novic Studii ='<= *"Jlžnlea »Iran« Hovo mesto LETO IIL - it. 41 V KOČEVJU, DNE 11. OKTOBRA 1958 Cena 10 din Koleusha oblina je praznooala V počastitev občinskega praznika občine Kočevje in 15-letnice prvega Zbora svobodno izvoljenih poslancev slovenskega naroda, je bilo v minulem tednu v Kočevju in vsej občini več pestrih prireditev. Poleg osrednjih prireditev v Kočevju so pripravile svoje proslave občinskega praznika tudi organizacije Socialistične zveze na podeželju. Kot uvod praznovanja je bil v ponedeljek šahovski brzoturnir, ki se ski obrat veseloigro »Komedija 3 komediji«, vsakokrat v Šeškovem domu. Pred predstavami pa so bili krajši nagovori o pomembni obletnici Zbora odposlancev. Tudi na vseh šolah so bile proslave obletnice. Na dan praznika, 3. oktobra, je bila v Šeškovem domu velika akademija, na kateri so bili poleg domačinov navzoči tudi prvi predsednik OF in ljudski poslanec Josip ga je udeležilo 45 šahistov. V sredo, Vidmar, ljudski poslanec Ivan Ma-četrtek in nedeljo je DPD Svoboda ček-Matija, predsednik okrajnega Kočevje ponovila za gimnazijo, os ta- odbora SZDL, Janez Vipotnik, ugled- 10 občinstvo in za Lesno industrij- ni funkcionarji kočevske občine in Rudarji za občinski praznik V proslavo občinskega praznika je štab za izvedbo proslave predvidel in organiziral tudi pohod »Po kurirskih stezah okupiranega Kočevja«, ki je bil poverjen v izvedbo TVD »Partizan« v Kočevju in so se ga kočevski rudarji udeležili kar z 11 patrolami. Izostale so patrole NK Rudarja, ki pa je moral na ta dan s svojimi moštvi na tekme v Novo mesto. Vsi razigrani so se udeleženci in udeleženke patrol zbrali že ob 6. uri 9taž koittejt/at NOVI OSEBNI DOHODKI Poročali smo že, da se bodo zaradi podražitve povečali za enkrat več kolikor znaša podražitev tudi osebni dohodki delavcev in uslužbencev. Za javne uslužbence je določeno, da se povečajo za nižje plačilne razrede najmanj 900 din na mesec, za višje pa do 1.800 dinarjev mesečno. Za 700 din se povečajo mesečne nagrade vajencev, po toliko dobijo tudi invalidski upokojenci. Upokojencem v nižjih razredih se povečajo pokojnine za 12 %, od XIV. plačilnega razreda do I. pa za 8 '/•. Zviša se tudi doklada vojnim invalidom, pomoč otrokom padlih borcev ter doklada za nego in pomoč drugim ljudem. Zvišanje cen je prizadelo družine z več otroci, zato se zvišajo otroški dodatki za tretjega in vsakega nadaljnega otroka po 240 dinarjev mesečno, oziroma pri tistih, ki zaradi nepremičnega premoženja ne prejemajo polnega zneska, toliko kolikor to znaša v sorazmerju s premoženjskim stanjem. Polni otroški dodatki bodo: za enega otroka 3240 din, za dva otroka 6060 din, za tri otroke 8.460 din, za štiri otroke 10.440 itd. Delavcem in uslužbencem v gospodarskih organizacijah pa se povečajo tarifne postavke povprečno za 7 %, ni pa določeno, kolikšna naj bo to vsota za posamezne vč-ste delavcev in uslužbencev kot to velja za javne uslužbence. Gospodarske organizacije v skladu s priznano samostojnostjo v poslovanju same zvišajo osebne dohodke delavcev po svojih potrebah, pri tem pa upoštevajo vzpodbujanje k večji storilnosti. Če so določeni osebni prejemki po enoti proizvoda, po kosu in podobno, morajo v istem razmerju zvišati postavke na teh osnovah. Kako bo zvišala osebne dohodke delavcev, presodi gospodarska organizacija sama, pri čemer mora upoštevati, ali in v kolikšni meri se je pokazala potreba po določenih spremembah v medsebojnem razmerju med tarifnimi postavkami. Če je višina tarifnih postavk usklajena, bo zadostovalo enakomerno zvišanje vsem za 7 %, toda pogoj je, da delavec, ki ima štiričlansko družino, prejme najmanj 700 dinarjev mesečno več kot do sedaj. Gospodarske organizacije (podjetja) so dolžne takoj pripraviti vse tehnično delo za zvišanje tarifnih postavk, delavski sveti pa bodo te nove tarifne pravilnike čimprej sprejeli. To zvišanje tarifnih postavk tudi ni treba poprej en mesec dati na vpogled kolektivu niti ni potrebno soglasje občine ih sindikalnih organizacij. Osebni dohodki se zvišajo s 1. oktobrom, izplačani pa bodo konec meseca. Delavci pa lahko že prej zahtevajo akontacijo. zjutraj pred stavbo sindikata podružnice rudarjev na Rudniku, kjer so prejeli puške. Poveljstvo je prevzel zastopnik UROJ-a, poročnik Marinčič, ki je razvrščene udeležence najprej odvedel pred spomenik padlih pred rudniško upravo, kjer je zbranim govoril o pomenu kočevskega zbora pred 15 leti in počastil tudi spomin na padle borce predsednik krajevne organizacije ZB, tov. Jelen. Nato so patrole že s puškami preko ramen in s pesmijo krenile po Roški cesti v mesto k spomeniku, kjer so se pripravile na pohod. drugi. O pomembni obletnici Zbora odposlancev je najprej govoril predsednik občinskega odbora SZDL občine Kočevje, Nace Krničnik, za njim pa Josip Vidmar. S daljšim in pestrim programom partizanskih in umetnih pesmi je nastopil Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca. V soboto dopoldne je bila slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Kočevje, na kateri so poleg odbornikov in vodilnih uslužbencev občine bili še Jože Kopitar, znani partizanski borec s Kočevske, podpredsednik OLO, Janez Pirnat, tovarišica Knapičeva in drugi. Uvodno besedo je imel predsednik občine, tovariš Rigler, navzoče in preko njih vse prebivalce Kočevske pa sta pozdravila in jim čestitala k tako pomembni obletnici gosta, Janez Pirnat in Jože Kopitar. