številka 36 / letnik 59 / Ljubljana, 19. oktober 2000
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije
Ekonomsko-socialni svet
Kako preprečiti javnofinančno krizo?
Na seji ekonomsko-socialnega sveta to sredo •0 obravnavali proračunsko problematiko. Kot je uvodoma povedal finančni minister Zvonko vanušič, je letošnji proračunski primanjkljaj veliki meri posledica 230 zakonov, s kate-rač" S° P°^anc'v zadnjih letih obremenili pro-ij, Un- Taje zaradi tega zelo nefleksibilen, vest \Večina njegovih postavk (sedaj kar 90 od-°tkov) je fiksnih. Proračun zaradi tega ne l 0r® biti razvojno naravnan. Po ministrovih esedah v Sloveniji ni nobene avtoritete, ki (j1 ahko ustavila odhodke, ki niso skladni z ^govorjenimi nameni. Potrošniško je narav-a,ana tudi večina ministrstev. Nov zakon o vladi nja ru8 predpis bo moral dati finančnemu mi-: s,ra a*i komu drugemu pravico, da kakšnega 'znatka ne odobri.
to 50raeunski primanjkljaj bo prihodnje le-2^e s.e.Prej ne bo kaj spremenilo, znašal že ko i'llilijarc* tolarjev ali več kot pet odstot-v vV bruto domačega proizvoda. Poročilo o iz-sevanju proračuna v prvih osmih mesecih rna'e’v*a Smo *etos pridelali že 26 milijard pri-anJkljaja, poleg tega v pokojninski blagajnika 36 milijard.
d, . P^bodnjem letu bo treba z neprijetnimi V,--i uravnotežiti prihodke in odhodke, (tu r - ■ mora*a narediti inventuro obveznosti 1 tlst'h, ki izhajajo iz zakonov) in določi-
ti prioritete. Oblast bo morala uskladiti različne politike, saj ni mogoče, da bi s fiskalno politiko reševali probleme ekonomske, monetarne in drugih politik. Če to ne bo narejeno, se Sloveniji obeta javnofinančna kriza.
Ker je bila v razpravi izrečena tudi misel, da bi del proračunskih problemov lahko rešili tudi z novim socialnim sporazumom, je Dušan Semolič opozoril, da odnos delodajalcev do pogajanj o spremembah plačne politike ustvarja nezaupanje med paitneiji. Menil je tudi, da so poslanci letos sprejeli preveč novih proračunskih obveznosti. Kritičen je bil tudi do elementov davčne politike, ki sedaj preveč gradi na obdavčitvi dela, premalo pa so obdavčeni dobički in kapital. Opozoril je, da varčevanje pri proračunskih porabnikih ne sme iti na račun zaposlenih, saj številni državni uradniki z visoko izobrazbo prejemajo mesečno le po
100.000	tolarjev plače. Po Semoličevih besedah le v Sloveniji in na Nizozemskem zaposleni plačujejo v pokojninsko blagajno bistveno več kot delodajalci. Ta rešitev je bila sprejeta pred štirimi leti kot del socialnega sporazuma, istočasno je bil uveden davek na plačilno listo. Ta politika očitno ne daje rezultatov in jo je treba spremeniti.
Minister je zagotovil, da v javni upravi ne bodo varčevali na račun plač zaposlenih. Ob
tem pa bo treba v javnem sektoiju urediti marsikaj, saj v njem je 9000 novo zaposlenih. Problem ni višina plač zaposlenih, ampak masa denarja za njihovo izplačilo. Državne in paradržavne institucije, ki so ponekod podvojene, bo treba racionalizirati. Ker pokojnine ne smejo več rasti hitreje kot plače, bo treba z božičnicami in drugimi izplačili pred novim letom kaj narediti.
Brane Mišič je dodal, da bi davek na plačilno listo morali nadomestiti s povečano stopnjo davka na dodano vrednost. Menil je tudi, da so spremembe na finančnem področju mogoče le na daljši rok. Za pogajanja o novem socialnem sporazumu pa je dejal, da morajo delodajalci zanje pridobiti sindikate. Če bo v prihodnje šlo delavcem slabo, to ne bo dobro niti za delodajalce niti za državo, je menil Mišič.
Ker delodajalci niso sprejeli predloga Dušana Semoliča za nadaljevanje pogajanj o spremembah plačne politike (razlog regres za prihodnje leto, usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov), se bodo pogajanja o novem socialnem sporazumu zelo težko začela. Ta sporazum pa je skupaj z vsaj srednjeročnimi listinami o proračunski problematiki potreben tako za državo kot za vse njene prebivalce, tudi delodajalce.	F. K.
