajo, da se tudi pri Kulturni
skupnosti takoj ustanovi stalna komisija, ki naj oceni stanje
posameznih objektov, ki sodijo v kulturno dediščino in
izdela predlog prioritetnega vrstnega reda sanacijskih in
drugih ukrepov.
Takšna komisija že deluje pri občinski kulturni skupnosti,
ki kulturni skupnosti Velenje predlaga sanacijo kulturnih
spomenikov v letošnjem in naslednjih letih po naslednjem
vrstnem redu: velenjski grad, cerkev sv. Andreja v Saleku
ter Kavčnikove domačije v Zavodnjah.
Strokovni nadzor pri sanaciji omenjenih kulturnih spo-
menikov opravlja Zavod za spomeniško varstvo v Celju.
Komisija bo tudi pripravila petletni načrt obnove ostalih
spomenikov v velenjski občini.
TV
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Tudi čebelam Je treba priskrbeti zimsko odejo
Ivan Fegeš se domala vse življenje ukvarja s čebelami, zato ni čudno, da je z njimi velik prijatelj.
»Čebela te spozna, če si nervozen in to pokaže z zvočnim signalom. Takrat je bolje, da čebelnjak
zapreš in se umiriš, kajti drugače je lahko hudo,« modruje Ivan, ki sicer upravlja s čebelami
celjske čebelarske družine v Zagradu ter še s svojimi. V teh dneh ima veliko obiskov drugih
čebelarjev, ki ga sprašujejo, kako je treba za čebele poskrbeti, da varno in ugodno prezimijo ter
kako se odpravlja bolezen, ki jih je v zadnjem času začela napadati. » 'lolje se je posvetovati s
strokovnjakom, kot pa delati po svoje, kar lahko povzroči veliko škodo,« je bil zaključek Ivana
Fegeša, o katerem bomo v Novem tedniku še pisali, saj ima poleg čebel tudi ptiče in čez 300 vrst
kaktusov, da o vsem ostalem sploh ne govorimo.
TV - Foto: EDI MASNEC
Turistično društvo je vozlišče
vseli delavnosti v kraju
V Mozirju so letos izvolili
novo vodstvo in upravni
odbor tamkajšnjega turi-
stičnega društva, katerega
člani naj bi poskrbeli za
boljšo povezavo vseh nosil-
cev razvoja turizma in go-
stinstva v kraju pod Golt-
mi. Pomanjkanje denarja
postavlja te upe ponovno
pod vprašaj, saj je društvo
komaj zmoglo odplačati vse
stare dolgove, najemnine
ter prispevke za plačilo svo-
jih prostorov. A tudi brez
denarja bi se dalo kaj nare-
diti, če...
Zelja in idej je med ama-
terskimi turističnimi delavci
veliko. Radi bi popravili in
obnovili klopi ob sprehajalni
poti, ki vodi od mozirskega
kopališča do Savinjskega ga-
ja, tako oot v ostalih krajih
Gornje Savinjske doline bi
tudi sami radi pripravili več-
jo turistično prireditev, v
kraju pa želijo postaviti mi-
niaturne kozolce, na katerih
bi s plakati goste in domači-
ne obveščali o prireditvah in
turističnih zanimivostih Mo-
zirja z okolico. To je le del
želja novega vodstva in čla-
nov društva, ki naj bi skrbe-
lo tudi za lepši videz kraja,
oziroma predvsem za spod-
bujanje prebivalcev, da bi
poskrbeli za lepše okolje.
Uresničitev tega je seveda
odvisna tudi od sredstev, a v
marsikaterem primeru le od
dobre volje posameznikov.
Društvo denarja nima, celo
tako daleč so, da bodo verjet-
no morali vrniti na reverz
sposojeno kosilnico, doto, ki
so jo dobili še od prejšnjega
vodstva, ki si je privoščilo
celo to, da od petih vikend
hišic, ki jih je dalo v najem, v
zadnjih dveh letih ni izterja-
lo niti dinarja najemnine.
»Zapuščina« pa je še Večja,
zadosten je pogled na podrte
kopalne kabine na kopali-
šču, na manjkajočo strešno
opeko na teh objektih itn.:
Denarja se v društveno
blagajno priteka bolj inalo,
saj bodo v občini višjo turi-
stično takso začeli obračuna-
vati šele prihodnje leto, pa
tudi to verjetno ne bo zado-
stovalo, saj v Mozirju in oko-
lici ni veliko nočitev doma-
čih in tujih gostov. Pomemb-
nejše je torej prostovljno de-
lo, dajanje koristnih idej in
povezovalna funkcija, ki bi
jo turistično društvo vseka-
kor moralo imeti. Malo je
verjetno potrebno, da bi bila
npr. spominska kmečka hiša
v Savinjskem gaju stalno od-
prta. na kar je turistično
društvo že opozorilo krajev-
no skupnost, ki upravlja z
gajem. Ce takšna medseboj-
na opozarjanja ne bodo zale-
gla, bo verjetno na problem
potrebno opozoriti še koga
drugega, saj je verjetno že
napočil čas, da se zavemo
vloge turističnih društev, ki
naj bi predstavljala vozlišče
vseh mogočih dejavnosti v
kraju, ne pa le društvo, ki naj
skrbi za zelenje in lepo oko-
lico.
V mozirskem društvu so,
kot kaže, ubrali pravo pot.
Tako naj bi že omenjene ko-
zolce pomagale postaviti de-
lovne organizacije. Tudi za
izvedbo turistične priredi-
tve, obuditve semanjega dne
in »Obhoda starih turških
mej«, verjetno ne bo zadolže-
no le društvo, pa tudi ne sa-
mo gostinsko turistične or-
ganizacije, temveč vsi prebi-
valci, saj turizem in gost ki
pride k njim, koristi razvoju
celotnega kraja. Prav sled-
nje, vzgoja prebivalstva, pa
je v veliki meri odvisna od
prizadevnosti in dela turi-
stičnega društva, ki si tudi
na tem področju prizadeva
storiti korak naprej. Tako so
se odločili, da bodo v svojem
občinskem glasilu opozarjali
na nepravilnosti pa tudi na
zgledne primere turističnega
obnašanja v kraju, ter tako z
lokalnimi »bodečimi nežami
in nageljni« vzpodbujali pre-
bivalce k urejanju okolja, k
pravilnemu stiku z go-
stom ...
Kot so poudarili na seji
upravnega odbora, lahko
društvo živi in dela le z deset
tisoč dinarji finančne podpo-
re, če je med vsemi, ki naj bi
jih društvo povezovalo ali pa
samo opozarjalo in pomaga-
lo z idejami, dovolj zanima-
nja. Na žalost temu še ni ta-
ko, kar se je izkazalo tudi na
zadnji akciji, ko naj bi kraja-
ni pomagali urejati Savinjski
gaj. Skromna udeležba je do-
kazala, da še vedno vse pre-
radi kritiziramo in si želimo
sprememb, sami pa za to ne
storimo ničesar.
R. PANTELIC
Magister Janez Bogataj,
etnolog in predsednik TZS
za prireditve je na okrogli
mizi Dela o vlogi turistič-
nih društev dejal nasled-
nje: ... »Če izhajamo iz tega,
da je turizem sinteza najra-
zličnejših kulturnih, gospo-
darskih, zabavnih in drugih
dejavnosti, moramo tako
razumeti tudi turistično
društvo. Pri nas na Sloven-
skem pa še vedno ravnamo
preveč sebično; ta teden bo-
do imeli prireditev gasilci,
naslednji teden turistično
društvo, tretji teden pa spet
kdo drug. Turistično druš-
tvo v kraju imajo še vse pre-
večkrat zgolj za enakoprav-
nega partnerja gasilcem,
upokojencem, športnikom.
Turizem pa je strnitev vseh
teh dejavnosti, zato bi turi-
stična društva morala zdru-
ževati vse društvene dejav-
nosti v posameznih krajih.
Komasacija
v Drameljski
dolini
V šentjurski občini je
končana prva faza komasa-
cijskih del v Drameljski do-
lini. V roku je prišlo na na-
slov komisije, ki spremlja
izvedbo komasacije, enajst
pi itožb z zložbo zemljišč ne-
zadovoljnih kmetov, med
njimi pa tudi pritožba Kme-
tijskega kombinata Šent-
jur.
Komisija je vse pritožbe
preučila in tri med njimi
spoznala za upravičene. V
ponedeljek so omenjene tri
pritožbe preučili tudi na te-
renu in poskušali najti boljšo
rešitev, ki bi zadovoljila vse.
Sicer pa večjih težav s konč-
no razdelitvijo zemljišč v
Šentjurju niso imeli, saj so že
pred razgrnitvijo osnutka
razdelitve zemljišč upošteva-
li vse pripombe in mnenja,
ki so jih komisiji posredovali
kmetje. Nekaj zadnjih pri-
tožb, ki pa jih komisija ni
priznala za upravičene, se
vrti predvsem okoli zmanj-
šane površine dodeljenih
zemljišč. Vendar pa je po-
trebno pri tem upoštevati, da
so se z melioracijo kmetijske
površine v tem delu občine
občutno kvalitetno izboljša-
le. Nestrokovno povedano je
šlo s komasacijo Drameljske
doline »v nič« nekaj nad pet
hektarov zemljišč. To je po-
sledica novih jarkov in do-
voznih poti, ki sedaj niso več
vključene v lastninsko raz-
merje kmetov.
Sprotno upoštevanje vseh
mnenj in predlogov o razde-
ljevanju zemljišč je šentjur-
ski komisiji, ki spremlja ko-
masacijska dela, prihranilo
negodovanja in razburjanja
kmetov, takšna kot so bila
naprimer v konjiški in šmar-
ski občini. Vendar pa komi-
sija meni, da bi bila lahko
komasacijska dela še bolje
opravljena. To bodo posku-
šali izvesti v drugi fazi koma-
sacije Drameljske doline, in
sicer tako, da bodo celotno
komasacijo opravili veliko
hitreje. Ze za sredino novem-
bra obljubljajo razgrnitev
osnutka nove parcelizacije v
gornjem delu Drameljske
doline. Upajo, da bo komasa-
cija izpeljana v enem letu, ta-
ko da ne bo prihajalo do ne-
gotovosti kmetov, ki ob dalj-
šem postopku ne vedo več
prav kaj je že njihovo in kaj
ni več.
IVANA FIDLER
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Ifaftg.	i^^ato^^r^gmfflii
Prizor iz letošnjega filma Nezaslišan čudež, ki bo na sporedu kina Metropol v programu 40
let jugoslovanske kinematografije.
Zvonko Lepetič in Danilo Bata Stojkovič, nosilca glavnih vlog v filmu Balkanski $p
ki je v premiernem sporedu 12. TDF.
Proizvodnja: Art film 80 Beograd, Croatia film Zagreb,
Jadran film Zagreb, Union film Beograd in Kinematografi
Zagreb 1984. Scenarij: Hajko Grlic in Dubravka Ugrešič.
Kamera: Tomislav Pinter. Scenografija: Stanislav Do-
brina. Glasba: Brana Živkovič.REŽIJA: RAJKO GRLIČ.
Igrajo: Gorica Popovic, Bogdan Diklič, Vitomira Lončar,
Semka Sokolovič-Bertok, Miodrag Krivokapič, Bata Živo-
jinovič, Rade Šerbedžija, Mira Furlan, Radko Polič in
drugi.
Duhovita 'in jedka komedija nas dobesedno vodi v žrelo
življenja, med naše vsakodnevne zadrege, zagate in pro-
bleme, v naš svet kiča in kičastih odnosov, nacionalnih nera-
zumevanj, zadreg in zagat. Film nas dobesedno sprehodi
skozi dva paralelna svetova, ki pa se drug drugemu vse bolj
bližata in se zlijeta v eno. V prvem svetu živi junakinja TV
nanizanke Štefica C vek, skromno dekle, ki živi le zato, da bi
spoznala človeka svojih sanj, da bi dobila primernega moža
in se znebila nadležne nedolžnosti. V drugem svetu živi avto-
rica Štefica Cvek, uspešna TV režiserka, ki žanje priznanja za
svoje delo, ki pa v osebnem življenju res nima sreče. Kot je
nima Štefica, njena junakinja v svojem. In čeprav živi Štefica
v kičastem okolju predmestja, med poročnimi oblekami, ki
jih šiva njena teta, sama pa živi v stolpnici, v luksuznem
stanovanju, je njuno življenje pravzaprav vseskozi isto. Nera-
zumljeni sta in tudi čustva, ki se jima porodijo ob moških, ki
prihajajo v njuno življenje, naletijo na gluhost in samozavero-
vanost na drugi strani.
AMBASADOR
Proizvodnja: Jadran film Zageb, Kinema Sarajevo, Kine-
matografi Zagreb, 1984. Scenarij: Fadil Hadžič, Kamera:
Živko Zalar. Scenografija: Želimir Zagotta. Glasba: Alfi
Kabiljo. REŽIJA: FADIL HADŽIČ.