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih za svobodo, posebno izvoljena delegacija pa je položila venec na spomenik v Kočevju. Zvečer pa so s sporedom narodnih pesmi nastopili v hotelu »Pugled« slovenski pevci s Koroške. Še posebno pestre in množične pa so bile športne prireditve, ki jih je organiziral TDV Partizan m zasluži za to posebno priznanje. O vseh športnih prireditvah poročamo na drugem mestu. POSVETOVANJE V Ljubljani je bilo posvetovanje o pomoči družini v stanovanjski skupnosti. V času posvetovanja so si ogledali nekatere servisne delavnice in druge ureditve v stanovanjskih skupnostih v Ljubljani. Na plenarnem zasedanju je imela daljši govor Lidija Šentjurc, članica Zveznega izvršnega sveta, ki je podrobno razjasnila številna vprašanja, ki se porajajo ob snovanju stanovanjskih skupnosti. MLADI ZADRUŽNIKI NA TURJAKU Pri Kmetijski zadrugi Turjak delu, i e tudi aktiv mladih zadružnikov. Vpisanih je 30 kmečkih fantov iti deklet. Spomladi so posadili 30 arov semenskega krompirja, ki jim ga je dobavila zadruga in kaže, da je dobro obrodil. Škoda je samo, da je delovanje aktiva v zadnjem času zamrlo. Del spomenika v Kočevju Ribniški zadružniki pred volitvami Tudi na področju Kmetijske zadruge Ribnica, ki sodi med največje zadruge na našem področju, se pripravljajo na volitve zadružnega sveta. Med te priprave uvrščamo tudi sejo upravnega odbora KZ. Ko so razpravljali, kateri zadružniki, žene-zadružnice in mladi ljudje bi prišli v poštev za kandidate, so ugotovili, da mladi ljudje sploh ne morejo kandidirati v zadružni svet, ker jih ni na spisku članstva zadruge. Kje je krivda, da ribniška zadruga nima v članstvu mladega rodu, ni-mtmo namena razpravljati. Prav bi bilo, da bi se sedaj, v pripravah na volitve zadružnih svetov, zavzeli zadruga in množične organizacije, predvsem pa Socialistična zveza, da so članstvo zadruge poveča z mladimi člani. Struktura članstva izg leda takole: 38 do 39 % je kmetov, ostali pa so obrtniki, delavci, uslužbenci, med Nadaljujemo s tem, kaj je sklenil Pri kmetijski zadrugi deluje po-upravni odbor v zvezi z volitvami sebna komisija za pregled volilnih zadružnega sveta. Sklenili so, da bodo na polletnem občnem zboru, ki bo 12. oktobra, predlagali članstvu kandidatno listo. Po občnem zboru bodo o kandidatih razpravljali na predvolilnih sestankih, ki jih bosta organizirali kmetijska zadruga in Socialistična zveza. Na tak način bo omogočeno, da bodo kandidirali na listi za zadružni svet res najboljši zadružniki, ki bodo delali za dobrobit zadružništva. Nadalje je bilo določeno, da bodo volišča v Ribnici in Sušju. imenikov — članov zadruge, ki bodo imeli volilno pravico na teh volitvah. Omeniti je treba, da so na spisku članov zadruge tudi ljudje, ki so se odselili in drugi, ki ne stanujejo na območju zadruge. Ti ljudje naj bi se vključili v tiste zadruge, na čigar območju stanujejo. To je potrebno urediti zaradi tega, da ne bodo ti člani nekaka suha veja na telesu zadruge. Sedaj pred volivami pa je najprimernejši čas, da se uredi tudi to. -žem PO SVETU Pretekli teden se je pri nas mu- katerimi so zapopadeni tudi člani dil predsednik norveške vlade, Ger- Odborniki so z enominutnim molkom počastili spomin padlih Gasilci Stare cerkve so okrajni prvaki Vsako leto preverjajo z ocenjevanji udarnost in pripravljenost gasilskih enot za akcijo. Najboljše društvo OGZ tekmuje nato v conskem tekmovanju z ostalimi najboljšimi iz OGZ in najboljši iz conskih tekmovanj na tekmovanjih okrajne GZ. To delo je bilo tudi letos opravljeno in je v nedeljo, dne 5. oktobra, bilo v Ljubljani okrajno tekmovanje, ocenjevanje najboljših con- njevanju conskega tekmovanja ter je kot tako šlo tudi na ocenjevanje conskih prvakov. Bilo je v Ljubljani pri gasilskem domu za Bežigradom. Udeleženci so morali tekmovati v teku z bren-tačo pod masko, v metanju cevi na 105 m, v delu 3 gasilcev s cevmi, v hoji po gredi z opasovanjem, v plezanju po lestvi in v spuščanju po vrvi s stolpa, v skoku v daljino, v preskoku preko ovire, v svoje cone hardsen, in je ob tej priliki obiskal tudi Postojno in Ljubljano ter se ustavil v Zagrebu. Tukaj je bilo objavljeno tudi uradno sporočilo o obisku. V sporočilu je rečeno, da smatrata obe vladi problem razorožitve kot prvenstveni problem, ki ga morajo reševati vse dežele s strpnostjo in vztrajnostjo. Poudarjen je bil tudi poseben pomen tesnejšega medsebojnega sodelovanja in vloga Združenih narodov ter važnost krepitve te organizacije. Pred povratkom v svojo domovino je norveški predsednik povabil na obisk PGD Stara cerkev, podpredsednika Kardelja. delovnega kolektiva zadruge. Vseh članov zadruge je 427 ter je med njimi, kakor smo videli, premajhen odstotek kmetijskih proizvajalcev. Zadruga se trudi, da se vključi v članstvo čim več kmetijskih proizvajalcev. Samo zadruga, čigar hrbtenico tvorijo neposredni kmetijski proizvajalci, ima dobro osnovo za napredek kmetijske proizvodnje. Na plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je govoril v imenu jugoslovanske delegacije Koča Popovič o krizi na skih prvakov 8 con našega okraja, vaji vse desetine, v streljanju z zrač Že na ocenjevanju društev po komi- no puško in končno v odgovorih na siji ObGZ je PGD Stara cerkev do- vprašanja iz gasilskih veščin, seglo prvo mesto. Nato tudi v oce- Tekmovala so društva — prvaki PGD Kamnik, PGD Sostro, PGD Grosuplje, PIGD Litostroj, PIGD Celuloza Medvode, PGD Trbovlje in končno PGD Bukovica. Naši vrli gasilci PGD Stara cerkev so na tem izbirnem, težkem in pomembnem tekmovanju zasedli — prvo mesto in dosegli 1345 točk vprašanja v svetu v pred Kamnikom s 1270, S ostrim s vala na miren način. 1213, Grosupljem s 1208, Litostro-praktični jem s 1152, Celulozo s 1080, Trbovljami s 1012 in Bukovico s 945 točkami ter kot okrajni zmagovalci dobili tudi prelep prehodni pokal. Bile so tudi praktične nagrade za deset najboljših posameznikov in so V zadnjem času se vladi v Albaniji in Bolgariji prav posebno trudita, da bi s psovkami in klevetami čim bolj očrnili našo deželo pri svojih narodih. Albansko vodstvo želi na vsak način dokazati, da pri naš na veliko uničujemo albansko prebivalstvo, predstavniki bolgarske vlade pa trdijo, da makedonskega naroda nikoli ni bilo, da smo si ga izmislili. Ker obe vladi s svojimi izjavami in dejanji nastopata proti ozemeljski nedotakljivosti naše dežele, so naši diplomatski predstavniki zastopnikom teh dveh vlad izročili ostre protestne note. V Moskvi so objavili, da bo Sovjetska zveza pričela z novo serijo poizkusov z atomskim orožjem. Ta svoj korak Sovjeti utemeljujejo s tem, da sta hoteli Velika Britanija in ZDA izkoristiti sklep Sovjetske Daljnem vzhodu ter o razorožitvi, zveze o prenehanju atomskih poiz- Vodja naše delegacije se je poseb no zavzel za to, da bi se sporna bodoče reše- Ker je glasovala proti novi francoski ustavi, je postala po 68 letih kolonialnega suženjstva svobodna nekdanja francosko-afriška kolonija Gvineja. Novo državo je priznala že vrsta azijskih in afriških dežel K proglasu o osamosvojitvi smo Najvišje cene moke in kruha Po povišanju cen nekaterim predmetom so posamezni obrtniki in drugi dvignili cene svojim izdelki m in uslugam. Teh primerov zaenkrat v občini Kočevje ni