Po stavki zdravstvenih delavcev trda pogajanja
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev v vsej Sloveniji 6. oktobra je po trditvah organizator-jev uspela. Zato smo predsednika Sindikata zdrav-4 stva in socialnega skrbstva Slovenije Eriha Šerb-1	ca vprašali, kako potekajo pogajanja o uskla-
ditvah in povečanju plač.
Poea^^* *	“Vladna pogajalska skupina, s katero se
d'kat am° Prec*stavn'ki Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, Sin-ge • a. zdravstva in socialnega varstva in Sindikata zdravstvene nest^ IZredno močna, saj so v njej predstavniki ministrstva za zdravnik "nistrstva za delo, ministrstva za finance in strokovnjak za mak-"rw!n°mskl razvoj. Zato so pogajanja trda in težka,” pravi Šerbec. Uskl id:l|Sm° na^' kompromisno rešitev za napredovanja tako, da smo stVu‘ p 1 Pravilnika o napredovanju v zdravstvu in socialnem skrb-liSta rav'*n'ka bosta objavljena v prvi naslednji številki Uradnega Sta p0 P°rabljati pa se bosta začela sl. 1.2001. Tudi o povečanju plač ga m °aJaNka skupina in skupina za vrednotenje dosegli dogovor, ki ,^ra potrditi še vlada.”
Pogajanjih smo dosegli največ, kar je bilo mogoče,” meni Šerbec.
— N
Gostinska sindikata pričakujeta začetek pogajanj o povečanju izhodiščnih plač
Vodstvi Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije pri Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije sta uskladili aktivnosti za povečanje izhodiščnih plač v dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Dogovorili sta se tudi o rokih, v katerih naj bi pogajanja končali. Oba sindikata bosta počakala na odgovor GZS - Združenja za turizem in gostinstvo, ki mu je Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije že poslal utemeljen predlog za 10-odstotno povečanje izhodiščnih plač. Tolikšno povečanje bi omogočilo približevanje realni ceni dela v gostinstvu in turizmu.
Znani so nadpovprečni rezultati turistične sezone, zato oba sindikata pričakujeta pozitiven odziv delodajalcev. Popolnoma jasno je namreč, daje uspešno poslovanje odvisno predvsem od ljudi. Delavci v gostinstvu in turizmu, čeprav jih je manj kot pred leti, ustvarjajo dobiček tako, da povečujejo produktivnost. Znano je, da plače gostincev že več let močno zaostajajo za povprečnimi plačami v državi. Zaradi večjega števila opravljenih ur in različnih dodatkov pa bi morale biti večje.
Iztok Bratož,	Anton Kambič,
predsednik Sindikata delavcev	predsednik Sindikata delavcev
gostinstva in turizma Slovenije	GiT Slovenije pri Konfederaciji
pri ZSSS	sindikatov 90
Pogovor z Mileno Sitar, sekretarko območne organizacije ZSSS za Gorenjsko
S sogovornico smo se pogovarjali o razmerah, v katerih delajo in živijo delavci na Gorenjskem. Posebej so nas zanimala tudi organizacijska vprašanja, saj se je naš pogovor dotaknil tudi tega področja. Povedala je, da načrtujejo selitev sedeža v Kranj in da so odprti za vse oblike sodelovanja in povezovanja.
rilske in del februarskih plač prijavili, tekoče plače pa izplačujejo redno.
Kakšne pa so razmere v tekstilni in obutveni industriji?
V tekstilu opažamo zlasti zaostajanje plač po kolektivnih pogodbah, s čimer se že dalj časa ubada sindikat v radovljiški Almiri, delno pa tudi v Gorenjski predilnici, kjer nepravilno obračunavajo tudi nadomestila za bolniško, praznike in dopust. Primerov, da pri izračunu nadomestil delodajalci upoštevajo le
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, sprejeta pred dvema letoma. Delavcem daje možnost, da razvežejo delovno razmerje, potem ko inšpektor za delo ugotovi, da tri mesece zaporedoma niso prejeli plaC in se prijavijo na zavod za zaposlovanje tet pridobijo pravico do nadomestila. Vendar zaradi zakonskih rokov ti delavci ne pridejo o° prvega denarja na zavodu pred potekom potih mesecev. Od česa pa naj v tem času živ* jo! Torej če delodajalec plače ne da, čaka de-
Čeprav se razmere izboljšujejo,
■	I IM	■	lavca dolga pot do uveljavitve njegove osnov
jg proDiem o v vbiiko
^	■	tila šele potem, ko dokaže, daje terjatve
delodajalca, vključno z odpravnino, uveljavi)
c/vrlnn lArsooio no co r\n	flII OP
Kakšne so gospodarske in socialne razmere na Gorenjskem?
Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da se pri nas razmere izboljšujejo. To še posebej velja za upravno enoto Škofja Loka, kjer je brezposelnost le 6.6-odstotna, v Radovljici je 8.6-, v Kranju 10.2-, Tržiču 12.9- in na Jesenicah 13.9-odstotna. Na vsem Gorenjskem je brezposelnost 10-odstotna. V Škofji Loki je brezposelnost vsezkozi nižja kot v državi (povprečje je približno 12 odstotkovjin najnižja na Gorenjskem, za kar je verjetno delno zaslužen oddelek za gospodarstvo pri upravni enoti, ki bolj zavzeto kot drugod spremlja gospodarska gibanja, še zlasti pa skrbi za odpiranje novih delovnih mest, in pa zdrava podjetja z dobrimi vodilnimi ekipami.
Se izboljšanje kaže tudi pri plačah?
Po zadnjih podatkih so povprečne neto plače na Gorenjskem za mesec junij, izplačane v juliju, znašale 114.124 tolarjev. Slovensko povprečje v tem mesecu je bilo 118.040 tolarjev, kar pomeni, daje Gorenjska pod slovenskim povprečjem, čeprav je med 12 slovenskimi regijami na četrtem mestu. Slovensko povprečje močno dviguje ljubljansko območje, s katerim se zaradi bližine predvsem spodnji del Gorenjske rad primerja.
Če nimate hudih problemov z odpuščanjem delavcev, se verjetno tudi plače izplačujejo redno in nezmanjšane. Je kaj izjem? Izjeme so zlasti v gostinstvu in delno v tekstilu. V gostinstvu so se razmere po uspešni sezoni (bila je najboljša po osamosvojitvi) izboljšale. Je pa še vedno zaostanek pri izplačilu regresa za letni dopust v Hotelu Kompas v Bohinju, in to za več kot štiri leta nazaj. Plače zdaj sicer redno prejemajo, kar za preteklo leto ne bi mogli reči, zaradi predvidene obnove hotela pa se delavcem obeta čakanje ali začasno delo pri dmgih delodajalcih. Če se z novo upravo ne bomo hitro dogovorili za poplačilo zaostalega regresa, bo sindikat terjatve uveljavil po sodni poti. V zaostanku s plačami je bil tudi hotel Toplice, vendar je bila tu uvedena prisilna poravnava, tako da smo ap-
osnovno plačo, brez dodatkov in stimulacij, je bilo kar nekaj, vendar so napako po naših opozorilih popravili.
Kako pa je v drobnem gospodarstvu in pri
malih delodajalcih?
Tu so veliki problemi, na katere smo že večkrat opozorili, razmere pa se ne urejajo. Pogosti so primeri, ko mali delodajalec obljubi delavcu primemo plačo in vse dmgo. Mesec ali dva mu to tudi daje, potem pa se začnejo zamiki, obljube, sprenevedanja in izmikanja. Delavci pa čakajo in čakajo, prav neverjetno, kako dolgo, včasih tudi po več mesecev. Upajo namreč, da se bodo problemi rešili. Šele ko spoznajo, da pri delodajalcu nimajo več kaj izgubiti, se oglasijo pri nas. Potem sledijo prijave inšpekciji in sodni postopek, kar pa vse traja veliko predolgo.
Da je vsaka nova zaposlitev pri teh delodajalcih le za določen čas, je že pravilo. Prav žalostno je pogledati delovno knjižico delavca brez poklica, kijev sedmih letih zbral dobri dve leti delovne dobe, čeprav je v sezoni po cele dneve garal pri zidarskih delih, dobil nekaj denarja v žep, na plačilni listi pa minimalno plačo.
V zadnjem tednu sta se pri nas oglasila dva delavca pri zasebnikih, zaposlena za določen čas, ki sta se poškodovala pri delu. Oba sta ostala brez dela, eden celo še prej, kot je potekla pogodba. Da ne govorim o okoliščinah, v katerih sta se poškodovala. Eden od njiju je delal plastične lončke za sveče na doma narejenem stroju iz starega pralnega stroja.