Igrajo: Miodrag Radovanovič, Elizabeta Kukič, Voja Brajo-
vič, Zeljko Konigsknecht, Fabijan Šovagovič, Marija Kohn
in drugi.
Dolgoletni diplomat, ambasador v največjih svetovnih sredi-
ščih, živi v pokoju v blagostanju in v prelepi vili na obrobju
mesta sam z gospodinjsko pomočnico in dvema otrokoma.
Navidezno mu ne manjka prav nič saj gre očitno za velikega
človeka, ki zdaj zasluženo uživa svoj pokoj, ko miruje na
doseženih lovorikah. Toda, v hiši je vendarle vse narobe -
spoznamo nevrotično hčerko, ki se je zaprla v svet spominov
na umrlo mamo, spoznamo sina, povsem nečustveno in do
konca razvajeno in pokvarjeno osebo in slednjič še najstarej-
šega sina, uveljavljenega doktorja, a človeka, ki živi, kot se je
naučil - pokvarjeno, podkupljivo, potrošniško.
Doživimo dan v prelepi hiši, ko ambasador zatava s spomini
v leta Španije, kjer je bil prostovoljec, v leta krvave revolucije
in v mesta in službe, ki so sledile. Nekje ob poti je izgubil
svoje korenine. Otopel je, postal je karierist, ki sta mu služba
in položaj pomembnejša od družine, ki nima časa ne za ženo
in ne za otroke. Zdaj, ko bi ga slednjič imel, je prepozno.
Žanje-sadove semena, ki ga je posejal.
Proizvodnja: Viba film Ljubljana 1984. Scenarij: Branko
Šomen in France Štiglic (po romanu Miška Kranjca
»Strici«). Kamera: Vilko Filač. Scenografija: Mirko Lipu-
žič. Glasba: Jani Golob. REŽIJA: FRANCE ŠTIGLIC.
Igrajo: Igor Samobor, Danilo Benedičič, Bert Sotlar, Polde
Bibič, Darja Moškotevc, Milena Muhič in drugi.
Film Veselo gostiivanje je nekoliko razširjen in dopolnjen del
šestega nadaljevanja TV nanizanke Strici so mi povedali. Del
torej, ki govori o dozorevanju Miška Kranjca. Miško je v
odločilnih letih svojega življenja. Siromaštvo, ki ga otepa, ga
sili v takšne šole, ki zagotavljajo uspeh. Mati bi rada, da
postane duhoven. Miško pa bi rad pisal. Rad bi povedal s
knigami ljudem o širnih prekmurskih ravnicah, o tamkajš-
njih ljudeh in predvsem o družbenih krivicah in slabostih, ki
jih doživlja. Vsa zgodba se odvija med siromašno vaško
ohcetjo, prekmurskim gostiivanjem na katerem je Miško
skupaj s svojimi sorodniki eden od muzikantov. Miško prav
na tem gostiivanju doživi tudi svojo veliko ljubezen do Ša-
rike, prelepega a hromega dekleta.
Proizvodnja: Viba film Ljubljana 1984. Scenarij: Marjan
Rožanc. Kamera: Jure Pervanje. Scenografija: Janez Kovič.
Glasba: Urban Koder. REŽIJA: RAJKO RANFL.
Igrajo: Rok Bogatej, Lenka Ferenčak, Jože Mraz, Iztok Mla-
kar, Bernarda Gašeršič, Vojko Zidar in drugi.
Film »Ljubezen« je nastal po motivih istoimenskega romana
Marjana Rožanca, ki je v avtobiografskem slogu oblikoval
otroštvo, odraščanje in zorenje malega Marjana v letih
1940^16. Na obrobju mesta teče življenje kot povsod: fantje
se zbirajo v »klape«, letajo za žogo in za dekleti, zganjajo
norčije, vsi se imajo radi in Marjan ima vse rad, čeprav je v
druščini najmlajši in ga kar naprej odrivajo na »stranski tir«.
Prihrumi vojna, fantje se začno razslojevati in opredeljevati,
mali Marjan pa kar ne more razumeti in doumeti tragedij, ki
se začno odvijati pred njegovimi očmi: podtikanja in sovraš-
tva med nekdanjimi prijatelji, izbruhi prikritih strasti,
uboji...
Marjanova vera v ljubezen se razkraja počasneje, kot terjajo
dogodki. Z veliko prizadetostjo sledi razpadanju vsega, kar
se mu je nekdaj zdelo in mu je tudi bilo sveto, pošteno,
pravično, vredno ljubezni. Na lastni koži mora spoznati, da je
ljubezen spremenljivka in se nanjo ni mogoče zanesti: zna
biti nežna, krhka, ranljiva, slastna in strastna, zna biti pa tudi
elementarna, oblastna, pohotna, nerazsodna, kruta...
In ker je radikalen del človekove narave in njegovega bivanja
- nas bo še naprej ljubkovala in istočasno tepla, združevala in
osamevala, rojevala in ubijala...? Odvisno od ljubezni in
»ljubezni«!
-T3"* ^'jgff^ffggjff^ '---"	....-—v-—-
imm
Proizvodnja: Viba film Ljubljana, 1984. Scenarij: Željko
Kozinc. Kamera: Valentin Perko. Scenografija: Janes Ko-
vič. Glasba: Dečo Žgur. REŽIJA: JANE KAVČIČ.
Igrajo: Vesna Jevnikar, Vida Juvanova, Branko Šturbej,
Dare Valič, Matjaž Arsenjuk, Marija Lojk-Tršar in drugi.
Veroniko, mlado in prijazno dekle, srečamo v drugem let-
niku usmerjenega izobraževanja, v šoli, o kateri sama resno
ni nikoli razmišljala. Steklarka naj bi bila, brusilka. Al
vendarle zanima le gledališče. Zanima jo igra, ki jo sij
pripraviti ob pomoči ostarele igralke v bloku, kjer živi. I
to ji ne uspe zaradi nerazumevanja tako imenovanih odri
ljudi. In zakaj je v steklarski šoli? Tja je morala, saj je d
brez protekcije in ocene ob koncu osnovne šole so bile
slabe.
Bo ob množici učiteljev na šoli, ki jih ne zanima nič dru
kot opravljanje svoje službe (ne dela in ne poslanstva)
darle dokončala vsaj šolo? Bo našla razumevanje doma,
je oče do konca zaposlen z vsakdanjim garanjem, da bi pi
žil denar za šolanje otrok in za prijeten vikend proč od m<
Bo Veroniki pomagala vsaj prva ljubezen, ki vzcveti v š
Ali pa bo Veronika postala to, čemur pravimo problem,
doletna prestopnica in še kako drugače? Vrednote, ki jih
Veronika, se počasi rušijo - kje se je izgubilo poštenje, za
nje, mladostna iskrenost? Bo Veronika našla pravo pot, k
koncu filma razočarana dvigne palec ob cesti, da bi od
eno smer, pa si premisli, prečka cesto in dvigne pala
drugo smer? Katero?
IUf:V OOMj^f'/-
Proizvodnja. Viba film Ljubljana 1984. Scenarij: Brj
Gradišnik. Kamera: Rado Likon. Scenografija: Jani Ki
Glasba: Jani Golob. REŽIJA: BOŠTJAN VRHOVEC.
Igrajo: Boris Ostan, Boris Cavazza, Slavko Jan, Dam
Cerne, Jožica Avbelj, Aleš Valič in drugi.
Peter se vrača iz vojske in doma pri očetu, ki živi zdaj
najde vse spremenjeno. Ni več služkinje Leni, dedek po
vse bolj senilen in z opombami, ki jim Peter ne zna
ozadja, le še razburja njegova čustva; oče piše spomir
partizanščino. Ker Peter ne dobi dela, sprejme očetov*
nudbo, da bo pomagal pri pisanju spominov. Vse steče i
dežno normalno, dokler nekega dne dedek ne umre, k
zadene kap. Peter vse bolj dvomi v očeta in njegove spor
vse pogosteje v mislih vali krivdo za materino smrt nan
najde očeta še pri svojem dekletu, se zlomi. Odide k l
Jerneju, črni ovci družine in zaživi z njim. Vendar Jem
že dolgo ne verjame v očetovo veličino, ne verjame Pe
zgodbi o tem, da je oče kriv materine smrti. Peter ga v
zapusti. Naleti na Leni in prične živeti z njo. Pritiska n
da bi le izvedel resnico o materi. Čeprav ga Leni ljubi, n<
več izhoda, še tembolj, ker Peter dvomi tudi vanjo, češ
bila očetova ljubica. Peter se odloči, da bo očeta un
Pričaka ga, a umor mu spodleti in oče mu, besen, pove p
resnico o materi, ki je bila informbirojevka. Pove mu tu<
Peter ni njegov sin marveč le posvojenec. Peter je zlon
Odtava k Leni, a odkrije, da je medtem obupana nar
samomor, policija pa ima za krivca Petra. Oče Petru poi
s svojimi zvezami na prostost in Peter dokončno po;
konformist, ki bo sledil očetovim stopinjam.
Glavni sopokrovitelji 12. TDF so:
AERO Celje
KOVINOTEHNA Celje
KONUS Slovenske Konjice
LIK SAVINJA Celje
TEKSTILNA TOVARNA
Prebold
Posamezne dele sporeda so omogočili:
Sozd Mera; sozd Merx, TDO Teko Celje;
sozd Merx, DO Tkanina, tozd Maloproda-
ja Celje; Ljubljanska banka, splošna ban-
ka Celje; GIP Gradiš Celje; STC Javna
skladišča Celje; Zavarovalna skupnost
Triglav, območna skupnost Celje; Žična
Celje; GIP Ingrad Celje; IFF Etol Celje;
Cinkarna Celje; Razvojni center Celje; Li-
bela Celje; Zdravilišče Rogaška Slatina;
Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina;
Tovarna usnja Slovenj Gradec; Unior
Zreče; Pivovarna Laško; Zlatarne Celje;
Avto Celje; Izletnik Celje; EMO qelje; To-
per Celje; Kulturna skupnost Šmarje pri
Jelšah; Elkroj Mozirje, Kulturna skup-
nost Sevnica, Konfekcija Lisca, Jutranj-
ka, Mercator Kopitarna, Mercator Kmetij-
ski kombinat, Belinka tozd Jugotanin,
Obrtna zadruga Bohor Sevnica, Sozd
Hmezad Žalec, sklad za dopolnilno izo-
braževanje delavcev zaposlenih pri obrt-
nikih in Emona-Globtour Celje.
Varljivo poletje 68 jt
odlično igro glavnih i
NOVI TEDNIK - STRAN 11
|Zvodnja: Union film Beograd, 1981. Scenarij: Dušan
fačevič. Kamt-ra: Božidar Nikolič. Scenografija: Mi-
lo Jeremič. Glasba: Voiislav - Voki Kostič. REŽIJA:
glDAIl NIKOLIČ in DUŠAN KOVAČEVIČ.
j jo: Danilo Bata Stojkovič, Mira Banjac, Bora Todoro-
2vonko Lepetič, Sonja Savič in drugi.
j dobi poziv s policije, da se oglasi pri njih. Policijo po-
[n rutinsko zanima Ilijin podnajemnik, prijazen človek,
jnec, krojač, ki že dolgo časa čaka, kdaj bo speljan biro-
tski postopek za obrtno dovoljenje. Čeprav je zanimanje
(cije povsem rutinsko, zagrabi Ilijo nenavaden strah. Bil je
r zaporu zaradi svojih stalinističnih napak. In v zapor noče
Pomovino pa je vendarle treba ubraniti pred vohuni in
garanti, kakršen je zagotovo podnajemnik - krojač. Kupi
^toaparat, magnetofon, daljnogled in prične budno opre-
za krojačem. Prepričan je, da je ta vohun in paranoično
[ašanje se le še stopnjuje. Ko je že prepričan, da je na sledi
jci mednarodni diverziji spozna, da ga nameravajo ubiti,
[lice še svojega brata dvojčka, skupaj se oborožita in
neta svoj protinapad..
je vse skupaj seveda le konstrukcija zrasla v glavah bolnih
inistov, majhnih ljudi, ki ne moreta pozabiti svojega idola
talina, je seveda jasno. Toda posledice njunega ravnanja
strahotne.
>izvodnja: Viba film Ljubljana, 1984. Scenarij: Matjaž
jpčič. Kamera: Tomislav Pinter. Scenografija: Niko Ma-
. Glasba: arhivska. REŽIJA: MATJAŽ KLOPČIČ.
ajo: Milena Zupančič, Polde Bibič, Bernarda Oman,
tjda Potokar, Radko Polič, Boris Juh, Jerca Mrzel in
m Dediščina je zgrajen v treh delih in zajema tri obdobja.
vo spomladi 1914, drugo deset let kasneje in tretje v letu
4. Preseli nas v Zasavje, v rdeče revirje, ki prav v teh treh
»lomnih letih presegajo zgolj prizorišče odločilnih dogod-
v v zgodovini slovenskega naroda.