bilo, pojavili pa so se v drugih občinah, predvsem v Ljubljani. To so bili izdelovalci testenin .in frizerji in to zasebniki in državna podjetja. O teh pojavih je razpravljal svet zal tržišče Okrajnega ljudskega odbora in določil, da ni dovoljeno zvišati cene izdelkom in uslugam, za katere izrecno ni bilo določeno v odloku Zveznega izvršnega sveta. Vsa družbena in zasebna podjetja, ki jih je povišanje prizadelo in bi te razlike ne mogla kriti, so dolžna to prijaviti pristojnim svetom, ki bodo šele odobrili zvišanje cen. Družbeni (državni) prodajalci ne smejo prekoračiti 16-odstotne razlike med nabavno in prodajno ceno. Zasebnim obrtnikom, ki bi ceno po 1. oktobru dvignili, pa se lahko zaplenijo vsa plrolizvajalna sredstva (stroji, blago itd.). Člani sveta so tudi določili naj-višjei maloprodajne cene moki in kruhu. Črna mokri »1100« bo stala 58 dinarjev, od katerih mora trgo- vina odvesti 2 dinarja v svoj investicijski sklad. Bela moka »400« bo stala 75 din, moka »600« pa 71 dinarjev. Cena kruha pa je: iz moke »1100« 54 din, bel kruh iz moke »400« 66 din in kruh iz moke »600« 62 din. Za primerjavo naj povemo, da je cena moki in kruhu v Kočevju naslednja (cene moke smo dobili v največji trgovini v Kočevju, cene kruhu pa v edini pekarni, ki jo Kočevje premore): moka »1100« 57,5 din (pol dinarja ceneje), kruh iz te moke pa 54, moka »400« 76 din (1 din dražje od določene cene), kruh 68 din, (2 din dražje), moka »600« 72 din (1 din dražje), kruh pa 66 din (4 din dražje). Cena žemlje pa je 6 dinarjev. Te najvišje cene — trgovci in peki lahko prodajajo tudi ceneje — veljajo za ves ljubljanski okraj, zato je potrebno, da tudi cene v Kočevju vskladijo s temi določili. Prebivalci naj o vseh pojavih neupravičenega dviganja cen, a)i p cenah, ki so višje kot smo jih navedli, o tem obvestijo pristojno inšpekcijo dela, naše uredništvo ali najbližji krajevni urad. Mc prejeli Jože Vončina 2., Milan Trpin vladi republike Gvineje čestitali tu-5., Vinko Pogorelc 6. in Jože Špolar di mi. 9. nagrado. Torej izmed desetih, iz --------- Stare cerkve kar štiri! Za ta uspeh zasluži PGD s svojo upravo in štabom operative vse priznanje in pohvalo, prav tako pa seveda celokupno članstvo, ki je na ta uspeh upravičeno lahko ponosno. SEJMI V Dolenji vasi imajo vsako sredo dogon in odkup klavne živine. Tradicija teh sejmov, če jih lahko tako imenujemo, se je že uveljavila in so več ali manj dobro obiskani. Mladinska cesta je skoro dograjena Prav lahko rečemo, da bo avtomobilska cesta Ljubljana — Zagreb pravočasno zgrajena. Zemeljska dela so pri kraju. Vgraditi morajo še okoli 8000 kubičnih metrov zemlje v nasip pri nadvozu blizu Nedelje. Doslej so zgradili že nad 60 km betonskega in asfaltnega cestišča, zgraditi pa imajo še 13 km asfalt- bo meseca novembra delalo okrog 3000 mladincev in mladink, PREDGRAD ZA OBČINSKI PRAZNIK Tudi v P'redgradu so lepo proslavili občinski praznik. V soboto, 4. nega in 7 km betonskega cestišča, oktobra, je bila lepa proslava v zadružnem domu. Udeležence proslave __________________________________________ __________c.r....... Čez Savo pri Jankomiru gradijo je naprej pozdravil upravitelj šole Grki in Britanci je bilo več sto ra 360 m dolg most, ki je prav tako v v Predgradu, tov. Kajfež, potem pa njenih. Ker so v zadnjih dneh are- kusov in sta s poizkusi nadaljevali, da bi dosegli določeno vojaško prednost. Sovjeti v svojem poročilu poudarjajo, da so pripravljeni prenehati s temi poizkusi, takoj, ko to storita tudi ostali dve atomski velesili V Tajvanski ožini se je zadnje dni položaj nekoliko umiril, ker so Kitajci objavili sklep, da 7 dni ne bodo s topništvom bombardirali obalnih otokov Kvemoja in Amoja in da bodo dovolili pristop kuomintan-škim ladjam s Tajvana. Pogajanja med predstavniki ZDA in LR Kitajske, ki teko v Varšavi, so se sicer pred dnevi zataknila. PJ izjavi Dullesa, da Amerikancl ne nameravajo tvegati zaradi obalnih otokov vojne s Kitajsko in po kitajskem sklepu o prenehanju ognja v Tajvanski ožini, pa so zopet stekla in pričakujejo, da bodo privedla do sporazuma glede teh otokov. Na Sinajskem polotoku je bila te dni svečanost, na kateri je poveljnik čet Združenih narodov odlikoval z medaljo Združenih narodov vr=to naših borcev, ki se mudijo na polotoku v okviru varnostnh sil že več kakor štiri mesece. Po objavi britanskega sklepa, da bo na otoku Cipru izvedla program predsednika Macmillana, je na otoku zavladal teror. Ob spopadih med zaključni fazi gradnje. Železna konstrukcija mostu je povsem montirana in že betonirajo cestišče. Kljub temu pa bodo morali mladi graditelji opraviti še razna dela in končno demontirati mladinska naselja. Pri tem dela v prvi polovici oktobra okoli 8500 mladeničev in deklet, v drugi polovici pa jih bo delalo okoli 6000. Pri končnih delih je gasilska godba zaigrala državno himno. Občinski odbornik, Peter Koprivec, je govoril o gospodarskem napredku kočevske občine, potem pa je spet zaigrala gasilska godba. Sledil je nastop šolskih otrok s pet- tirab' več kot 1500 ljudi, so britanske policijske oblasti morale preurediti več civilnih poslopij v zapore. Teror nad grškim prebivalstvom se nadaljuje. Zaradi takih razmer se je močno razburila grška javnost in v jem in recitacijami. Številni udele- vrstah opozicijskih strank v Grčiji ženci proslave, ki so napolnili dvo- je čuti vedno glasnejše zal teve, da rano, so bili s sporedom zelo zado- Grčija zapusti ali pa vsaj omeji svo-voljni. -el je sodelovanje v Atlantskem paktu. Zunanjepolitični komentar..... — TEDENSKI INTERVJU OB TEDNU OTROKA TISOČLETNI BOJ Več kot tisoč let že traja borba za obstanek med našim slovenskim življem na Koroškem in germanskim prebivalstvom. Nekoč naseljeni še onstran Visokih Tur so se morali Slovenci postopoma umikati proti jugu pred pritiskom nemških naseljencev, ki so jih v fevdalnih časih vodili s seboj nemški grofi in knezi. V zadnjih stoletjih je začel boj za koroško kotlino okrog Celovca in Dravsko dolino ter Podjuno. V zadnji vojni je boj koroškega ljudstva brez vsakega pomišljanja veljal predvsem osvoboditvi izpod tujega gospodstva. Ta borba sicer res ni rodila narodne svobode, je pa dala nekatere sadove, ki so bili za obstoj našega ljudstva na Koroškem zelo pomembni in so predstavljali zanj velike pridobitve. Med največje tovrstne pridobitve spada