In koliko je takšnih delavcev?
Lahko govorim le o primerih, s katerimi se srečuje naša organizacija. Približno 10 delavcev na mesec pride po pomoč potem, ko izgubijo vsako upanje in so v veliki stiski. Potreb po pravnih nasvetih je sicer bistveno več, saj se po podatkih pravnikov v območju letno nanje obrne več kot 800 članov, veliko individualnih pogovorov in intervencij pa opraviva tudi oba sekretarja.
Položaj delavcev, ki po več mesecev ne prejmejo plač, naj bi reševala novela k zakonu o
zorilo inšpekcije delavcem izplačajo vsaj ® denarja in jih tako še dalj času držijo v neg tovosti.	,
Koliko delavcev je šlo na zavod po tej Py''h Približno 30 naših članov je v preteklih dv letih uveljavilo to pravico.
Tožijo delavci sami ali to zanje opravi območna organizacija?	.a
Zakon zavezuje zavod za zaposlovanj6; zavarovancem pri tej izterjavi nudi brczpra6 pomoč, vendar tega ne izvaja. Tako je delavce zastopala naša pravna služba. J6 mo seveda le za člane svobodnih sindika- ’ vendar k nam prihajajo tudi nečlani. Sledni vedno priporočimo, n<ij se vel unijo v	y
dikat. Pravno pomoč imamo organiziran ^ vseh treh naših sindikalnih pisarnah, torej Škofji Loki, Tržiču in na Jesenicah. Odv niča Marinka Rotar uraduje v Tržiču, na senicah in v Radovljici odvetnik Zdravko K-Igor Pišek, diplomirani pravnik sprav°s 0-nim izpitom, pa skrbi za člane iz Škofje ke in Kranja.
rabljajojo tudi v javnem sektorju, celo na^^ lah, kjer za to res ni nobene potrebe. P0 a gre še za prerazporejanje delovnega časa. ^ je veliko v gostinstvu in turizmu, kjer Je Jll-radi sezonskega načina poslovanja Še raza ljivo, pa tudi v predelovalni industriji. Ki6 ,a je pogosto posledica slabe organizacij6 Problem je v tem, da delavci pogosto n6 0 do, ali in kdaj bodo več opravljene ure I koristili. Prerazporejanje delovnega čas' k, meni za delavce dodatno obremenitev, čep
Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 061/317-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Ttsk_ TČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda - ICCM
■BNMMI

presežne opravljene ure kasneje koristijo. Zato 1 bilo treba v kolektivnih pogodbah doseči neko obliko dodatka ali stimulacije za delo v Prerazporejenem delovnem času. Nekaj tega srno že dosegli na ravni podjetniške kolektivne Pogodbe, vendar so to le posamični primeri.
Med poletjem je v Elanu prišlo do sprememb, so tudi delavci za kaj prikrajšani?
članovi delavci prejemajo vse, kar jim pripada p0 kolektivni pogodbi. Sindikat v Elanu zavzeto brani dosežene pravice zaposle-•n m vodstvo podjetja pravočasno opozarja a pravice svojih članov. Se pa napovedujejo presežni delavci.
Kakšen pa je položaj delavcev BPT iz Tržiča?
v tem podjetju poteka prisilna poravnava.
0	zamenjavi nepriljubljene direktorice pod-Jdje vodi Franc Horjak. Ta je kmalu po pre-
zemu dolžnosti ugotovil, da bi prisilna poravnava morala biti uvedena že veliko prej. ; eveda smo tudi v tej prisilni poravnavi pri-J. 1 terjatve zaposlenih, ki so kar precejš-nje (regresa za leti 1998 in 1999 ter del re-gresa za leto 1997, vse z obrestmi).