)rvem obdobju gre za pričakovanje zloma stare Avstrije, za
o organiziranje komunistov in skojevcev, v drugem za
minacijo revolucionarnih dejanj zasavskih rudarjev v spo-
du z Orjuno in v tretjem za najširši razmah narodnoosvo-
dilnega gibanja.
)dba je speljana skozi usodo družine Vrhuncev, ki v tem
topnem prebijanju našega naroda k svobodi doživljajo
čno usodo družinske celice, ki jo veliki družbenopolitični
miki lomijo in spreminjajo. Film Dediščina torej govori o
idi družine, ki se je s prehodi v nove državniške oblike
[oslavije tudi sama spreminjala. Načeta je bila njena samo-
inost, urejenost in trdnost, film pa lepo prikaže, da vsaka
neracija občuti čas drugače, saj se skozi generacije naravno
Čustveno preoblikujejo stališča do sveta.
Dizvodnja: Centar film Beograd 1984 Scenarij: Gordan
lič. Kamera: Aleksandar Petkovič. Scenografija: Miljen
akovič. Glasba: Zoran Hristič. REŽIJA: GORAN PA-
tALJEVIČ.
ajo: Slavko Štimac, Danilo Bata Stojkovič, Mira Ba-
ti, Sanja Vejnovič, Mija Aleksič in drugi.
igodba filma se odvija v majhnem provincijskem mestecu,
eti leta 1968, ko se po svetu in tudi v domovini dogaja
jiko dram. V Parizu in drugod v Evropi se začenjajo študen-
tski nemiri. Študentje se puntajo tudi v Beogradu. Avgu-
J, slednjič, svet pretrese dejstvo, da je Sovjetska zveza
(Upirala Češkoslovaško.
£dega pubertetnika Petra vse to ne zanima. To je njegov
>, čas, ko mora za vsako ceno najti svojo prvo žensko, se
/ič resneje zaljubiti. A smolo ima. Zaljublja se le v zrele in
joženjene ženske. Prva je profesorica, druga knjižničarka,
ijtja pekova žena... Doma pa je vse narobe. Oče je sodnik in
^ehno v strahu za svoj ugled in svojo službo, prestrašen,
f ve, kaj se godi po svetu. A nihče ga ne razume. Materi so
Jnembnejši otroci, dedku njegova druga mladost,
ter slednjič dočaka svoj veliki dan, ko ga dehematično).
■>0 navdušil predvsem s svojo lahkotno sproščenostjo in
pd katerimi je tudi Slavko Štimac (prvi z leve).
----
PREMiERNI SPORED
KINO UNION
7. 11. ob 17.30 LJUBEZEN
ob 20 00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 12. TDF
LJUBEZEN
Gostitelj večera: SOZD MERX, TDO TEKO Celje
3. M. ob 15.30 Ljubezen
17.30 in 20.00 VESELO GOSTOVANJE
Gostitelj večera: LJUBLJANSKA BANKA, SPLOŠNA BANKA Olje
9.	11. ob 15.30 Veselo gostiivanje
17.30 n 20.00 VARLJIVO POLETJE 68
Gostitelj večera: GIP GRADIŠ CELJE
10.	11. ob 15.30 Varljivo poletje 68
17.30 in 20.00 V ŽRELU ŽIVLJENJA
Gostitelj večera: STC JAVNA SKLADIŠČA Celje
11.	11. ob 15.30 V žrelu življenja
17.30 in 20.00 BALKANSKI ŠrMJON
Gostitelj večera: ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV,
OBMOČNA SKUPNOST Celje
12.	11. ob 15.30 Balkanski špijon
17.30 in 20.00 AMBASADOR
Gostitelj večera: ŽIČNA Celje
13.	11. ob 15.30 Ambasador
17.30 >n 20.00 NOBENO SONCE
Gostitelj večera: GIP INGRAD Celje
14.	11. ob 15.30 Nobeno sonce
17.30 in 20.00 LETA ODLOČITVE
Gostitelj večera: IFF ETOL Celje
15.	11. ob 15.30 Leta odločitve
17.30 in 20.00 DEDIŠČINA
SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK 12. TDF
Gostitelj večera: SOZD MERX, DO TKANINA, TOZD
MALOPRODAJA Celje
SPORED SLOVENSKIH KRATKIH FILMOV
SPORED ŠPORTNIH FILMOV
MALI UNION
7.	11. ob 17.00 MALI TDF - izbor najboljših pionirskih in mladi-
nskih filmov
8.	11. ob 17.00 KRATKI FILMI SLOVENSKIH PRODUCENTOV
(Viba film, DDU Univerzum, Unikal studio)
9 11. ob 17.00 KRATKI FILMI SLOVENSKIH PRODUCENTOV
10. 11. ob 17.00 ŠPORTNI FILMI
(izbor Interfilm festival)
12.	11. ob 17.00 VEČER S FILMI ŠKUC
13.-11.	ob 17.00 VEČER S FILMI ŠTUDENTOV A G R F T V
14.	11. ob 17.00 ŠPORTNI FILMI
15.	11. ob17.00 VEČER S FILMI SLOVENSKIH AMATERJEV
Spored kratkih filmov je omogočil: EMONA GLOBTOUR Celje
40 LET JUGOSLOVANSKE KINEMATOGRAFIJE
SPORED KOSOVSKIH FILMOV
KINO METROPOL
7.	11. ob 16.00 SLAVICA
18.00 in 20.00 ZBIRALCI PERJA
8.	11. ob 16.00,
18.00 in 20 00 NEZASLIŠAN CUDEZ
9.	11. ob 16.00,
18 00 in 20.00 ČUVAJ PLAZE POZIMI
10.	11. ob 16.00,
18.00 in 20.00 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL
11.	11. ob 16.00,
18.00 in 20.00 KAKO UMRETI (Si te vdiset)
12.	11. ob 16.00,
18.00 in 20.00 VETER IN HRAST (Era e lisi)
13.	11. ob 16.00,
18 00 in 20.00 ČLOVEK IZ GLINE
14.	11. ob 16.00,
18.00 in 20.00 ZAJEC S PETIMI NOGAMI (Lepur! me pess
kembe)
15.	11. ob 16.C0,
18.00 in 20.00 NARASLA REKA (Perroi vershues)
Spored 40 let jugoslovanske kinematografije je omogočil
RAZVOJNI CENTER CELJE
Spored kosovskih filmov je omogočila CINKARNA Celje
SPORED MLADINSKIH FILMOV
40 LET JUGOSLOVANSKE KINEMATOGRAFIJE
KINO DOM
7.	11. ob 15.30 KAPITAN MIKULA MALI
17.30 in 19.30 TROFEJA
8.	11. ob 15.30 PROTI KINGU
17.30 in 19.30 RDECl KONJ
9.	11. ob 15.30 DEČEK IN VIOLINA
17.30 in 19.30 IZ OCl V OCl
10.	11. ob 15.30 PREZIMOVANJE V JAKOBSFELDU
17.30 in 19.30 DEVETI KROG
11.	11. ob 15.30 GOSTJE IZ GALAKSIJE
17.30 in 19.30 RDEČE KLASJE
12.	11. ob 15.30 IZGUBLJENI SVINČNIK
17.30 in 19.30 PLES V DEŽJU
13.	11. ob 15.30 HAJDUŠKI ČASI
17.30 in 19.30 LISICE
14.	11. ob 15.30 LETALCI VELIKEGA NEBA
17.30 in 19.30 KO BOM MRTEV IN BEL
15.	11. ob 15.30 NOBENO SONCE
17.30 in 19.30 BEŠTIJE
Spored mladinskih filmov je omogočila LIBELA Celje
Spored 40 let jugoslovanske kinematografije je omogočM
RAZVOJNI CENTER Celje
REPRIZA PREMIERNEGA SPOREDA V OBČINI
ŠMARJE PRI JELŠAH
KINO ROGAŠKA SLATINA
8.	11. ob 19.00 LJUBEZEN
10.	11. ob 19.00 VARLJIVO POLETJE 68
12.	11. ob 19.00 BALKANSKI ŠPIJON
14.	11. ob 19.00 NOBENO SONCE
15.	11. ob 16.00 DEDIŠČINA
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
9.	11. ob 19.00 VESELO GOSTUVANJE
11.	11. ob 19.30 V ŽRELU ŽIVLJENJA
13.	11. ob 19.00 AMBASADOR
15. 11. ob 19.00 LETA ODLOČITVE
Reprizo premiernega sporeda so omogočili: ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA, STEKLARNA BORIS KIDRIČ ROGAŠKA
SLATINA in KULTURNA SKUPNOST občine ŠMARJE
PREMIERE IZVEN CELJA
8. 11. ob 17.00 Slovenj Gradec: LJUBEZEN
Premiero je omogočila TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC
11.	11. ob 17.00 Žalec: V ŽRELU ŽIVLJENJA
Premiero je omogočil: SOZD HMEZAD ŽALEC
12.	11. ob 17.00 Zreče: BALKANSKI ŠPIJON
Prem.ero je omogočil: UNIOR ZREČE
12. 11. ob 20.00 Sevnica: NOBENO SONCE
Premiero so omogočile: KULTURNA SKUPNOST, KONFEKCIJA
LISCA, JUTRANJKA, MERCATOR KOPITARNA, MERCATOR
KMETIJSKI KOMBINAT, BELINKA JUGOTANIN in OBRTNA
ZADRUGA BOHOR SEVNICA
15. 11. ob 17.00 Laško: LETA ODLOČITVE
Premiero je omogočila: PIVOVARNA LAŠKO
RAZGOVORI OBČINSTVA S FILMSKIMI AVTORJI
DVORANA DOMA JLA CELJE
7.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma LJUBEZEN
8.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma VESELO
GOSTOVANJE
9.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma VARLJIVO
POLETJE 68
10.11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma V ŽRELU ŽIVLJENJA
11.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjaloi filma BALKANSKI ŠPIJON
12.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma AMBASADOR
13.	11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma NOBENO SONCE
14.11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma LETA ODLOČITVE
15.11. ob 19.30 Razgovor z ustvarjalci filma DEDIŠČINA
Razgovore o filmih je omogočil: SKLAD ZA DOPOLNILNO IZO-
BRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH
POSVETOVANJA
DVORANA DOMA JLA CELJE
10. 11. ob 10.00 FILM IN LITERATURA
(Soorganizator Zavod za šolstvo SRS)
14.	11. ob 10.00 FILM IN JEZIK
(Soorganizator sekcija SZDL za umetnostni jezik)
Posvetovanje so omogočile: ZLATARNE CELJE
FILMSKA DELAVNICA TDF
5.	11. ob 16.00 VARLJIVO POLETJE 68 in VESELO GOSTOVANJE
6.	11.ob 16.00 AMBASADOR in EVA
Perdstave filmov bodo v dvorani Malega Uniona
8. 11. ob 13.00 FRANCE ŠTIGLIC: Avtorjev postopek pri režiji
flma
9.11. ob 13.00 GORAN PASKALJEVIČ: Delo z igralci kot element
režije filma
12.	11. ob 13.00 FADIL HADŽlC: Delo na scenariju in vloga
scenarija v režiji filma
13.	11. ob 13.00 FRANCI SLAK: Funkcija slike pri režiji filma
Predavanja bodo v predavalnici Razvojnega centra Celje
Filmsko delavnico TDF je omogočil SOZD MERX CELJE
SREČANJA
9 11. ob 16.30 Srečanje krajanov Vojnika s filmom in ustvarja-
lci filma VESELO GOSTOVANJE
12.	11. ob 17.00 Srečanje delavcev Železarne Štore s filmom in
ustvarjalci filma NOBENO SONCE
15.	11. ob 10.00 Srečanje filmsko vzgojnih delavcev s filmom in
ustvarjalci filma LETA ODLOČITVE
Srečanja je omogočil: AVTO CELJE
13.11 ob 10.00 Seja združenja kinematografov in filmskih gleda-
lišč Slovenije v organizaciji ZKOS
OKROGLA MIZA REVIJE STOP IN NOVEGA
TEDNIKA:
Podeželski kino in njegov spored
RAZSTAVI
6.	11. ob 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE MASKE BERTE MEGLIC
Likovni salon Celje
Razstavo je omogočil: IZLETNIK Celje
7.	11. ob 13.00 OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNI VTISI OSNO-
VNOŠOLCEV OB FILMU VESELO GOSTOVANJE
IN SREDNJEŠOLCEV OB FILMU LETA ODLOČITVE
Dvorana Doma JLA Celje
Razstavo je omogočil: EMO CELJE
SREČANJE Z AVTORJEM FILMSKE GLASBE
13.	11. ob 17.00 SREČANJE Z ZORANOM SIMJANOVlCEM:
Glasba avtorja, improvizacija na sliko, pogovor
z avtorjem
Dvorna Glasbene šole Celje
Srečanje z avtorjem filmske glasbe je omogočil: ELKROJ
MOZIRJE
PRESS CENTER
Mala dvorana Doma JLA Celje
Press center deluje od 6. do 15. novembra, vsak dan od 8.00 do
22.00 ure.