odredba o dvojezičnem šolstvu v nekaterih predelih Koroške, kjer je prebivalstvo mešano ali pretežno slovensko. Pred nekaj dnevi pa so se na Koroškem stvari močno spremenile. Vsa zadnja leta je bilo na Koroškem močno čutiti naraščanje vpliva bivših nemških nacionalističnih organizacij predvsem pa jačenje vpliva nacističnih organizacij in posameznikov. Začela je vrsta napadov in pogromov na naše ljudi, ki je bila med drugimi kronana tudi z grobim uničenjem našega spomenika na partizanskem pokopališču pri Velikovcu. Ves ta čas je deželna socialistična vlada dajala trezne in razumne izjave o sodelovanju obeh narodov na Koroškem, tako da je prevladovalo stališče, da je naloga Slovencev na Koroškem, da tvorijo most med dvema narodoma in dvema deželama. Odnosi med našim in koroškim političnim vodstvom so iz teh razlogov bili dobri in prijateljski. Pod vplivom koroških nacističnih organizacij in narodnostnih nestrpnežev pa je deželni glavar Wedenigg te dni podpisal odlok, da imajo starši na Koroškem pravico zahtevati, da se njihovih otrok ne poučuje v slovenščini, kar dejansko pomeni poizkus, da se na Koroškem ukine dosedanje dvojezično šolstvo. Popolnoma razumljivo je namreč, da na Koroškem ni pogojev za svobodno izjavljanje, ali kdo želi svoje otroke šolati v slovenskem jeziku ali ne. To trditev postavljamo že nekaj desetletij in zadnji dogodki so dokazali, da je tako. V civiliste preoblečeni žandarji hodijo po slovenskih vaseh in silijo starše, da podpišejo izjavo, da njihovi otroci ne bodo obiskovali slovenskega pouka. Pri tem se najbolj uveljavljajo na Koroškem pra oni, ki so imeli glavno besedo ob prihodu Hitlerja in vsa tista žalostna leta. Predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije je v intervjuju dopisniku Tanjuga jasno povedal naše stališče glede tega vprašanja. Izvršni svet pa je pri avstrijski vladi s posebno noti ostro nastopil. Koroški deželni glavar si je dovolil, da je zaradi teh naših korakov izrazil začudenje, češ, da s temi ukrepi koroški Slovenci niso prav nič izgubili, ker imajo še vedno pravico do izjave, da so za slovenski pouk. Pri tem je seveda popolnoma zamolčal dejstva, koliko gospodarskih in drugih organizacij na Koroškem pritiska na naše ljudi, da se odpovedo svojemu slovenstvu. Kakorkoli že nameravajo rešiti sosedje te svoje stvari, v nobenem primeru ne nameravamo svojih ljudi na Koroškem prepustiti samovolji potujčevalcev in narodnostnih nestrpnežev. Karel Mikulič: O nalogah kmetijskih zadrug Namen p°svetovalnice za otroke (Nadaljevanje in konec) Novorojeni donošeni otrok je v remo pa vplivati na stalno zobovje. pri vseh zadrugah zadovoljive. V dosti telefoniramo, obveščamo od resnici star 9 mesecev. Od spočetja ki bo zraslo po 6. letu, saj se prav KZ Videm pa bi bila bilanca finanč- hiše do hiše itd. Vsi nepotrebni stro- pa do trenutka, ko se rodi, je otrok v rani otroškji dobi odlaga vanj Kako se pripravljajo na volitve no lahko krepkejša, ako bi UO vo- ški gredo v breme zadružnikov, sicer zaščiten v materinem telesu, apnenec, ki bo dal zobem pravo v posameznih zadrugah? Ali dil malo več računa o zadružni ako- Kmetijska zadruga ima manjše do- vendar od zunanjega sveta ni ne- čvrstost. K temu pa bo največ pri- upravni odbori kmetijskih zadrug mulaciji. Na občnem zboru KZ Hrib hadke in s tem tudi kmetje. Da ne odvisen. Vrsta neugodnih okolnosti pomogel vitamin D in pravilna pre- pravilno tolmačijo pomen zadruž- je bila udeležba po drugem sklicu nepotrebnim stroškom izognemo, je lahko pri nastajajočem otroku po- hrana. nih svetov? zelo dobra. Razpravljali so o preskr- potrebno v trgovini več pomoči od vzroči okvare, ki morejo biti tudi Pravilna prehrana dojenčkov je bi kvalitetnega semenskega krom- kmetijskih proizvajalcev. zelo hude. Slepota, gluhost, srčne prav tako pogosto zapostavljena v Na volitve zadružnih svetov se pjrja, pitanju živine, o združitvi Pri prodaji krompirja bom orne- napake so lahko posledica nekih na- želji doseči čim večjo težo otroka, pripravljajo vse kmetijske zadruge. mijna s strojnim odsekom itd. nil še eno vprašanje cene za potroš- videz nedolžnih obolenj nosečnice. Dolžnost pasvetovalnice je, opozar- Prepričan sem, da bodo nalogo s po- v Banja loki pa so razpravljali o nika. Cene so tako različne, da se Nezadostna in nepravilna prehrana jati matere, da je bolje, če je močjo ostalih organizacij dobro poi^nj bilanci, izvedbi gospodar- vprašam, ali je to sploh mogoče! ter telesni napori nosečnic se prav otrok primemo težah, čvrst in opravile. Na sejah upravnih odborov skega načrta, o popravilu gozdnih V KZ Kočevje prodajajo po 9 din, tako maščujejo na zdravju otroka, zdrav, kot pa da je pretirano de-so razpravljali o novih pravilih, p0tij kandidatni listi za zadružni odkupljeni krompir na drobno po ki se bo rodil. Zato moramo go- bel, pa pri tem rahitičen. Kajti sklicanju občnega zbora, polletni bi- svet jn drugem. 10 din, sedaj so začeli odkupovati voriti o zaščiti otroka že takrat, ko močnata hrana, n. pr. riž in zdrob, lanci in dr. Upravni odbori na splo- Omenil sem samo nekaj pripomb po 8 din in znižali ceno na 9 din za žena spozna, da je noseča. Od te- s katero najlaže uspe zrediti otro-šno razumejo pomen bodočih za- k 3bčnim zborom z željo, da bi jih potrošnika. »Sadje-zelenjava« v Ko- daj pa do paroda naj hodi noseč- ka, pospešuje nastanek rahitisa, družnih organov in se strinjajo s v drugih kmetijskih zadrugah, kjer čevju prodaja krompir po 12 din, v niča v posvetovalnico za žene, kjer Poleg rahitisa so še druga obo-spremembo. Le nekateri ^upravni jjb §e njso jmeij, bolje pripravili. Beogradu je po 18, 28, 30 čin! Mi- jo bo zdravnik redno nadziral in bo len j a, ki se javljajo v tej dobi. Prislini, da je to nesorazmerje na- prejemala potrebne vitamine. rojen izpah kolkov odbori so vzeli preveč površno, kaj bi morala KZ v bodoče narediti na naši vasi. Ne zavedajo se, da KZ brez dobrega zadružnega sveta, upravnega odbora in upravnika ne bo mogla poslovati. Zato bi bilo prav, da pred volitvami uredijo razne šibke točke. Mislim na poslovanje kmetijske zadruge, postavitev dobrih upravnikov, da se šibkejše kmetijske zadruge priključijo močnejšim itd. Nekatere KZ so za pripravo volitev zelo veliko storile. V Banji loki so imeli občni zbor, na sestanku vseh predstavnikov na področju so