Najhuje je, da je v okviru prisilne poravnajo^6 Pripravljen predlog, po katerem bo k .1 delavcev kar 64 odvečnih. Za sindi-ya. Je t0 preprosto nesprejemljivo, saj seje šte-' 0 zaposlenih že pod prejšnjim vodstvom uanjšalo za približno tretjino. Od lastnikov Pričakovali bolj aktiven odnos pri izbiri vodko	BPT ima nekatere prednosti pred
akurenčnimi podjetji. Ima lastno proizvodno električne energije, lastno vodno zajetje j r ^premičnine in delavci preprosto ne ver-’"eJ°, da ni druge rešitve kot odpuščanje. Konec sePtembra smo se na skupnem sestan-2<) Slndikata, sveta delavcev in uprave ter nad-pj^f§a sveta pogovarjali o poteku sanacije. ; .Ic smo slišali za projektno organiziranje pod-le ^a’ P° katerem naj bi bilo v BPT zaposleno sam ■ dc*avce Pa bi najemali za izvedbo pogan eZn'^ projektov, denimo naročil. Takšna or-]ji lziran°st je za vodenje udobna, nesprejem-a pa za delavce in bi pomenila po našem la v? konec BPT. Zato sindikat in svet de-^ey taki sanaciji nasprotujeta. dietno so problemi v še kakšnem podjetju? po^ad. je šlo v stečaj škofjeloško lesno mJ«je LIO. Že pred tem je večino nepre-. enin kupilo kranjsko Gozdno gospodarstvo Do , xnovil° novo Podjetje EGOLES, ki je lavr Čaju Prevzelo 74 od 110 nekdanjih de-jnv f^.Podjetja LIO. Na zavodu pa so ostali s0 ldl 111 drugi težje zaposljivi delavci. Ker in n, P°pjetJe vložili državljanske certifikate dab h 11 Premalo izplačane plače, v upanju, ra,_y 0 obdržali delovna mesta, so danes zelo delo rani’ Tistc- ki so v EGOLESU dobili dj^.jPa mot'.i° pogodbe za določen čas. V sin-meni i'S' Pr'zadevamo, da bi ji postopno spre-
1	1 v pogodbe nedoločen čas.
Sw-fe tud' Pr'vas probleme z odpravninami? rekai- aina uPraviteljica podjetja LIO jih je pre-diica’ ces da še ni juridikata. Gre za znano P°sto°k- .* J.e °dpravnina strošek stečajnega k° k0f | a*.' P3 pripada upravičencem, ena-Na§j v rugim upnikom, le sorazmeren delež. sv0j0 Uni zcl° težko razumejo, da morajo za p,ai Prav!co, ki jim gre po zakonu, tožiti in sodbe' s°dne takse. Zal ugotavljamo, da so pri jst v enakih zadevah lahko različne celo jema Dm s°dniku. Naše članstvo tega ne spre-sindiw.r,aX,do^ro 'n izgublja zaupanje tudi v Najtežje je sodna pota razložiti lju-
dem, ki so zaradi stečaja izgubili delo pred julijem 1999, saj jim po tedanji sodni praksi odpravnina ni pripadala.
Razprave o organizacijskih spremembah v ZSSS so Gorenjsko nekako zaobšle. Šele prejšnji mesec smo slišali, da ste se pogovarjali z organizacijo ZSSS za Domžale. Lahko o tem poveste kaj več? Naša organizacija se pripravlja na selitev sedeža v Kranj, kjer je tudi sedež večine regijskih ustanov. Načrtujemo, da se bomo preselili do novega leta 2001. Načrte selitve v prostore Poštnega centra v središču Kranja mora odobriti še naša konferenca. Tudi po selitvi bomo ohranili vse sindikalne pisarne, kisov vseh bivših občinskih središčih, razen v Radovljici, kjer posluje območna organizacija SKEI. O povezovanju ne morete reči ničesar?
Odprti smo za vse pobude in povezovanja, ki lahko prispevajo k učinkovitejši organiziranosti našega sindikata na terenu. Na Gorenjskem s sedanjo kadrovsko sestavo in pogodbenimi sodelavci uspevamo pokriti vse potrebe našega članstva in statutarne naloge. Če nam kaj manjka, so to znanja s področja ekonomije. Na tem področju pa je primanjkljaj v vsej ZSSS. Zamisel o povezovanju z domžalskim območjem je bila na zadnji konferenci pred dopusti dobro sprejeta in na podlagi tega z vodstvom domžalskega območja nadaljujemo pogovore.
Obveščeni smo, da je Svet Kranjskih sindikatov razpustil svojo pravno službo. Bo to odprlo možnosti za širitev ZSSS na Gorenjskem?