Delo press centra je omogočil: TOPER CELJE
12. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984

»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi te vso skupaj utihnilo, moti ljudmi pa so Jo
začela najprej docela neopazno, potom pa vedno bolj In
bolj spletati velika prlpovod o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Nekoliko pozneje, je
vedel povedati praded, so
prišli na pomoč okoliški
lovci in zagrozili ujetni-
ku, da bodo zažgali kočo,
če se ne preda.
To je zaleglo.
Vrata so se odprla in na
piano je stopil Guzaj,
neustrašeno in mirno,
zbrano, je povedal praded
in za vpil:
»Tukaj sem, jaz, ravbar
Guzaj!«
Zandarja sta komaj
prišla k sebi. Počil je strel
in Guzaj je omahnil. Po-
tem so ga položili pod
hruško...
Praded so rekli, da bi
ga takrat bilo mogoče uje-
ti tudi, če ne bi streljali.
Z Guzajem sem nekako
živel vseskozi, sploh v
mladosti.
Ko sem bil majhen, so
večkrat prišli kakšni tuj-
ci, vpraševali očeta, si ne-
kaj zapisovali, vrtali vanj,
hoteli so izvedeti prav vse
o »našem« Guzaju. Poz-
neje sem očetovo, dedovo
in pradedovo vlogo prev-
zel jaz.«
Zalokar pa je povedal
še nekaj: vsesplošno željo
Prevorjanov, da bi Guza-
ju končno le postavili
spodobno znamenje in
uredili grob, bodo menda
le uresničili. Če ne letos
pa naslednje leto.
»Postaviti nameravamo
nekaj preprostega, na
znamenje pa napisati TU-
KAJ POČIVA RAVBAR
GUZAJ. Tako je bilo že
nekdaj, tako naj ostane.
Bil je človek...« je dejal
Zalokar.
Sledi pa vendarle še ni
bilo konca.
Primož pri Šenjurju.
Rojstni kraj Franca Gu-
zaja. Hiše, kjer je nesreč-
na mati zibala poznejšega
tolovaja, ni več. Lepa sta-
novanjska hiša stoji tam-
kaj. Njeni stanovalci so
sicer slišali za Guzaja,
vendar o njem ne vedno
nič. Skoraj nič. Tudi sose-
dje ne. Ljudje se selijo,
kot se v oceanu mešajo
topli in hladni tokovi.
V Primožu pa živi Mar-
tin Anderlič, ki je sicer iz
Sv. Eme pri Pristavi v
šmarski občini, a mu Gu-
zaj ni neznanka. Še več:
njegova domačija je na
določen način še posebej
zvezana z Guzajevim živ-
ljenjem.
»V Guzajevih časih se
je pri hiši reklo ,pri Ško-
fovih'. Zakaj, ne vem, ni-
sem raziskoval. Vem pa,
daje bila tukaj lončarija,
kot je nasploh bilo dosti
takrat lončarjev v šentjur-
ski občini. V kleti je bila
peč, pa tudi skladišče lon-
čevine. Ker je bil stari
Škof, lastnik domačije in
lončar, prijatelj Guzaja,
pa tudi sosed Špolar, sta
mu večkrat priskočila na
pomoč.
Škof mu je dal v kleti
zatočišče, kadar so ga
preganjali žandarji.«
Zlezli smo v temno,
obokano klet, si krivili
hrbte in udarjali z glava-
mi v strop. Majave stopni-
ce stare kmečke hiše, ki
jo je prizadel potres - tik
nje stoji nova - so vodile
v neznano. Treba se je bi-
lo privaditi na temo.
Guzaj mrtev. K osni ca 1880.
Pestra ponudba modnih oblačil za
jesen in zimo v veleblagovnici T - na
oddelku ženske in moške konfekcije
ter prodajalnah Salon T in Novost.
Emest Tiran

Potem sta še južinala, tudi cekar z
obilno popotno je bil že pripravljen
pod sedežem na paruču. Konja sta od
nestrpnosti kopala s kopiti, rada bi bila
že šla. Gozdar jima je odlomil vsakemu
kos belega kruha in ju potrepljal po
vratu, ju pohvalil, da sta pridna. Nato
se je spravil na sedež, z oskrbnikom sta
si še zadnjikrat dala roke, - če bi bil
oskrbnik vedel, da je bilo res zadnji-
krat! Hijol, je voz zdrdral mimo hlevov
na cesto pa ob Bistrici proti Podsredi.
Konjička v dir, kaj bi ne, spočita, mla-
da, hijo! Skozi Podsredo je šlo kakor
Elija! V Rajhenburgu je skoro natanč-
no pol poti v Brežice, pa seje Guzaj tu
ustavil, da se konjička malo oddahne-
ta, sam je bil pa tudi že potreben požir-
ka. Izpregel ni, samo privezal je konja
k železnemu obroču, ki je bil nalašč
zato vzidan v steno pred gostilno. Hla-
pec je prinesel korito za rez in oves, pa
sta zobala. Sam se je tudi odžejal, po-
tem pa pogledal, kaj so ženske pripra-
vile v cekar. Potem je konjička še na-
pojil, pa je šlo spet naprej, povsod so
ljudje z njiv gledali za njim in ugibali,
kdo se tako gosposko pelje in kam bi
utegnil biti namenjen.
V Brežicah je bil še malo prej, kakor
je bilo dogovorjeno. Zapeljal je kar
pred grad, tu ga je že pričakoval nekdo,
sicer ne grof, pač pa njegov konjar, ki
mu je bilo naročeno, da poskrbi za ko-
nja in voznika, čim se pripeljejo. Kje je
gospod grof? Bi rad z njim govoril!
Gospoda grofa ni bilo doma, za konje
je pripravljen hlev posebej, voznik pa
bo prenočil v gostilni pri mostu, tam
ima tudi že naročeno in plačano večer-
jo, samo naj pove, da je on. Gospod
grof hoče konja sam preizkusiti, pre-
den se bo odločil, ali ju bo kupil ali ne,
naročil je pa, naj spremljevalec jutri
zjutraj ob devetih čaka pred hlevom.
Guzaju, ki je imel čisto drugačne na-
črte, to ni bilo všeč, konjar pa je samo
skomizgnil, češ kaj si more pomagati,
grof je grof, kakor odredi, tako mora
biti. Pa sta izpregla, spravila konja v
hlev, voz v kolnico, samo cekar je Gu-
zaj še vzel prej izpod sedeža, potem pa
je počasi krenil z dvorišča. Kam naj se
dene? Odpravil se je proti mestu, z ne-
čim si mora ubiti čas, do večerje je še
dolgo in s kurami spat hoditi tudi ni bil
navajen. Pohajkoval je po cesti, tu so
se igrali otroci, tam klepetali dve žen-
ski, dekle, ki je zalivalo rože na oknu,
se še zmenilo ni zanj, nikomur ni bil na
mar. Iz dolgega časa se je ustavil pred
največjo trgovino pred cerkvijo in si
začel ogledovati v izložbi razstavljeno
blago. V enem oknu je bila železnina,
lopate, rovnice, kose, sekire, verige za
priklepanje živine, rogljače, žeblji vseh
velikosti in vrst, povodci in podobna
taka roba, v drugem pa blago za obleke
moške in ženske, rumene in rdeče rute
za na glavo, moške srajce in gate, noga-
vice, klobuki. Trgovec ga je skozi ste-
klena vrata že ugledal, in prišel na
prag, se mu nasmehnil in ga prijazno
vprašal, kaj bi rad, tu da lahko kupi vse
od nog do glave, izbira je velika, ceneje
takega blaga ne bo dobil nikoli nikjer,
naj nikar ne odlaša, prihodnja pošiljka
bo gotovo že dražja. Pa ja Guzaj še
enkrat pogledal po izložbi in za trenu-
tek, dva okleval, potem pa je res stopil
za možem v trgovino. Izbral si je par
nogavic, se dolgo pogajal za ceno, trgo-
vec mu jih je dal na pol zastonj in v
izgubo. Slabi časi, je rekel, slaba kupči-
ja! Se priporočam za prihodnjič!
Potem je Guzaj krenil k Savi. Ozka
steza je vodila tik ob vodi, kopal pa se
zdajle nihče ni, sonce je ža zahajalo.
Voda je bila precej kalna, nobene ribe
ni bilo videti, sicer se pa Guzaj sploh ni
zanimal zanje. Poiskal si je primeren
prostorček, se usedel v travo, ob bregu,
sezul čevlje in nogavice, namočil noge
v vodo, potem pa sije obul nogavice, ki
jih je bil pravkar kupil. Stare je zvil
skupaj in porinil na dno cekarja, še
prej pa je v eno nadeval vlažne mivke.
Čemu mu le bo?
On je že vedel, mi bomo pa tudi zve-
deli, ko bo čas za to! Kdo bi bil toliko
radoveden ?
Nato je zamišljeno še malo posedel,
potem pa se je vzdignil in odšel v go-
stilno pri mostu, kjer so bili po grofo-
vem naročilu res pripravili zanj večer-
jo, pa ne posebno grofovsko. Sladka
repa z zmečkanirn krompirjem je bila,
ravno sladke repe Guzaj že od nekdaj
ni mogel trpeti in seje niti dotaknil ni,
v cekar ju je bilo še za dva lačna boljše-
ga dovolj, samo merico vina si je privo-
ščil in ga tudi sam plačal, vino ni bilo
slabo. Hotel sije privoščiti še eno, pa se
je spomnil, da bo jutri vozil in kadar
voziš, ne pij! Pa je prosil, naj mu poka-
žejo sobo, da gre počivat.
Dolgo ni mogel zaspati in zjutraj se je
spet zgodaj zbudil. Ze precej pred do-
ločeno uro je bil spet v gradu in pri
konjih. Voz je bil že postavljen na dvo-
rišču. Guzaj je stopil k njemu, ga ogle-
doval od vseh strani, se usedel na pred-
nji sedež, pa mu ni bilo nekaj prav, spet
zlezel z njega, ga spet ogledoval, nazad-
nje pa se je usedel zadaj in čakal, kdaj
se bo prikazal kdo od kod. Konjar mu
je prišel povedat, da mora gospodu
grofu reči vaša grofovska milost, po-
tem je pa spet odšel in spet dolgo ni
bilo nikogar, Kadar čakaš, je vsaka mi-
nuta dolga pol ure!
Grof je bil točen. Na cerkvenem stol-
pu je ura pravkar odbila devet, ko se je
prikazal najprej on, takoj za njim pa
majhno belo skuštrano ščene, ki se je
takoj zagnalo proti Guzaju in mu kaza-
lo zobe in revskalo okoli hlačnic, da se
mu je moral umikati, če je hotel sam
sebi in svojim hlačam dobro. Najrajši
bi bil cucka brcnil, da bi odletel pet
klafter daleč in se nikoli več ne pobral,
pa seveda ni smel.
»Majhen pes, hud pes!«, se je grof
smejal, namesto da bi mu bil odzdravil.
Bil je dolg kakor fižolovka in tudi prav
tako suh. Oblečen je bil v lovsko oble-
ko z zelenimi našitki na suknjiču in z
gumbi, iz jelenovega roga, pa kozjo
bradico je nosil. Guzaj mu je izročil
pismo, grof ga je odprl, natančno pre-
bral, potem pa ukazal konjarju, naj pri-
vede konja. Seveda vse po nemško.
Ves čas je gledal nekam v zrak in mol-
čal. Ko sta bila konja pred njim, je spet
spregovoril.
»To so torej konji. Dobro, Prav do-
bro. Bomo poskusili konje. Da.« Naj-
prej jih je premeril z očmi, potem se je
prestopil za dva, iri korake nazaj, ju
spet premeril, potem je stopil čisto do
njih, jima drugemu za drugim dvignil
prednjo nogo, levo, desno, otipal boc-
lje, pogledal kopita, potem ju pogladil
po grivi, potrepljal po plečih, jima ne-
kaj šepetal, kakor da ju hoče začarati,
konja sta strigla z ušesi in ga pogledo-
vala, kakor da ga hočeta razumeti, kaj
jima dopoveduje. Nazadnje je pokimal
in rekel konjarju:
»Dobri konji, kaj? Da. Zelo dobri.
Poskusil zdaj še voziti. Da. Napreči!«
Nato seje obrnil h Guzaju:
»On ne Nemec? Kako zna nemški?