predvidevali kandidatno listo in jo prečitali na polletnem zboru. Ta način je edino pravilen. Izvesti volitve v zadružne svete ni stvar samo kmetijske zadruge, marveč vseh organov in organizacij na vasi. Prav je tudi, da KZ upoštevajo navodila OZZ, da se povežejo z vsemi organizacijami na področju KZ, da jim pomagajo tehnično in organizacijsko pri izvedbi volitev. Kako potekajo polletni občni zbori? So dobro pripravljeni in o čem največ razpravljajo na teh zborih? Karel Mikulič Se eno vprašanje! Kaj menite, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi odkup krompirja bil boljši? Vprašanje odkupa krompirja in to nesorazmerje na- prejemala potrebne vitamine. rojen izpah kolkov se da z raz- sprotno težnjam naše družbe. Po- Po rojstvu nadzira otrokov raz- meroma majhnim trudom pozdra-trebno bi bilo določiti tudi prodaj- voj posvetovalnica za otroke. Že viti ^ v dobi dojenčka, pozneje pa ne cene za potrošnika. Razna gro- naziv te ustanove pove, da je njen je često potrebna operacija in še sistična podjetja v Zagrebu in dru- namen, svetovati materam pri v zre- ta z dvomljivim uspehom. Tb in g ih mestih vnašajo v ceno razne ji zdravih dojenčkov. Povsod po še celo vrsto drugih nepravilnosti stroške, do katerih pa niso upravi- svetu kakor tudi pri nas, se trošijo lahko jdkrijemo v posvetovalnici, čena. Ne vem ali je prav, da imajo velike vsote prav za tovrstne usta- Nihče naj se ne sramuje prl-večji dohodek tisti, ki samo proda- nove, zato bi bilo prav, da' bi mate- nesti zdravega otroka v posveto-jajo, ali tisti, ki pridelujejo!? re pravilno dojele namen posveto- valnico. Želimo, da matere redno Omenil bom, da sta Poslovni zve- valnice. Ni prav reči: »Zakaj bi no- prinašajo otroke, v prvem letu en-zi Kočevje in Ljubljana v spomla- sila zdravega otroka okrog zdrav- krat mesečno, v drugem letu na danskih mesecih prodali semenski nikov?« kajti namen posvetovalnice 2 meseca in pozneje na pol leta. krompir od 7—9 din ceneje kot je je čuvati zdravje zdravih otrok! Žal danes mnogi gledajo na pobila njihova polna lastna cena. Ko- Dobro je vedeti, da brez vitamina svetovalnico kot na ambulanto za čevska poslovna zveza je zgubila D zboli skoraj vsak otrok za rahi- otroke. S tem, da prihajajo bolni nad 400.000 din, ljubljanska pa čez tisom. Veliko bolj enostavno je to- otroci med zdrave, se lahko posve-2,000.000. Semenski krompir pa je rej dajati zdravemu dojenčku od 14. tovalnica spremeni v okuževalnico dal odlične rezultate! Kljub večje- dneva dalje vitamin, da rahitisa ne za otroke, česar pa si nihče od nas mu pridelku in vsemu delu, ki je bi dobil, kot pa zdraviti že rahltič- ne z®h' Za bolne otroke dela dobilo vloženo v to akcijo, ni izg ledov, nega, saj vsakdo pozna nekaj zna- poldne otroška ambulanta v istih od kje bodo kriti stroški. Zato bi kov rahitisa (poležana glava, ukriv- prostorih, popoldne pa V dežurni bilo prav, ako je večji dohodek pri Ijene noge, pokvečen prsni koš, sla- ambulanti. Kljub zameri bom- do-prodaji krompirja, naj gre tistim, botno mišičje itd.) in želi da jih sledno odklanjali otroke z vročin-ki so imeli zasluge in skrb za pri- njeqov otrok ne bi imel. skimi in nalezljivimi boleznimi, ki delek, ne pa tistim, ki so samo pro- pri nas skoraj ni otroka, ki ne bi bodo prihajali v posvetovalnico. dajali! imel težav z zobmi. Okvarjeni mleč- To sem dodal zaradi tega, da se ni zobje so večji del posledica ne-kompleksno vidi problem, ki ga je pravilnosti v nosečnosti in se da po treba reševati. rojstvu zanje storiti le malo. Mo- Dr. Muster DOPISUJTE V »NOVICE«! Sodraški zadružniki dobro gospodarijo Vprašanje občnih zborov moram ostalih kmetijskih pridelkov ne bo-grajati, ker so preslabo obiskani, mo zadovoljivo rešili, dokler ne bo Vzrok je po mojem mnenju ta, da popolnega zaupanja pridelovalcev do so člani površno obveščeni. Nekate- kmetijske zadruge O tem kakonaj pred kratkim je bil v Sodražici odbor zadruge sklenil, da bo zadru- druge. -Nato so razpravljali o pri- sx. rrwtvbj\Krijske nkrft“a 2i°9e r- rr*h - «*» rssstssi. nice po vaseh. Mnogo kmetov, ki za povečanje dohodkov osnova pro- f‘“9vnv=H3tevllmbčllanov s° h1'}" 3etJu- v naJem 50 dah ttjdl sedanjo Upravni odbor zadruge bo razpisal 7 niimj aovorii mi le reklo izvodnia Za odkuo moraio skrbeti sostvovah zboru tudi podpredsev- opremo. volitve v zadružni svet, ki bodo v eWtbeh bhfe— bodo že drugi opravili. Niti prvo, ni- imel za prodajo 10.000 kg krompir- . ® ' ora 0 s^9a n r 1 ima zadruga odgovorno nalogo, da družni svet bo štel 48 članov, ki bo ti drugo ni pravilno. Zadruga je ja, eno plemensko kravo', 4 prašiče, 9,im.razpravo ln sprejem novih za- nudi pomoč zadružnikom pri sodob- nato izvolil sedemčlanski upravni dolžna da člana pismeno inz dnev- enega pitanega bikca itd. To proiz- ^dmin^a^veto^Mr^KZ Gre-‘ nem obd®‘ov»niu, zemlje preskrbi odbor ■ zadruge; Prečl volitvami naj nim redom obvesti za zbor. Član za- vodnjo naj bi izvajali s pomočjo zBdruzn^asvetazdružirvKZGre semena itd. Vse to pa se bo uspeš- M-bili pr.vaseh predvolilni sestan- druge pa naj bo vsaj toliko discipli- KZ in strokovnjakov. Vsa akcija naj nančnem rezultatu zadraon v mvem no,,zvaJal° ,e J te™ sodelovanju ki. Na teh sestankih naj razpravlja- niran, da se bo enkrat na leto ude- bi bila povezana v kooperaciji in po- ,!]etiu ter odobritev a zadru9a zadružniki, to je v ko- J° zadružniki o programu dela zatožil občnega zbora. Ponovni občni godbenih odnosih. Vse viške za pro- n3daiievanje regulacijski in meVo- operacl]L dru^e, za let0 1958'59, ° Predlogih zbori sq bili bolje obiskani, ker so dajo naj kmet že pred izkopom pri- rar>iiskib del potoka Bistrica Iz Polletnega finančnega poročila, kandidatov za zadružni svet in o bili člani KZ pravilno obveščeni. Na javi, da bo zadruga lahko pravočas- ' '" " ' ki ga je dal upravnik zadruge, Fran- v°htvah. zborih razpravljajo o zadružnih pra- no poiskala kupca! Brez te poveza- Zadruga je v skladu z novimi ce Levstek, je razvidno, da je za- , razpravi o spremembah zavitih, polletni bilanci, ki so skoro ve in sodelovanja ne vidim Izhoda predpisi o poslovanju zadrug že ob druga dobro gospodarila. Dobiček, ki družnih pravil so le-ta soglasno _ pri prodaji krompirja in ostalih pri- koncu lanskega leta opustila kolar- so ga ustvarile v I. polletju posa- sprejeli, potrdili so tudi priključi- delkov. Težko je kmetijski zadrugi sko delavnico, 30. septembra pa so mezne zadružne dejavnosti je na- teY> KZ Ure9°r k sodraški zadrugi, prodajati ako nima zagotovljenega vse štiri zunanje trgovske posloval- slednji: ro razpravi, kako bo poslovala blaga. ' nice izročili novemu trgovskemu Odkupni odsek 5,377.000 din, Me- zadru9a v bodoče, kakor ji nare- Pogodbena setev italijanske pše- Druga stvar pa so nepotrebni podjetju Sodražica. Da bo nove tr- sarija KZ 1,007.000 din, Destilarna jejo nova pravila, je tov. Lovšin nice v Dolenji vasi in okoliških va- stroški, ki izvirajo iz stihijskega po- govsko podjetje lahko začelo z ne- eteričnih olj nad 1,000.000 din, Tr- seznani* zadružnike z dosedanjimi seh na področju zadruge je dala to- slovanja. Teh stroškov je mnogo če motenim poslovanjem, e upravni govski odsek 215.000 din, Strojni rezultati dela pri regulaciji in me- DOLENJA VAS SE NI IZKAZALA tos bolj pičle rezultate. Namesto predvidenih 13 ha so posejali kmetje to 2—3 ha površin s to pšenico. Vzroke za to moramo iskati v nezaupljivosti kmetov do nove vrste Zbor kočevskih zadružnikov park pa 74.000 din! Izgubo je imel Horaciji bistriške doline in s planom iz objektivnih razlogov to pospeše- dea za h^0?6, ?ta Za dovrsitev re-valni odsek in to 354.000 din; ako ?ulacijskih del, ki so v načrtu za to znaša dobiček nad 7,500.000 din leto’ « eiani odobrili kratkoročno V nedeljo, 5. t. m. je bil v za- zadružni posvet o pripravah na vo- Plan odkupa je bil realiziran, to P°p°n(^'ni l- . , , .. pšenice — rajši sejejo domačo vr- družnem domu v Kočevju občni litve zadružnega sveta in upravnega odkup mleka je v poletnih mesec'h . .or, ,° ryaz'c sto pšenice kadaljšek — kakor tudi zbor Kmetijske zadruge Kočevje. Po odbora, ki bodo 23. novembra. Pred- nekoliko upadel zaradi prodaje več- • p . ’ . . ,upa ai~ to, da zadruga ni dobila seme itali- gospodarskem in finančnem poroči- videli so že tudi kandidate za te j ega števila molznih krav. . • 1 1 a -ie v prvem janske pšenice pravočasno. V za- lu se je razvila živahna diskusija, upravne organe zadruge. Na zboru so razpravljali tudi o sa- 1 spesno opravila svoje de- drugi so prepričani, da bo drugo to- Zadružniki so se živo zanimali za Zadružniki vedno bolj spoznava- jenju krompirja. V bodoče naj bi ’. ™?nl sv_ Pa bo brez dvoma to med kmeti večje zanimanje za vse panoge gospodarstva in dali več jo, da brez sodelovanja z zadrugo kmetovalci sadili predvsem kvali- Prinesel se vec poleta in uspehov novo vrsto pšenice, ki daje boljše zelo važnih predlogov. Opažati je ni bodočnosti in se z vedno večjim tetne vrste krompirja, ker ima tak zac*ruznistva. P. donose od domače. KAM S KROMPIRJEM? Na dalenjevaškem področju je tu di letos krompir dobro obrodil. Vi bilo veliko zanimanje zadružnikov zaupanjem oklepajo zadruge. Prav krompir tudi boljšo ceno. NA TURJAKU za kooperacijo z zadrugo, ■ posebno bi bilo, da bi se do volitev novega V razpravi je sodeloval tudi Ka- Prva košnja je bila na Turjaku v kmetijstvu in živinoreji. Med dru- vodstva zadruge vključili še tisti, ki rel Mikulič, ki je povedal, kaj bi bi- zelo slaba, zato so morali kositi tu- gim so bili osvojeni tudi predlogi so do sedaj stali ob strani. lo treba storiti, da bi izboljšali hek- di po oddaljenih hribih. Nekateri so zadružnikov, da nabavi zadruga UMETNA GNOJILA tarske donose. Nadalje so govorili: kupovali travo cela pri Igu. V pri- šek krompirja znaša okrog 15 va- traktor, da se obnovijo v Kočevju Kmetijsko posestvo Turjak je to- Rudolf Lovšin o obdelavi zemlje na meri s prvo je bila druga košnja gonov. Kmetje čakajo s krompirjem trije splošni živinski sejmi letno in tos porabilo čez 21 ton umetnih melioriranem področju, Lojze Lušin nekoliko boljša, a kljub temu niso na boljše cene. V primeru, da se to v rani pomladi, v juliju in v gnojil. V tovarni so naročili poseb- pa je v imenu nadzornega odbora nakosill dovolj sena. Zaradi tega se cene krompirja ne bodo zvišale, ta- pozni jeseni. Osvojen je bil tudi no mešanico, nitrofoskal, uporablja- govoril o reorganizaciji oz. spre- je število živine že do sedaj zmanjka pravijo kmetje, bodo pokrmill predlog o novih zadružnih pravilih, li pa so ga predvsem za izboljšanje membah v zadrugi. Pohvalil je šalo, računajo pa, da se bo preko krompir prašičem In živini!!! Po zaključku občnega zbora je bil čredinskih pašnikov in deteljišč. uspešna delo upravnega osebja za- zime še bolj. Nos! kroji v bližnji preteklosti Zlasti je bila pomembna skrb od- nice. 16. julija 1942 je Glavni štab lijani divjali z represalijami. Začeli borov za obdelovanje zemlje, ki je slovenskih partizanskih čet ustano- so s požiganjem vasi in internira-ostala po odhodu Kočevarjev brez vil v kočevski vasi, pol ure hoda od njem civilnih prebivalcev. S pomoč-lastnikov. Frontne organizacije so Starega loga, prvo slovensko briga- jo ovaduhov so lovili pripadnike mobilizirale ljudi, da so obdelovali do »Toneta Tomšiča«. Že jeseni iste- osvobodilnega gibanja in jih stre-polja in skrbeli za živino. Delo so ga leta je brigada nad Jelenovim Ijali. 11. maja 1942 so na vojaškem večinoma opravljale ženske in mla- žlebom potolkla 40 Italijanov iz di- strelišču v Ljubljani ustrelili profe-dinke, pa tudi otroci. Kmečki razla- vizije Macerata kot opomin in sva- sorja Jožeta Seška, sekretarja stitveni odbor pri Okrožnem odbo- rilo, ki pa ga Italijani niso dovolj Okrožnega odbora OF. Mesto Koru OF je zaplenil vse premoženje upoštevali, sicer se ne bi spustili v čevje so obdali z žico in minskimi Kočevarjev in ga popisal ter razde- še hujšo pustolovščino spomladi leta polji ter se pripravljali na ofenzivo. 111 kmetom, delavcem in beguncem, 1943. Za prvo brigado so bile usta- V ta namen so zbrali 120 tisoč voki so si poiskali zavetja na svoboje- novljene še tri. jakov, s katerimi so sklenili obroč nem ozemlju. Vse se je odvijalo v V juniju sta prišla v bližino Sta- okrog osvobojenega ozemlja, živahnem tempu in z geslom: »Vse rega loga tudi Izvršni odbor OF in Od julija do novembra 1942 je za narodnoosvobodilno borbo!