Se bo peljal zraven, da.«
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 13
lakupi le v
lopoldanskem
lasu
V Prodajnem centru Kovi-
[0tehne na Hidinji sem na-
meraval v popoldanskem ča-
u kupiti okno, vendar pa mi
, prodajalec pojasnil, da te-
,a ni mogoče storiti, ker lah-
0 nakup opravim le v do-
l0ldanskem času do 14. ure.
ja vprašanje, če je nakup
nogoč v soboto dopoldne,
ia sem dobil odgovor, da tu-
li to ni mogoče, ker je tudi
akrat skladišče zaprto in ne
lelajo. Toliko hvaljeni Pro-
[ajni center ima res čudno
irganizacijo, trgovina je si-
;er odprta do 18. ure, vendar
)a ni mogoče kupiti artiklov,
►i so v skladišču, ker je le-to
idprto samo do 14. ure. Res
;olidno poslovanje Prodaj-
!ega centra...
ROMAN KOTNIK,
Celje
lo še zelena
Iravinjska
jolina?
Nekoč je bila zelena Dra-
rinjska dolina, nekoč so tu
tiveli ljudje, ki so se razume-
i, nekoč je bilo tu doma tudi
veselje, mesebojno spošto-
vanje, smeh. Nekoč... do ta-
krat, ko so pričeli s komasa-
cijo.
Ko berem v časopisu, kako
io jo izvajali, mi gre na smeh.
fo je le ena plat medalje,
puga pa je temna, polna je-
(b, žalosti in prepirov.
Lansko leto smo dobili
Ikaz, naj posekamo drevje
Ib našem travniku, ker bodo
ravnik zamenjali za druge-
p. Naredili smo to, čeprav s
Džkim srcem. Nato je o ko-
pasaciji vse utihnilo. Ko
|mo spomladi šli na travnik,
p je oddaljen približno 5
;m, smo presenečeno obsta-
|, saj je bil ves travnik tri-
irat prekopan. Nihče nam ni
iovedal, da bodo to naredili,
lihče nas ni vprašal za dovo-
ienje, šele sodedje s Konji-
ike vasi so nam povedali, da
io ga prekopali zato, ker so
folagali na sosednje površi-
le cevi za drenažo. Kaj smo
Ibčutili ob tem, ko smo ne-
nočni gledali, kako so nam
irez obvestila uničili našo
Jstnino, razume le človek,
ji živi z zemljo in je od nje
dvisen. A to še ni vse! Bliža-
i se je košnja sena. Naš trav-
Ik so nam vzeli - brez vpra-
anja, brez podpisa. Novi
astnik ga je - razumljivo -
fokosil. Mi pa smo ostali
»rez travnika, saj nam nihče
[i vedel povedati, kje naj ko-
imo. Ker pa živina, žal, ne
pume ničesar o komasaciji
1 hoče jesti, se je začelo na-
p prosjačenje za tisto, kar
lam pripada. Ne vem več,
tolikokrat smo šli v Sloven-
ke Konjice, kjer so nas poši-
lali od vrat do vrat, vsak pa
p trdil, da nima nič pri tem
[eprav se je kasneje izkaza-
h drugače). No končno je
jrivda padla na geodeta, češ,
'a ga ni iz Ljubljane, da bi
&hko zakoličil površine. Zo-
f^t romanje od vrat do vrat,
lok ler nismo slišali težko
,ričakovane besede. »Pridi-
e jutri ob 10. uri«.
Tisti jutri je prišel. Spet
tto uro pešačenja do Slo-
mških Konjic, čakanje, iz-
°vori, nato spet pešačenje
pmov. Pot je bila zastonj.
0 se je ponavljalo - ne en-
rat, dvakrat, temveč šest-
rat, osemkrat. Končno smo
F^o le pospravili. O tem, da
r bil pridelek slabši, ker je
"di »novi« travnik preko-
>an, ne gre izgubljati besed.
j Ker je bil del travnika po-
ljan, so nam za košnjo sena
|aH dodatne površine. Nato
10 Pričela prihajati sporočila,
naj se javimo na novi
parceli, da nam postavijo
mejnike. Tudi to so bile poti
zaman, pravzaprav - za nas
so bile zelo drage, saj je bilo
treba dobiti prevoz, ker je do
tega travnika približno 7 km,
bencin ni zastonj, šofer tudi
ne, o komisiji na travniku pa
niti sledu. Za dan, ko so mej-
nike res postavili, pa sploh
nismo bili obveščeni. Vzeli
so nam travnik, našo last, pri
tem pa se niso ozirali na naše
prošnje, da so tistim, ki so iz
Slovenskih Konjic odaljeni,
dali travnike v bližini kraja,
nam pa na njihovem območ-
ju in imamo tako vsi dolgo
pot do travnika. In še to slab-
šo zemljo, slabši pridelek, pa
še travnik je bolj kot je bil
naš. To je res »olajšanje stro-
škov zaradi razdrobljenosti
zemljišča«.
Je potem mar čudno, če se
kmetje razburjajo, negoduje-
jo? Mislim, da bi bil do kme-
tov potreben drugačen
odnos, kot so ga imeli izvrše-
valci komasacije.
Dravinja teče naprej, teče-
jo pa tudi prepiri, slaba volja,
celo sovraštvo. Je to potreb-
no? Ni drugega načina? Bo-
jim se le, da bo nekoč kljub
vsemu tudi Dravinjska doli-
na še manj zelena, kot je da-
nes.
P, K.,
Slovenske Konjice
Se ena o Guzaju
Guzaj se je vsem, ki so go-
vorili proti njemu, maščeval.
Nič kaj v čistih ga ni so imeli
duhovniki, zato jih je Guzaj
pogosto obiskal. Tako se je
Guzaj napotil tudi k župniku
v Olimje pri Podčetrtku, ki
je imel pridigo zoper njega.
Prestrašeni župnik je pred
njim pobegnil in se hotel
skriti v stranišče, ki je bilo
pritrjeno na zunanji zid, pre-
cej visoko nad gnojno jamo.
Tam ga je Guzaj dohitel in ga
hotel prijeti. Med preriva-
njem sta prečna trama, ki sta
bila vzidana v zid. popustila
in tako sta oba padla z lese-
nim straniščem vred, na gno-
jišče.
, Župnik je padel bolj na su-
ho, Guzej pa v gnojnico in še
stranišče nanj, tako da se ni
mogel brez pomoči izvleči.
Prosil je župnika, da ga reši.
Župnik je bil usmiljenega
srca in ga je rešil. Zato je
prevrgel stranišče, ki je leža-
lo na Guzaju, Guzaj pa se mu
je prav lepo zahvalil rekoč,
da ga ne bo nikoli pozabil.
Ce bi o Guzaju hoteli še kaj
izvedeti, se oglasite pri kme-
tu, ki ima klečki kmečki turi-
zem v Olimju.
PETER KLADNIK,
Šentjur
Cona za pešce
Na prehodu mimo parkiri-
šča za gostiščem Ojstrica po
pločniku v Jurčičevo ulico je
dobro viden prometni znak s
sliko šolarja in napisom cona
za pešce. Poseben opozorilni
napis, napravljen na platne-
ni lepenki so nepridipravi že
pred časom odtrgali. Kole-
sarji se za to prepoved ne
zmenijo in pogosto pridrvijo
it Ljubljanske ceste med
pešce, da si skrajšajo pot v
Jurčičevo ulico. V zadnjem
času se zgodi tudi, da zape-
ljejo svoja motoma vozila
vozniki s parkirišča kar po
pločniku v Jurčičevo, saj so
tudi tu nepridipravi že pred
časom izruvali oba cestna
kamna na koncu pločnika.
Zadolženi organ drugih ni
postavil, na tem mestu pa je
tudi redko opaziti naše ob-
činske stražarje.
Dr.ERVIN MEJAK.
Celje
Naši dopisniki v Novem mestu
Od 18. do 20. oktobra je bilo
v Novem mestu srečanje pio-
nirjev dopisnikov iz vse Slo-
venije. Tudi Otroški vrtiljak
je povabil na srečanje člane
treh dopisniških krožkov, ki
so se v lanskem šolskem letu
najbolj izkazali. Zal so morali
dopisniki OŠ Pohorski odred
iz Slovenskih Konjic v zad-
njem trenutku odpovedati so-
delovanje, tako da sta v Novo
mesto potovali le JERNEJA
JEZERNIK iz OŠ Vera Šlan-
der s Polzele in Metka Soderž-
nik iz Stranic. Če želite tudi
vi izvedeti, kako je bilo na
tem srečanju, preberite, kaj je
o njem napisala Jerneja.
Na povabilo časopisa Novi
tednik sem v četrtek, 18. okto-
bra, odšla v Novo mesto na 16.
srečanje pionirjev dopisnikov
Slovenije. Po dolgi in naporni
poti sem se končno znašla v
prelepem domu JLA. Ko so
nas dodelili našim gostiteljem,
smo si v dvorani po pozdrav-
nem govoru ogledali zanimiv
film z naslovom LJUDJE OB
KRKI. Presenetil me je, kajti
narave Dolenjske dotlej nisem
poznala. Počasi mi je postajala
vse bolj domača, dokler ni po-
vsem osvojila mojega srca. Po
filmu je sledil zabavni večer s
prijetno in vedro Matejo Ko-
ležnik. Med plesom, glasbo in
prijetnimi igricami sem spoz-
nala mnogo novih prijateljev.
Najbolj mi je bila všeč Darja.
Skupaj sva se zabavali. Sode-
lovala sem tudi pri literarni na-
gradni igrici in si z zmago pri-
služila zajeten kos torte. Potem
smo odšli na domove vrstni-
kov. Prespali, bolje rečeno,
prebedeli smo noč in pred na-
mi je bil . nov, še zanimivejši
dan. V dvorani JLA nam je
najprej spregovoril predsed-
nik Društva novinarjev Slove-
nije, Slavko Fras, nato pa še
Sergej Vošnjak, eden od prvih
novinarjev med vojno in po
njej. Povedal je, da so se med
vojno zelo zavzemali za čim
boljše delovanje novinarjev na
Slovenskem. Sam je izdal in
uredil Mladino, ko mu je bilo
19 let.
Obiskali smo še delovno or-
ganizacijo Novoteks. Ogledali
smo si industrijski proces, po-
malicali in nato imeli sestanek
z odborom, ki izdaja tovarni-
ško glasilo. Po kosilu smo ime-
li sestanek z uredništvi. Jaz
sem se pridružila dopisnikom
Pionirja. Jože Snoj je vodil raz-
pravo o žgoči temi: Orwellovo
leto 1984, ki je v nas prebudila
še večjo željo, da se orwellov-
ske težnje ne bi uresničile.
Sledila je zelo zanimiva raz-
prava o perečih vprašanjih, ki
so zadevala predvsem proble-
me pri objavljanju prispevkov,
izdajanju glasil in še zlasti o
odnosih med dopisniki in
mentorji.
Po pripovedovanjih ostalih
dopisnikov sem se šele zaved-
la, da je naš krožek izredno
uspešen, kajti res se ne utaplja
v takšnih problemih kot drugi.
Domov sem prišla polna no-
vih zamisli. Moram priznati, da
sem se mnogo naučila, in da si
želim mnogo takšnilr in po-
dobnih srečanj. Tega srečanja
ne bom nikoli pozabila, pa tudi
prijateljicam, ki so ostale v No-
vem mestu, sem obljubila, da v
to središče prelepe Dolenjske
gotovo še pridem.
Vsi trije nagrajeni dopisni-
ki bodo dobili tudi knjižne na-
grade, ki jih je prispevala DR-
ŽAVNA ZALOŽBA SLOVE-
NIJE.
Informapija
Najpomembnejša naloga sredstev javnega obveščanja je
- kot že ime pove 8 obveščanje ali informiranje. Informa-
cija je lahko oblikovana na več načinov, zato poznamo tudi
več novinarskih ZVRSTI. Nekatere bomo predstavili v
naši rubriki.
Pri oblikovanju sodobne informacije upoštevamo PRA-
VILO OBRNJENE PIRAMIDE:
Novinarsko sporočilo mora biti oblikovano tako, da v
uvodu ali GLAVI, kot ga imenujemo, povemo najpo-
membnejša dejstva. Za tem nizamo postopoma vedno
manj pomembne podatke.
PRIMER:
Na osnovni šoli N. N. so v ponedeljek, 22. oktobra,
praznovali dan šole. Ob tej priložnosti je šolsko športno
društvo na igrišču organiziralo atletsko tekmovanje za
učence višje stopnje.
Na prvo mesto smo postavili informacijo o dnevu šole na
OŠ N. N. To je najpomembnejši podatek, saj iz njega sle-
dijo ostala dejstva: da so športniki organizirali atletsko
tekmovanje itn. Zatem bomo nizali še manj pomembna
sporočila: recimo, kdo so bili zmagovalci posameznih dis-
ciplin in podobno.
Ni pa nujno, da je tako. Preberite naslednje sporočilo:
Peter Kovač je s časom 15,01 dosegel nov slovenski
rekord v teku na 100 metrov med starejšimi pionirji. S
tem časom je Kovač zmagal na atletskem tekmovanju, ki
so ga ob dnevu šole organizirali na igrišču OŠ N. N.
Dejstvo, da je P. Kovač dosegel nov slovenski rekord
postane pomembnejše od tega, da je OŠ N. N. praznovala
dan šole.
Vidimo torej, da ne moremo postaviti pravila, ki bi ga
lahko avtomatično uporabili pri vsaki informaciji. Novinar
mora imeti OBČUTEK, da sam pravilno PRESODI, kaj je
v danem primeru najpomembnejše.
NALOGA: Izberite pri krožku nekaj dogodkov z vaše
šole in jih oblikujte po PRAVILU OBRNJENE PIRA-
MIDE.
Pionirji fotografirajo
POSNETEK je napravil Sašo Zidov iz osnovne šole Anton
Aškerc v Titovem Velenju, ki je sicer v preteklem šolskem
letu veliko sodeloval v naši akciji. Tudi ta posnetek je nastal
v lanskem ciklu, naslovil pa ga je Jeklo. Sašo je napravil
korak naprej in dokazal, da se zanimivi posnetki naredijo
predvsem s pravilno usmerjenim fotoaparatom, izrezom, pa
tudi s fotokemično obdelavo. Napravil je zanimivo grafiko,
ki pravzaprav predstavlja tudi likovno podobo jekla.
Vsem v Titovem Velenju sporočamo, da pričakujemo
nove izdelke, ki nas vedno znova presenetijo.
NAGRADO podeljuje kot vedno Fotolik. In, če ne veste,
pokriva Fotolik 75 odstotkov slovenskih potreb po razgle-
dnicah. Prek 10 milijonov jih vsako leto natiskajo.
PRIPOROČAMO, da nam v času Tedna domačega filma v
Celju pošljete kakšen posnetek na to temo. Organizatorji
vam obljubljajo presenečenje. Poskusite.
Urednik fotografije
Šopek cvetja na grob vsem padlim.
Narisala: MAJA OLUP, OŠ STRANICE
Nabirali smo drnulje
V ponedeljek smo imeli nara-
voslovni dan. Dogovorili smo se,
da gremo nabirat drnulje.
Med potjo smo se lovili, tekali
in iskali gobe.
Ko smo prispeli na Zusem,
smo poiskali prostor za nabira-
nje. Drnulje so rdeči plodovi, po-
dobni češnjam. Rastejo na dre-
nu. Imajo kisel, malo grenak
okus.
Fantje smo splezali na drevesa
in malo potresli. Nekaj plodov je
padlo na tla, ostale smo obirali z
vej. Nabrali smo dve vedri
drnulj.
Ko smo se vrnili v šolo, je bila
ura pol dvanajstih. Odšli smo do-
mov. Naslednji dan so kuharice
iz drnulj skuhale sok. Dodale so
sladkor in vodo. To mora nekaj
časa vreti.
Izračunali smo, da stane liter
našega soka sedemdeset dinar-
jev. Imamo ga osemindvajset li-
trov. Torej smo prihranili tri ti-
soč šeststo dinarjev, ker je v trgo-
vini sok dražji.
Še si želimo takih koristnih
del. Sok je dober in ga pijemo vsi
učenci naše šole.
ROBI MOHORKO
COŠ »Solidarnost 74«
LOKA PRI 2USMU
Atkina zanka
Branko, Metka in Atka imajo vsak po eno ZE-
LENO, eno MODRO in eno RDEČO kapo. Nekoč se
je zgodilo, da so trikrat zapored prišli v šolo vsak
z eno od svojih kap, vendar vsi z raznobarvnimi. V
ponedeljek je imel BRANKO na glavi ZELENO
kapo, METKA je imela RDEČO in ATKA modro. V
torek je imel BRANKO RDEČO kapo, Atka pa
ZELENO. Ali veš, kdo je imel kakšno kapo v
sredo? Upoštevaj, da nobeden ni v teh treh dneh
nadel iste kape.
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 6. novembra
pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CE-
LJE. Nagrada AERA čaka na enega med reševalci.
V prejšnji Atkini zanki ste morali ugotoviti, da je rešitev
posetnice FRANCE BEVK. Nagrado AERA pa dobi: Mišo
Krivec, Pristava 28, 63253 Pristava pri Mestinju.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
Porazi hokejistov se vrstijo
Tudi v 4. kolu zvezne lige so hokejisti Cinkarne ostali brez točk. Se
več, z gostovanja v Beogradu proti vodeči Crveni zvezdi so se vrnili s
katastrofalnim porazom 19:2, strelca Marčec in Felicijan. S tem so
zdrknili na zadnje mesto brez točke z obupno slabo razliko v golih
6:41.
V	5. kolu hokejisti Cinkarne znova gostujejo in sicer v Zagrebu pri
Medveščaku, ki je poleg Celjanov še tudi edini brez točk. Prav iz tega
srečanja bo razvidno, kdo je letos najslabši v ligi in jo bo moral po
končani sezoni zapustiti. Upajmo, da to ne bo mlada ekipa Celjanov,
ki jo na začetku poleg neizkušenosti in drugih težav spremlja tudi
veliko športne »smole«.
TV
Poškodovani judoisti
V	predzadnjem kolu zvezne lige v judu so člani JK Ivo Reya
nastopili doma ter premagali Dubrovnik in izgubili z Adademikom iz
Nikšiča. Najboljši je bil Fabjan, ki je zmagal dvakrat. Pomembna
opora ekipi je bil tudi trener Grosek, ki je moral nastopiti zaradi
številnih poškodovanih tekmovalcev, za katere Celjani žal nimajo
ustreznih zamenjav.
Pred zadnjim kolom so Celjani med dvanajstimi ekipami na dese-
tem mestu, o tem ali bodo v ligi ostali pa bo odločalo zadnje kolo, ko
se bodo 10. novembra pomerili v Ljubljani proti Olimpiji (8), Parti-
zanu Hins (5) in Partizanu Kikinda (11). Vsaj ena zmaga bi Celjanom
že omogočila sodelovanje v zvezni ligi tudi v prihodnji sezoni.
Upajmo, da bodo do nastopa v Ljubljani zdravi vsi tekmovalci
prve ekipe in da jim bo uspel željeni podvig.
TV
Vsi v spodnjem delu
V	republiški nogometni ligi so oddigrali 10. kolo. Tri ekipe celj-
skega območja so tokrat iztržile samo eno točko ob dveh tesnih
porazih. Kladivar je izgubil v Novi gorici z Vozili, velenjski Rudar pa
v Kranju proti Triglavu, oba z 1:0. Šmartno je igralo doma neodlo-
čeno 2:2 z vodečim Koprom, strelca pa sta bila Kopušar in Raukovič.
Lestvica: 8. Rudar (TV) 9, 10. Kladivar 8, 12. Šmartno 5 točk itd.
11. kolo: RUDAR (TV) - Izola ter derbi v Celju KLADIVAR -
Šmartno.
tv
Zmagi Aera in Velenja
II. zvezna liga moški: rokometaši Aera so v Golovcu dosegli prvo
zmago v novem prvenstvu, ko so po dobri igri premagali Kri vajo
25:19. Ščurek je dal šest golov. S to zmago so se vsaj začasno odlepili
z zadnjega mesta in so s tremi točkami predzadnji, v 6. kolu pa
gostujejo v Zagrebu, ki je na 5. mestu.
Prvič so zmagale tudi rokometašice Velenja y II. zvezni ligi. Zaradi
zasedenosti Rdeče dvorane so igrale v Celju in premagale Zrinjski
25:19. Na lestvici niso več predzadnje pač pa desete. V 6. kolu
gostujejo pri Pod^avki v Koprivnici, ki je šesta.
V	moški republiški ligi niso oddigrali kompletnega kola. Minerva
je gostovala v Izoli in izgubila z Jeklotehno 23:18 (Jančič 8), vodeči
Šoštanj pa je odigral srečanje s Krškim doma šele v torek zvečer. S
tekmo manj je Šoštanj sicer drugi, Minerva pa deseta. 9. kolo: Ormož
- ŠOŠTANJ, MINERVA - DVZ Ponikve.
V	republiški ženski ligi nov poraz Šmartna v Mariboru proti Bra-
niku 25:23. Na lestvici je Šmartno zadnje, v 9. kolu pa igra doma z
Delozo Polane.
TV
Trije porazi
Košarkarji Libele, Rogaške
in Cometa so izgubili! Libela
je v 1. B zvezni ligi gostovala
v Tuzli in doživela visok ter
malce nepričakovan poraz
proti Slobodi Dita 100:68. To-
vornik je dal največ košev 15.
Po 4. kolu je Libela z dvema
točkama na predzadnjem
mestu, v prihodnjem kolu pa
bo igrala doma proti Kvar-
nerju z Reke, ki je na 6. me-
stu.
V 2. kolu II. zvezne lige so
košarkarice Rogaške dožive-
le hud poraz v Sibeniku proti
Reviji Elmes 100:66, Pešičeva
je dala 26 košev. Rogaška je z
dvema točkama na 7. mestu,
v 3. kolu pa bo igrala doma
proti Pulju, ki je drugi.
Startali so tudi v republiški
moški ligi, kjer celjsko ob-
močje tokrat zastopa samo
Comet iz Slovenskih Konjic.
Gostoval je v Novem mestu
in izgubil z Novolesom 99:87.
Šmid je dal 26 košev. tv
Četrte v
Budimpešti
V Budimpešti je bil Donavski
pokal za najboljše ženske keglja-
ške ekipe, kjer je Jugoslavijo za-
stopal KK Celje pod vodstvom
predsednika in trenerja Vlada
Gobca:
»Med petimi ekipami, šeste ni
bilo, smo osvojili 4. mesto, kar je
manj, kot smo sposobni ter smo
tudi pričakovali. Bili smo slabše
pripravljeni, ker se ekipna tek-
movanja pri nas začnejo šele ja-
nuarja pa tudi kegljišče so tek-
movalke premalo poznale. Za
uvrstitev v finale smo potrebova-
li samo 40 kegljev! Imeli smo
izredno slab dan, nasprotnice pa
ravno obratno. Za našo ekipo so
kegljale: Bajde 397, Lesjak 374,
Krajnc 392, Gobec 415, Pečovnik
415 in šeško 404. Domala vse so
dosegle samo svoj minimum, kar
je bilo seveda premalo za vidnej-
šo uvrstitev.«
T. VRABL
Košarkarji Polzele
začeli z zmago
V eni izmed štirih področnih
košarkarskih lig v Sloveniji na-
stopa tudi ekipa KK Polzela, ki je
v 1. kolu gostovala na Ravnah in
premagala Koroško 83:99 (35:36).
Najboljši strelci za Polzelo Turn-
šek 46, Polavder 20 in Grobelnik
19. Ekipo vodi kot trener Jani
Rehar. V ligi nastopa devet ekip,
v 2. kolu so Polzelani prosti, v 3.
pa bodo 10. novembra igrali do-
ma proti Bistrici iz Slovenske Bi-
strice. V tej ligi s celjskega ob-
močja nastopata še ekipi Elektre
iz Šoštanja in Rogaške, medtem
ko ekipe Kovinarja Štore, Šent-
jurja in Zlatoroga igrajo v drugi
izmed štirih skupin.
M.TURNSEK
Tečaj v konjeniškem
športu
Tudi letos bo Konjeniški klub
Celje v Skofji vasi pri Celju pri-
pravil tečaj za tiste, ki bi se radi
naučili veščin iz konjeniškega
športa. Prijavijo se lahko vsi, ki
so starejši od dvanajst let. Tečaj
se bo po besedah trenerja KK '
Celje Zmaga Hermana začel v so-
boto, 3. novembra ob 16. uri v
klubskih prostorih ter nato po
dogovoru trajal približno dva in
pol meseca. Z vremenom ne bo
težav, ker bodo vadili v pokriti
jihalnici. Tečajniki se bodo ob
tem poleg praktičnega dela spoz-
nali tudi z vsemi ostalimi pred-
nostmi konja od uporabe za
šport, turizem, kmetijstvo in
SLO. Sicer pa prijave za tečaj pri
Konjeniškem klubu Celje spreje-
majo do vključno sobote vsak
dan popoldne od 16 30 dalje v
klubskih prostorih v Škofji vasi.
TV
Štucl najboljši
Na hitropoteznem turnirju v
Celju za oktober je zmagal celjski
šahist Božo Štucl pred Črepa-
nom iz Žalca, Bervarjem, Toma-
zinom itd. Po vseh letošnjih tur-
nirjih vodi Štucl, ki bo verjetno
tudi osvojil naslov najboljšega
po vseh turnirjih, ki bodo konča-
ni decembra, saj ima izredno ve-
liko prednost pred drugouvršče-
nim Crepanom (9 točk).
jk
Celjski šahisti
zmagali v Avstriji
V Wolfsbergu v Avstriji je bilo
veliko šahovsko tekmovanje,
kjer so poleg domačinov nastopi-
li tudi predstavniki slovenskih in
hrvaških klubov. V najmočnejši
skupini je nastopilo devet ekip,
zmagali pa so Celjani v postavi
Pešec, Štucl, Bervar in Pertinač.