« Glavni štab NOV in POS. S priho- trajala roška ofenziva italijanske Poleti 1942 je bil ustanovljen Ko- dom najvišjih voditeljev slovenske- soldateske, ki je na svojem pohodu čevski odred, ki je štel okrog 800 ga narodnoosvobodilnega gibanja je pobijala, požigala in uničevala vse, borcev. V svojem sestavu je imel postal Stari log, kjer se je po odho- kar so ustvarile človeške roke. Sa-kolesarski vod, minersko četo, mo- du Kočevarjev naselilo nekaj suho- mo v treh rajonih (Mpzelj, Kopriv-tocikle, bosanske konjičke in kami- kranjskih siromakov in beguncev iz nik. Stari log) so_ požgali 32 vasi! 'one. Nadzoroval je obsežno osvobo- Brežic, pravo središče prvega osvo- Stotine in stotine žena, mož in otrok 'leno področje od Ribnice in Kočevja bojenega ozemlja... so odvlekli v internacijo. V teh tež- do Koprivnika, Starega trga in Vi- V svojem nemočnem besu so Ita- kih časih so pričeli dvigati glavo izdajalci, ki so se doslej prikrivali šle v ofenzivo. 26. decembra je bi- sklical I. zbor aktivistov, ki je zbo-iz strahu pred partizanskim giba- ld ustanovljena III. operativna cona, r3vaji na Pugledu. 27. aprila se je njem. Skupno z italijanskimi faši- v okviru katere so partizanske edi- tu zbralo okrog 120 političnih de-sti so ustanovili skupinice beto g ar- nice s podvojeno silo razvito svoje lavcev, ki so se domenili, o nadalj-de. V pozni jeseni 1942 je prišlo 15 akcije in pridobile nazaj osvobojeno njem delu osvobodilnega gibanja in organizatorjev, povečini iz Dobre- ozemlje. Italijani so se morali za- sprejeli izjavo o enotnosti OF. Pod polja, v Kočevje, kjer so z nasilni- teči nazaj v utrjene postojanke, vodstvom KP je šla poslej OF vz-mi sredstvi mobilizirali fante v Spomladi 1943 so znova poskusili z trajno in neomajno naprej k dolo-belo gardo. Postavili so jih pred iz- veliko ofenzivo, ki naj bi po mn e- čenemu cilju. biro: ali v belo gardo ati v interna- n ju generala Gambare dokončno Med 1. in 3. oktobrom leta 1943 cljo. Moški so pričeli prihajati do- uničila partizanstvo, pacifizirala je v Kočevju zasedal Zbor odpa-mov na prošnje duhovnikov, ki so Slovenijo ...« Njihov cilj je bil, li- slancev slovenskega naroda, ki je podpirali belogardistično izdajalsko kvidirati Ddbore OF, partizanska ta- postavil temelj zakoniti in demo-organizacijo. Domači izdajalci so borišča ob Kolpi, »očistiti« teren na kratični ljudski oblasti na Sloven-računali s propadom partizanstva in Kočevskem in Suhi krajini. Ta ofen- Zboru je spregovorilo slovensko z uspehom italijanske ofenzive. živa je zanje klavrno končala v Je- ljudstvo preko Franceta Beceleta, Italijanska ofenziva je sicer za- lenovem žlebu. Dve slovenski bri- najstarejšega slovenskega poslanca’ vrla osvobodilno gibanje in priza- gadi, Cankarjeva in Gubčeva, sta tu čudovite besede: »Prišel je čas, ko dejala občutno škodo prebivalstvu uničili elitni bataljon italijanske di- se ne vpraša, ali si star, ali si nilad, Kočevske, toda niti partizanstva vije Macerata; sovražnik je pu- marveč ali ljubiš naša slovensko niti prebivalstva ni mogla zatreti, stil na bojišču 115 mrtvih in ogrom- grudo... Napočili so veliki dnevi. Mnogo aktivistov in partizanov je v no orožja in streliva. Jelenov žleb so Od očeta do sina, iz roda v rod bo tem usodnem razdobju zgubilo živ- po pravici imenuje »italijanski živel spomin na sedanjo borbo. Soljenja. V Starem Brezju so padli vsi grob«, saj so tu doživeli Italijani dači rodovi nam bodo zavidali, daj člani rajonskega odbora Kopriv- dva poraza v boju z našimi briga- je izbrala usoda prav nas, da vzdd-nik. Ljudstvo je z mržnjo in so- dami. Neslavna italijanska ofenziva! žimo tako hude preizkušnje, da se vraštvom spremljalo ovaduško delo Gambare se je končala zanje s po- rešimo okupatorjev, da zgradimo na-belogardistov. razom in težkimi izgubami, saj mu šo slovensko domovino, v kateri se Kmalu po roški ofenzivi so se par- je padlo tisoč izbranih vojakov. bo kmet veselil svojega klasa, dela-tizanske edinice zapet zbrale in pre- Konec aprila 1. 1943 je IOOF lavec pa dela svojih rok.« „Po kurirskih stezah okupiranega Kočevja' Da bi mladini čim bolj prikazali požrtvovalnost kurirjev in borcev v borbi z okupatorjem in v raznih akcijah, kakor tudi njihovo veliko tomrištvo, vzdržljivost in še nešteto vrlin, se je Občinski odbor SZDL Kočevje odločil, da bo v okviru proslav občinskega praznika letos prvič vključil tudi pohod patrol, v katerem naj bi sodelovala mladina in stari preizkušeni borci. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR Dne 29, IX. je bil množični brzo-turnir v kavarni- »Jelka«. Sodelovalo kolektiv Rudnika, ki je sodeloval z je 45 šahistov Kočevja in Rudnika, največjim številom patrolnih skupin Šahisti so bili razdeljeni v predfina-z ozirom na odstotek kolektiva. Za lu v 3 skupine. Iz vsake skupine so tovariško pomoč in požrtvovalnost se plasirali v finale 3 ozir. 4 igral-prejmeta spominsko diplomo še pa- ci. Iz prve skupine prvi Mestek, Mo-trola najmlajših t. j. LMS »Kočev- har, Janež in prof. Galič, iz druge ski tisk«, v kateri so bili vajenci skupine Lunder, Poje, Lisac in An- S^LffiN|EfflEjsjll7|S i I Organizacija pohoda je bila pover- 47,02 min. (Marija Andoljšek, Franc- rLZlm fTSV v i 7-J-e'vL‘SaC. , ; r BHBHH5151 u'skup,m w R”")a sras-a nekateri odbori,sindikatov in delov- III. Skupina: S komedijo v začetek sezone , Miroslav Cimprič ter patrol a Zveze Šafar, Šrajer. CaSU |_______1^4-n«.' o« UiU «4-« Finale je bil 2. X. Zmagovalec turnirja je bil Franc Mestek, drugi To- Za najboljši čas dneva je prejela ‘,e. L?Pfuh' rtretj‘ KarPel -s phnrtnl nnifll nnhnrfs nntrnln v.Pn dlJ° Safar- LlSaC- Pr°f- Galič itd. prehodni pokal pohoda patrola »Po kurirskih stezah okupiranega Ko- Pri otvoritvi je tov. Ferdo Paradiž nih kolektivov niso odzvali povabi- 1. Zveza borcev Rudnik v času lu, prijavilo izredno število ..dele- 53,38 min. (Draga Lunder, Pepca žencev, pri čemer moramo ponvah- Kočman, Hedvika Arko) ti kolektiv Rudnika, ki je dal 9 pa- 2. Zveza borcev kolektiv ObLO T«-s«‘m?nut ve9a predsednika šahovskega dru- mi m *** ****•■ “a*s ESv-sruKt *•-*» p« ea'srsst čevja« za ženske patrola sindikata Popravil vse navzoče, posebno pr- pri svojem razmeroma majhnem Berlan, Ančka Kužnik, Zofka Pin- Tabornikov' .