Pešec je bil najboljši na prvi de-
ski, medtem ko je Štucl dosegel
najboljši rezultat turnirja sploh
na drugi deski, saj je iz 16 partij
zbral 14,5 točke. Na odlično peto
mesto se je uvrstila ekipa Invali-
dov iz Žalca v postavi Crepan,
Stucl, Grobelnik in Habe.
Crepan prvi v
Sevnici
Šahovski klub Sevnica je pri-
pravil memorialni turnir za svo-
jim pokojnim igralcem Brelihom
v hitropoteznem šahu za posa-
meznike. Zmagal je Marjan Cre-
pan iz Petrovč pred Božom Štuc-
lom iz Celja.
Črepan v Brežicah
Marjan Crepan ni več član ša-
hovskega kluba Žalec, saj je pre-
stopil k SK Brežice ter bo za njih
nastopal v II. slovenski ligi z že-
ljo, da se uvrstijo v prvo. Novico
so nam posredovali člani ŠK
Brežice.
JOŽE GROBELNIK
Šport v Vrbju
Tudi letos bo Partizan Vrbje ob
krajevnem prazniku pripravil
več športnih prireditev s kateri-
mi bodo začeli v nedeljo, 4. no-
vembra. Turnir v malem nog^
metu bo v nedeljo ob 9. uri ^
igrišču v Vrbju, v namiznem
nisu v ponedeljek v domu kraj9
nov ter šahovski turnir v torej
tudi v prostorih doma krajano\
Zaključek s podelitvijo pokalo
bo 10. novembra ob 17. uri v dr
mu krajanov.
J(
Velenjčani dobili
pokal Kadinjače
V Titovem Užicu je bilo velik
strelsko tekmovanje za pokal Ka
dinjače, ki so ga že drugič osvoji
li strelci invalidi iz Titovega Vi
lenja v postavi Peter Jovanovi(
Dragutin Šafarič in Hinko Bol;
ki je bil s 361 krogi tudi najboljj
posameznik.
30 let SD Mrož
Ob jubileju je SD Bratov Mra\
ljak - Mrož v Titovem Velenji
pripravila tekmovanje z zračr
puško, kjer je nastopilo ose:
ekip. Zmagali so domačini v p
stavi Denis Bola, Franjo Zučk
Dragutin Šafarič in Janez Hi
šelj, njihova druga ekipa je bi
tretja, peti pa Celjani v posta
Vesna Cuček, Barbara Jager, Ti
ne Jager in Jože Jeram, ki je t
med posamezniki drugi. Dom
čin Franjo Zučko je ob tej prilo
nosti dobil medaljo dela, ki mu
je za uspehe v strelskem šport
izročil predstavnik skupščir
občine Velenje.
TONE JAGE
XX. Frenkov
memorial
v namiznem tenisu in organiz;
ciji Partizan Gaberje Celje bo
nedeljo, 18. novembra v telovac
niči Zavoda Ivanke Uranjekov
v Celju. S tekmovanjem bodo za
čeli ob 8.30 mlajši, člani, po sle
vesni otvoritvi ob 10,30 pa nado
ljevali še moški in ženske v n
zličnih starostnih kategorija!
Gre za nastop samo neaktivni
namiznoteniških igralcev Slov<
nije. Prijave sprejema organiz;
tor Partizan Gaberje najkasnej
do 14. novembra s plačilom i
posameznika 50 din na žiro raču
50700-678-46283.
METOD TREBIČNI
Sindikalna atletika v
Žalcu
Komisija za šport in rekreaci;
v Žalcu je pripravila občinsi
sindikalno tekmovanje v atleta
Nastopilo je 280 tekmovalcev
28 organizacij združenega del
Doseženih je bilo tudi nekaj d
brih izidov. Tako je Viktor Le
nik (Elektro) pri starejših člani
pretekel 100 m v času 12,7, Di
šan Dimic (Hmezad) je skočil
daljavo 543 cm, Drago Peč;
(SIP Šempeter) je sunil krog
11,39 m itd.
TONE TAVCA
V polfinalu Šoštanj -
Aero
Kar tri ekipe z našega območ
so se uvrsitle v polfinale pok;
nega tekmovanja Slovenije. T
sta pri moških Šoštanj in Aero,
se bosta pomerila med seboj
novembra v Šoštanju, medte
ko bo ženska ekipa Velenja g
stovala proti Dravi v Ptuju.
Potrjena sodba
Maksu Mlakarju
Višje sodišče v Celju je
potrdilo sodbo prvostopenj-
skega sodišča Maksu Mla-
karju, ki je bil obsojen na
enotno kazen 15 let zapora
za umor svoje, še ne tri leta
stare hčere Maje in za spol-
ni napad na osebo, mlajšo
kot 14 let.
Prvostopenjsko sodišče je
Mlakarja obsodilo na 15 let
zapora za umor svoje hčere,
na tri leta zapora pa za spolni
napad ter mu potem izreklo
enotno kazen. Na sodbo sta
se pritožila zagovornik obto-
ženca in javni tožilec, ki je
menil, da gre v tem primeru
za kvalificiran umor in bi to-
rej morali Mlakarju izreči
najvišjo kazen. Zagovornik
obtoženca pa je pritožbo ute-
meljil s tem, da je šlo v tem
primeru za bistvene kršitve
določb kazenskega postop-
ka, kršitve kazenskega zako-
na, zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega sta-
nja ter nepravilno odmero
kazni, zaradi česar je zahte-
val razveljavitev sodbe.
Senat Višjega sodišča je
menil, da je bilo v tem pri-
meru dejansko stanje pravil-
no ugotovljeno, v dvomu pa
je sodišče prve stopnje pra-
vilno odločalo v prid obto-
ženca. Pritrdili so mnenju
zagovornika, da na prvi stop-
nji niso ugotovili motiva za
umor, vendar pa to v tem pri-
meru, ko Mlakarja niso obso-
dili za kvalificirani umor, ni-
ti ni pomembno.
Prav tako so menili, da je
bil na prvi stopnji dokazan le
navaden, ne pa kvalificiran
umor, in torej ni razlogov, da
bi ugodili tožilčevi pritožbi.
Višje sodišče je menilo, da
je senat na prvi stopnji tudi
pravilno pretehtal vse okoli-
ščine pri odmeri kazni in
utemeljeno niso mogli najti
olajševalnih okoliščin v prid
obtoženca, saj je bil že prej
večkrat kaznovan zaradi pre-
moženjskih deliktov, njego-
va kriminalna dejavnost pa
se je začela širiti. Pri umoru
svojega otroka je pokazal tu-
di precejšnjo mero brezčut-
nosti.
Vandalizem ponovno
na zatožni klopi
Na žalskem sodišču je bi-
lo ponovno sojenje izgred-
nikom iz Prebolda, ki so la-
ni, 10. marca zvečer oskru-
nili spomenik Slavku Šlan-
dru in naredili več škode na
bližnji šoli.
Pred sodniki sta se zago-
varjala 20-letni Dušan Zu-
pančič in 21-letni Bogdan
Stanič, medtem ko je javni
tožilec umaknil obtožnico
38-letnega Zdravka Herodža
in 30-letnega Megdi Osmani-
' ja, ki sta bila na prvem soje-
nju oproščena, zoper mlado-
letnega D. Š. pa teče poseben
kazenski postopek.
Socišče na tokratnem soje-
nju ni ugotovilo drugačnega
dejanskega stanja, dodatno
so ugotavljali le škodo na
spomeniku, ki je zaščiten z
ustreznim zakonom, in šoli.
Skupna škoda znaša 98.000
dinarjev.
Po končani obravnavi so
tokrat Dušana Zupančiča
obsodili na 9 mesecev zapora
(na prvem sojenju leto in 6
mesecev zapora), Bogdana
Staniča pa na sedem mese-
cev zapora (prej eno leto).
Sodišče je pri odmeri kazni
tudi tokrat upoštevalo, da
gre za mlada fanta, ki še ni-
sta bila koznovana, poleg te-
ga pa je dogodek, ki je zelo
razburil javnost, že precej
odmaknjen. Kot obremenil-
no okoliščino za obtoženca
pa so šteli način storitve kaz-
nivega dejanja, oziroma zna-
šanje nad spomenikom.
Neprevidno čez
cesto
STANKO GORENAK, 19, iz
Blata, je v domačem kraju za-
peljal motokultivator čez cesto
na polje v trenutku, ko je iz
smeri Slovenskih Konjic mi-
mo pripeljal 17-letni motorist
I. P. iz Mlač. Le-ta je prepozno
opazil Gorenaka in se zaletel v
kultivator. Motorista, ki se je
huje ranil, in sopotnika ALEK-
SANDRA VOHA, 27, iz Loč, je
vrglo čez stroj. Voh se je tako
hudo poškodoval, da je na kra-
ju nesreče umrl.
Prehitra vožnja
Po lokalni cesti skozi Strmec
je vozil z osebnim avtomobi-
lom PAVEL MLAKAR, 22, iz
Lemberga. Pri pokopališču pa
ga je zaradi neprimerne hitro-
sti zaneslo v desno na travnik,
kjer je trčil v jablano. Voznika
so huje ranjenega prepeljali v
celjsko bolnišnico, škodo pa so
ocenili na 200.000 dinarjev.
Čelno trčenje z
avtobusom
V desnem nepreglednem
ovinku v Razdelju je zapeljal v
levo voznik osebnega avtomo-
bila IVAN SELČAN, 26, iz Cre-
škove pri Vojniku. Nasproti je
pripeljal avtobus, v katerega se
je Selčan čelno zaletel. Iz vozi-
la je padla sopotnica MARIJA
MAJCEN, 68, iz Celja, ki je
obležala mrtva, voznik Selčan
pa je umrl v avtomobilu. Lažje
se je ranila tudi potnica v avto-
busu, ki ga je vozil ALOJZ SO-
VlC, 32, iz Tepanja. >
Prehitevanje na ozki
cesti
Po Partizanski cesti v Celju
je vozila proti Gričku voznica
osebnega avtomobila MARIJA
LOKOVSEK, 26, iz Šentjurja.
Pri Lunovi kmetiji je prehite-
vala dva pešca, takrat pa je na-
sproti pripeljala z osebnim av-
tomobilom MARJANA ŠAH,
iz Celja in prišlo je do trče-
nja. Škode pri nesreči so oceni-
li 200.000 dinarjev, težje pa se
je poškodovala sopotnica JO-
ŽEFA ŠAH, 57, iz Celja.
w
NOČNE
CVETKE J
•	Anton P. iz Prožinske
vasi se je prejšnji torek zve-
čer nesramno obnašal v go-
stišču Lavrič na Teharjih.
Ko je bilo osebju lokala
njegovega razbijanja do-
volj, so poklicali miličnike
in ti so Antona odpeljali v
svoje prostore, kjer ni imel
kaj razbiti.
•	Marko B. je prostore
Zdravstvenega centra v Ce-
lju zamenjal za cirkuško
areno in začel s predstavo,
ki pa ni bila všeč niti bolni-
kom niti medicinskim se-
stram. Miličniki so prekini-
li njegov nastop še pred
koncem. Da pa ne bi raz-
grajal še kje drugje, so ga
pridržali v prostorih za iz-
treznitve.
•	Stanovalci bloka št. 48
v ulici 29. novembra so v
noči s srede na četrtek do-
živeli skrivnosten vlom.
Eden ali več neznancev je
snelo vrata na kletnih
shrambah in pokvarilo dve
ključavnici na avtomobilih,
ki so bili parkirani pred
blokom, ukradli pa niso
prav ničesar.
•	Franci S. iz Ulice bra-
tov Kresnikov je bil nema-
lo presenečen, ko se je vrnil
domov v s štirinajstdnev-
nega dopusta. Neznanec je
namreč njegovo stanovanje
zamenjal za trgovino s te-
hničnim blagom in mu
odnesel štedilnik in pralni
stroj.	N. K.
ČGP DELO
TOZD PRODAJA
PODRUŽNICA CELJE
Komisija za delovna razmerja
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge v PODRUŽNICI
DELO CELJE:
DISTRIBUIRANJE
časopisov na prodajna mesta za nedoločen čas
Pogoji:
-	končana šola za voznike motornih vozil
-	vozniški izpit B, C kategorije
-	enoletne delovne izkušnje pri skladiščni admini-
straciji in razvažanju blaga
-	2 mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
kadrovska služba ČGP DELO Ljubljana, Titova 35, 8
dni od dneva objave.
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Gasilska društva v celjski občini
Piše: Franjo Mauer
' Na sestanku 16. 3. 1952 so se odločili, da
(okupijo še 111 m2 zemljišča in povečajo
[asilski dom. Člani so se obvezali, da bodo
prispevali vsak po 120 din, poleg tega pa
pobirali prostovoljne prispevke tudi pri va
kanih. Akcija je uspela, pri 28 vaščanih so
:brali 4840 din. Še isto leto sb gasilski dom
jovečali in s tem pridobili dvorano za razne
irireditve, lesen stolp pa podrli in ga nado-
mestili z zidanim.
Leta 1958 je društvo preživljalo najbolj
Mitične trenutke. Starejši, vodilni člani so
dhajali, mladini pa ni uspelo, da bi se ta-
|oj uveljavili. Avtomobil in gasilno orodje
& bilo dotrajano, denarja za nakup novega
te ni bilo.
Društvo je ponovno oživelo, ko so leta
964 prevzeli vodstvo mladi člani in dobili
■•ovo motorno brizgalno. Nabavo brizgalne
jo omogočili prispevki krajanov in OGZ
-elje. Od tedaj je društvo pospeševalo svo-
f> dejavnost, obnavljalo delo svojih predni-
kov in večalo število članstva.
V	društvo so vključili tudi pionirje in
mladino. V gasilskih društvih so takrat pri-
čeli z vključevanjem pionirjev. Na občin-
skem gasilskem tekmovanju pionirjev so
nastopile kar tri desetine.
Leta 1978 je bilo v Smartnem v R.d. pio-
nirsko tekmovanje za značko »Preprečuj-
mo požare«. Na tekmovanje iz GD Lopate
je prišlo 33 pionirjev, kar je bila skoraj polo-
vica vseh udeležencev (84).
V	soboto 14. 7. 1979 pa je bilo na Lopati
nadvse slovesno. Gasilci so praznovali svo-
jo 50-letnico in ob tem jubileju prevzeli
nov gasilski avtomobil.
V	seznamu krajanov, ki so s svojimi pri-
spevki omogočili nabavo gasilskega avto-
mobila je kar 29 vaščanov, ki so jih šteli
med botre. Poleg prispevkov krajanov je
znatna sredstva za nakup avtomobila pri-
spevala SIS za požarno varnost občine Ce-
lje.
Na občnem zboru januarja 1980 je pred-
sednik društva poročal, da se je aktivnost
članstva v zadnjem letu močno povečala.
Uspešno so izvedli vse akcije pri zbiranju
sredstev za obnovitev opreme in orodja.
Sodelovali so pri izgradnji vodovoda in te-
lefona.
Ko je dobilo društvo novo prevozno sred-
stvo, so se člani, mladinci in pionirji udele-
ževali raznih gasilskih tekmovanj in nasto-
pov.
Na občinskem pionirskem tekmovanju,
ki je bilo 1. 6.1980 na Ljubečni, so nastopili
z dvema desetinama. Pionirke so v svoji
skupini dosegle prvo mesto in prejele po-
kal.
Člani so nastopili v Škofji vasi na občin-
skem tekmovanju in dosegli 3. mesto.
Praznik Krajevne skupnosti Ostrožno je
bil 20. 9. 1980 na Lopati v organizaciji ga-
silskega društva. Pred proslavo je bila ga-
silska vaja enot civilne zaščite in gasilskih
društev sektorja. Med prejemniki plaket
KS Ostrožno je bila tudi pionirska desetina
GD Lopata (za prvo mesto na občinskem
tekmovanju. Družabno srečanje krajanov
je bilo pod Brežnikovim kozolcem na Lo-
pati.
Tudi v naslednjih letih je bilo društvo
zelo aktivno. Sodelovali so na vseh občin-
skih tekmovanjih s pionirskimi in članski-
mi desetinami, kakor tudi na meddruštve-
nih prireditvah.
Leta 1982 so prevzeli novo motorno briz-
galno Ziegler 800 lit. Poleg tega stalno
obnavljajo in izpopolnjujejo tehnično
opremo.
Leta 1983 so se lotili tudi obnove gasil-
skega doma. Z dograditvijo prizidka so pri-
dobili prostor za garažo in povečali dvora-
no. Opravili so nad 2200 ur prostovoljnega
dela. Pri obnovitvenih delih so jim poma-
gali obrtniki, člani društva, zlasti pri te-
hničnih delih. Notranja dela so že končana,
sedaj pa bodo dom še na zunaj polepšali z
novo fasado.	>
Gasilski dom na Lopati ne služi samo v
gasilske namene, dvorana je na razpolago
tudi drugim organizacijam in društvom.
Dograditev športnega igrišča je na Lopati
razgibala društveno življenje.
Gasilsko društvo šteje 70 aktivnih čla-
nov. Po strokovnosti je 6 gasilskih častni-
kov, 5 nižjih častnikov in 5 gasilskih stroj-
nikov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Funkcionarji gasilskega društva Lopata
od 1945 dalje.
Predsedniki: Karel Mimik (1948-1953),
Jože Žolnir (1954-1955), Franc Lešer
(1956-1959), Janez Vervega (1960-1963),
Mirko Lešer (1964-1984).
Poveljniki: Jože Krajnc (1948-1953), Av-
gust Kadilnik (1954-1955), Anton Lipov-
šek (1956-1960), Anton Sumrak
(1964-1983), Franc Mirnik (1984).
Tajniki: Anton Kramar (1948-1951), Ma-
rica Cocej (1952), Jože Žolnir (1953-1954),
Jože Volk (1954-1958), Vida Franetič
(1958-1962), Alojz Plavčak (1967-1969), Jo-
že Pesan (1970-1984).
pionirji GD Lopata na občinskem tekmovanju na Skalni kleti, 27. maja 1978.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
31. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVI TEDNIK
31. OKTOBER 1984
jI. OKTOBER 1984
^a^fc - :.: ^ . = .t.- .
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
■ni« ■ 11«	—
31. OKTOBER 19»
Z avtom po Dunaju si durek
HIH l lili lllll II I IPIIIIMMMHiMI lHIIHIIIBMHiMI^MMIi—I — —— Ml—MIHI	mi II!■■!■
Zares si butec, če se spu-
stiš z avtom v mestni pro-
met. Četudi so ozdravili me-
sto prometne kapi, ko so
opasali Dunaj s hitrimi ob-
voznicami, se v notranjost
mesta ne kaže spuščati z av-
tom, če med prvimi zname-
nitostmi ne želiš spoznati
norišnice ali pa vsaj sodni-
ka za prekrške in receptorja
mehanične delavnice. Tudi
Dunajčan, razen poklicnih
voznikov, lahko prekolne,
ali po želji tudi premoli več
ur, preden se zgneca skozi
nekaj notranjih četrti. No,
četrti to v našem smislu ni-
so, bolj mestna okrožja veli-
kosti kakšne Ljubljane.
Toda tudi za to so na Du-
naju poskrbeli. V okolici
večjih hotelov in v zunanjih
mestnih okrožjih so zgradili
velika parkirišča in avtosilo-
se, kjer svojega konjička pu-
stite na varnem, sami pa sto-
pite k prvi biljetarnici in si
kupite na primer tridnevno
vozovnico za okoli 120 šilin-
gov. To je res več kot sto jur-
jev, toda kaj ste kupili? Ku-
pili ste neomejeno število
voženj s tramvajem, pod-
zemsko železnico, mestno
hitro železnico (ki vozi med
okrožji in pomembnejšimi
mestnimi točkami), z avto-
busi mestnega prometa. Zra-
ven dobite še načrt vsega
mestnega prometa, ki pa ga
je treba znati brati. Lažje je z
vozili na površju, vidiš, kje te
zamika izstopiti. Pod zemljo
pa poleg napisov na postaja-
liščih tudi elektronski vodič
napoveduje postajališča,
prestope v druge smeri in za
turiste pomembne znameni-
tosti v bližini postajališča. To
je veliko ceneje kot taksi.
Taksisti imajo tudi tu nava-
do, da če ni strank, vozijo po
daljši poti, a števec vselej
drži s taksistom.
Če smo že pri prometu, še
opomba o davku na nepre-
mišljenost. Dunajčani ga
plačujejo za grehe načrtoval-
cev. Ko so pred desetletji
gradili avtoceste in obvozni-
ce okoli mesta in mimo sre-
dišča, so izkopano zemljo
odvažali. Mislili so, češ, prost
razgled na bližajoče se me-
sto, pritegne popotnika v av-
tu, da se odloči za postanek.
No, Dunajčani so se na to
požvižgali in z ekologisti na
čelu začeli bitko zoper hrup.
Mesto se širi v valovih, kot
če vržeš kamen v vodo in bu-
ta ob ceste, včeraj še čez po-
lja in dobrave speljane. Če bi
takrat naredili nasipe kot
zvočne bariere, bi jim sedaj
ne bilo treba cest na obeh
straneh obdati s steklenimi
ograjami, visokimi po tri do
štiri metre iz debelega armi-
ranega stekla v nerjavečih
kovinskih okvirjih, utrjenih
v cestni rob. Marsikatero
mesto kaj takega pri nas še
čaka. zlasti tam, kjer ceste
niso pod ali nad nivojem za-
zidalne mestne ravni.
Vsemu načrtovanju pred
sto in več leti navkljub, se
Dunaj ni mogel rešiti nešte-
tih gradbenih čepov. Promet
terja gradnjo novih in novih
podhodov, nivojskih križišč,
ki pomagajo odpravljati črne
točke prometa. Pa še tako se
jim je marsikaj ponesrečilo.
Zlasti so nevarni in nerodni
dvojni odcepi. Če ga zamu-
diš, si za desetine kilometrov
podaljšal pot, da se vrneš, ali
po drugi strani ujameš pravo
smer. Zato je tu veliko ne-
sx-eč, ko vozniki v zadnjem
hipu spoznajo spregledano
in neprevidno, izsiljeno zavi-
jejo na ustrezni izvozni pas.
Podzemska na Dunaju ni
kot pariški metro ali mo-
skovska podzemska. Je pa
solidno, moderno omrežje, s
površjem povezano tudi s po
tremi etažami premičnih
stopnic ter dvigal.
Prihodnjič v Prater nad
kočijaški gulaž.
JURE KRAŠOVEC
Med -prometnimi« znamenitostmi je veliko bolj slikovit, kot pogled na avtoceste, tale.
Sredi Dunaja konjska vprega s kočijo z Žanijem na kozlu, kakor koči jaze Dunajčani na
splošno imenujejo.
Bucike
Pri nas gojenje drobnice že dolgo dobro
uspeva: najbolj so se razmnožili grešni ko-
zli.
Najlaže je plavati na suhem - in tudi
najboljše...
Ljudje kujejo zakone - zakoni neljudi...
Slabo se vedeš do sebe. če priznaš svojo
zmoto in jo hočeš popraviti.
Prepozno smo zapeli pesem >Polje, kdo
bo tebe ljubil (ko beton pokril te bo).
BUCIK
Dober pogled z zvestim prijateljem
Lovci, lastniki psov pasme nemški prepeličar, so se ski
paj s svojimi ljubljenci zbrali v soboto na Blagovni, kjer
bilo republiško tekovanje v uporabnostnih sposobnostih
pasme. V prvem delu. ki je obsegal vodno delo s petminutr
preiskavo šarja, gonjo race do odstrela in oddajo mrtve ra<
vodniku, se je zelo dobro izkazal nemški prepeličar Ron,!
je svojemu gospodarju Erminu Ferfolji iz Renč pri No
Gorici prihanil ves napor ukazovanja. Kako se je Ron odr
zal v nadaljevanju tekmovanja sicer ne vemo, a po prv
preizkušnjah sodeč lahko sklepamo, da mu krvna sle
vlečka fazana in vlečka zajca, pa na koncu še preizkus
glasni gonji zajca, ni delalo prevelikih preglavic. Tekmov
nja so se udeležili tudi vodniki s svojimi psi iz celjske]
območja, sodniška dela pri vodnem delu tekmovanja pa
opravljal Ivan Roje iz Žalca, ki sodi na takšnih tekmovanj
že 30 let. iVANA FIDLER, Foto: FRANJO BOGAI
Igra narave
Ivan Potočnik iz Prebolda se z vzrejo kuncev ukvarja dve
leti. Kot sam pravi se je tega lotil zato, ker ima rad živali, pa
tudi meso je zelo okusno.
Ima devetdeset kuncev, včasih pa poskuša tudi s križa-
njem raznih pasem. Tako je bilo tudi pri zadnjem gnezdu, ko
je križal srebreca in orjaka. Med mladički, ki so se skotili, je
bil tudi ta, ki ima šest nog in dvoje spolovil. Mladička to ne
moti, pridno je in raste.
»Za mačehe
skrbim,
ko se drugi
kopajo«
Tako pravi Jože Pevec, 40
let, doma iz Zgornje Hudinje
pri Celju, ki na celjski tržnici
prodaja že domala 30 let.
Poleg ostalega ima doma
plantažo mačeh, kjer je letos
10 do 15 tisoč komadov, ka-
tere prodaja na celjski tržnici
vsak dan po 20 dinarjev za
komad.
Veliko? Niti ne, saj »mo-
ram za mačehe skrbeti ta-
krat, ko se drugi kopajo, to je
sredi poletja, da jih zdaj lah-
ko prodajam in drugi uredijo
z njimi grobove,« pove sim-
patični Jože, kateremu ne
zmanjka strank.
TV - Foto: EDI MASNEC