^oMnlh W 80 številu članstva kar tri patro.e. tar) — Proga moških patrol je bila dol- Moški: ga 15 km, ženska pa 6 km. Obe sta j skupina: gozdov« I Kastelic Trbuo Tušekl zdrav' Veselil° 9a je- da se Je ša' za čas 1 -49 07 ure ° bovško društvo tako razvilo, odkar 7Pl™gF Srss “f “II mannH nri nrnanizar-iii ier kazali Iic. Alojz Trbuc, Mladen Tušek) praznika. Ker je občinski praznik društva je bilo sklenjeno, da se zač- tekmnvalrem smer noti in mesta 2- Rudnik w ^afP 1:50,07 ure p0svečen dnevu prvega zasedanja ne sezona 1958-59 15. oktobra in kontrole tekmovanja Vodja tekmo- P°har’ Vlad° H°rvat’ Anton slovenskih poslancev bi bilo prav, da vsi turnirji za pridobitev vseh kate- - - - --- a.. niu/ bi postal ta pohod prireditev s sirso gonj. Šahovska dneva sta ponede- Kočevje. rrXrkoČPr^SnosntrohrvseTat?o:; F Taborniki »Svobodnih gozdov« Gkeleibo pat7ol‘7ako‘Tz” ok^ajaTot fjek in četrtek ; -«Sk ussa 5 sss: L:«R(*&s.,RMr * s,°”,ie- dal, če so opremljene z vsem po- n skupina- trebnim za tekmovanje. Pred po- L Sindikat pošte I. v času 1:49.25 hodom so bili patrolam .azlozcm ure (Lojze Baudek, Ivan Petelin, Ja-tekmovalm pogoji. Po nagovoru ne? gkulj) predsednika Občinskega odbora SZ 2 Lovska družina Mala gora v ča-DL, Naceta Karmcnika, je pričelo su 1:S1>50 ure (Ignac Križman, Sta-tekmovanje. ne Križma/n, Nande Turk) Patrole so šle na pohod v pre- 3 sindikat SGP »Zidar« v času sledkih ene minute, najprej zenske, 1:52 08 ure (Ignac Andolšek, Vik-za njimi moški. Že v začetku je ste- tor Kužniki Tone Knavs) vilno občinstvo patrole živahno m sku ina: vzpodbujalo na pot, vsi so zeleh L Zveza borcev Rudnik v času predstavnikom svojega kolektiva 2-02 26 ure (Franc Goljut, Ludvik čim lepši uspeh. Minevale so minu- Sosoč Franc Virant) te nestrpnega in težkega pncakova- 2 UR0J Rudnik v času 2:03,08 ure nja in že se je pojavi a pie-o mo (Branko Marinčič, Štefan Kolenc, stu prva zenska patrola m za to so \ „. .. sledile druga za drugo. Komaj se je 7veza borcev I Kočevie v ča poleglo prvo navdušenje, ko je pri- 0 " nQ ' ?> /.-le Y,.,a šlo sporočilo, da so prJe moške pa- 2:04,08 ure (Tone Muhic, Milan trole prešle kontrolo v Stari cerkvi, Štl™ec’ Jurkov‘*> r V vseh skupinah bodo prejele pr- ve tri patrole spominsko diplomo. Spominske diplome prejme tudi kavarni »Jelka« M. L. V okviru prireditev počastitve 15. obletnice I. Zbora poslancev slovenskega naroda in občinskega praznika je bila v četrtek, dne 2. oktobra zvečer uprizorjena v Šeškovem domu Marinčeva dramska veseloigra v 4. dejanjih »Komedija o komediji«. Delo je doživelo v Kočevju svojo prvo uprizoritev že letos konec sezone, 28. junija, v okviru »Kulturnega tedna Kočevske«, toda tedaj o njem ni bilo napisanega nič — kot se to pri nas v Kočevju tako rado dogaja. Prav je torej, da o uprizoritvi nekaj napišemo in popravimo zamujeno. Delo samo je še vedno zelo zanimivo, četudi res ni več tako velikega kopičenja funkcij v rokah enega človeka, kar pa je bilo prva leta po vojni in še dolgo potem — a morda je marsikje še danes tako — popolnoma v redu in čisto navadna stvar. Da tak, tako z delom preobremenjen človek, res ni mogel biti vsemu kos, je razumljivo, zato je nekje moralo šepati. Jasno je, da je šepalo prav pošteno doma — v krogu njegove družine. To nam komedija prav lepo in nazorno kaže. Tako prva uprizoritev na odru Šeškovega doma, njena ponovitev na deskah doma Svobode v Sajki vasi in tudi ta poslednja, so bile lepo obiskane in toplo sprejete. Treba je zapisati, da je bilo delo zelo skrbno pripravljeno in da so tudi igralci z zelo veliko prizadetostjo in vživetostjo prispevali vsak svoj delež k skupnemu uspehu, Prav vse vloge so bile v dobrih rokah in liki. ki so nam jih igralci pred- Patrulje pred ciljem že je bilo novo sporočilo »prve patrole v Šalki vasi«, patrola je zapustila Rudnik! — minilo je še nekaj minut in na cilju so bile pozdravljene patrole št. 40 in 41, na kar so pričele prihajati v različnih časovnih presledkih še ostale. Skupno je bilo na pohodu 36 patrol po trije člani opremljeni z na- UUL"a“ IxuuevJa "lc* JVU™CT v hrbtniki in miškami Usnehi- častitev občinskega praznika. Tudi zmagovalec Tratnik, član »Odreda« mačih tekmovalcev je prejel pokal M • h • letos so se borili^ za prehodni pokal iz Ljubljane, ki pa letos žal nl mo- vztrajni in marljivi France Vesel. .............. Tekme je gledalo veliko občinstva. Predsednik občine, Janez Ri- Ljubljančani so zmagali na kočevskem „Teku svobode" Že tretjič je bil minuli čertek po je Ingolič prvič osvojil prehodni po- ril prvič prehodni pokal za leto ulicah Kočevja »Tek Svobode« v po- kal. Do sedaj je bil že dvakratni 1958. Za najboljši doseženi čas do Občinskega ljudskega odbora atleti gel sodelovati, ker služi kadrovski Zenske: i-v x 17ro iz Ljubljane, Novega mesta in pri- rok v JLA. L LMS Rudnik v času 4/,oo min. pa 49 Jezčeca, oba dobra strelca, sta se roparjem že precej približala. Tedaj se je spomnil Šepavec nečesa, kar je često storil, kadar je sam taval po širnih planjavah. Krogle so mu žvižgaje švigale mimo uhljev in prisiljen je bil skočiti v prvi izprani jarek, kajti drugega izhoda ni bilo. Šepavec je imel srečo. Lovca sta bila prepričana, da je gospodar Šimih planjav poginil, zato sta začela zasledovati bežeča tovariša. Uboga siromaka sta morala s svojim življenjem plačati Šepavčev greh ... Po dolgi, ostri zimi je spet nastopila pomlad. Volkovi in kojoti so bili to pomlad za pokrajino prava kuga. Marsikaterega lovca, ki je že davno opustil lov na širnih planotah, so zvabile visoko razpisane nagrade. In prijeli so zopet za puško. Med njimi je bil tudi Frank. S ponijem se je odpravil na pot. Spremljali so ga Nelly in par hrtov. Lovec je prenočil včasih ob kakem potoku, včasih pri znancu — pastirju ali pa v kaki zapuščen staji... Po desetdnevnem breuzpešnem lovu je Frank našel stan starega Parker j a. Po večerji si je dal Parker duška ter z brezmejnim gnevom govoril o Šepavcu. »Nemarni pohabljenec pomori v pokrajini več ovac kot deset drugih volkov!« je pomembno pristavil. In ko je Frank smehljaje pripomnil, da v svoji jezi pretirava, je Parker razburjeno vzkliknil: »Vrag naj ga vzame! Nedavno sem imel priliko opazovati ga. Zagrabil je veliko ovco in z njo pobegnil. Vedel se je, ko da nosi kunca.« Kadar je Frank spal na prostem, se ni slekel. Tudi ob tej priliki je legel oblečen in bil takoj pripravljen za odhod, ko je Parker zav" pil: »To je Šepavec! Ali ga slišiš?« »Kdo pravi, da je on?« je razburjeno vprašal Frank. »Trdim, da je on!« je jezno odgovoril Parker. Šla sta s psi k ogradi, da pomirita ovce. Krenila sta v različnih smereh. Ko sta se sestala, sta povedala drug drugemu, da nista ničesar vi-