Za ta ukrep so se odločili, ker so pravniki Sveta Kranjskih sindikatov v podjetjih opravljali vlogo zunanjih sindikalnih zaupnikov. S tem se je vse sindikalno delo reduciralo na pravniško delo. V sebina sindikalnega dela pa je veliko širša. Kot stroka so pravniki pri našem delu nepogrešljivi, prav tako pa potrebujemo tudi ekonomiste, organizatorje dela, socialne delavce. Stroka in aktivizem se morata dopolnjevati, ne pa tekmovati za prevlado. Zunanji sindikalni zaupnik razmer v podjetju nikoli ne more spoznati tako dobro kot tisti, ki to občutijo od znotraj. Prepričana sem, da so sindikalni zaupniki iz podjetij za sleherni sindikat nepogrešljivi. Notranji zaupniki morajo problem, ki ga ne morejo rešiti, prenesti na širšo sindikalno raven. Menim, da so za naše uspešno delo potrebni tako zaupniki v podjetjih kot strokovnjaki in profesionalci od zunaj.
Med Svetom Kranjskih sindikatov in nami pa se ne dogaja nič.
Ste mogoče na kaj pozabili, želite še kaj dodati?
Potrebo po solidarnosti, kar zveni že skoraj kot fraza. Žal mi je, da se zaposleni, ki imajo moč, organizirajo le za svoje interese in žal mi je za delavce, ki dopuščajo svojim ‘zaupnikom’ zlizanost z vodstvom podjetja.
Franček Kavčič
Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije
Odpoved stavke
Na izredni konferenci SDE v petek, 13. oktobra, smo obravnavali poročila o opozorilni stavki v energetiki, kije bila 10. oktobra. Ugotovili smo, da so delavci na zborih podprli stavkovne zahteve, na nekaterih zborih pa oblikovali še dodatne zahteve.
V treh družbah so se sestali le izvršni odbori sindikata, saj delavci niso prekinili dela. Člani centralnega stavkovnega odbora SDE in pogajalske komisije so poročali o rezultatih pogovorov s predstavniki vlade o stavkovnih zahtevah.
Po temeljiti razpravi je konferenca ugotovila, da sta dva pogovora s predstavniki vlade pokazala, da se nasprotna stran ni pripravljena pogajati.
Na konferenci smo tudi ugotovili, da Vlada RS, čeprav zagotavlja, daje evropsko naravnana, brez argumentov odklanja pogajanja in s tem dokazuje, da ji ni do socialnega dialoga.
Z zavračanjem pogajanj je vlada tudi kršila 4. člen zakona o stavki in pokazala, da ne razume pomena socialnega dialoga, ki vlada v razvitih državah Evropske unije.
Konferenca tudi ugotavlja, da se ta vlada ukvarja predvsem sama s sabo in ni dorasel partner, zato ni mogoče verjeti, da bi s pogajanji lahko rešili stavkovne zahteve, ne glede na ostrino sindikalnega boja.
Zaradi vsega tega je konferenca SDE že napovedano stavko v energetiki za 19. oktober prestavila na čas po volitvah in konstituiranju nove vlade.
Po oblikovanju nove vlade ji bo stavkovni odbor SDE posredoval stavkovne zahteve skupaj s pozivom na pogajanja. Konferenca SDE bo na podlagi odziva in rezultatov pogajanj sklepala o nadaljnjih aktivnostih sindikata.
Franc Dolar, predsednik stavkovnega odbora SDE
Jože Brulc je v Vulonu zaposlen že 20 let, predsednik sindikata KNG v podjetju pa je tretje leto. Za pogovor o delovanju sindikata v podjetju z njim se ni bilo težko dogovoriti, težje pa je našel čas zanj. V Vulonu se dela ’s polno paro’, zato se nismo zmenili za pogovor vnaprej, pač pa je Brulc sredi delovnega dne sporočil, 'čez pol ure bom imel čas za pogovor’. In smo se skozi zatrpane ulice ljubljanskega centra 'zapodili’ v Moste.
Kot vemo, je v Yulonu med sindikati kar močna konkurenca.
V podjetju sta poleg sindikata KNG, v katerega je včlanjenih 80 od 430 delavcev Vulona, še sindikata Neodvisnost in Konfederacija 90. Število članov se spreminja, ker se v zadnjem času zaposluje za določen čas. V podjetju ostaja le kader, ki se izkaže za primernega: tovarna namreč dela 365 dni na leto noč in dan in takšno delo je težko prenašati. Dela se ob sobotah, nedeljah, praznikih. Zato so vsi novi delavci najprej zaposleni za določen čas in zato se spreminja tudi šte-
Korenček na dolgi palici
vilo zaposlenih: trenutno nas je vseh skupaj okoli 430, tistih s pogodbami za nedoločen čas in onih za določen čas.
Podjetje je sredi devetdesetih let prešlo v italijansko last. Kako zaposleni občutite to spremembo?
Pred prihodom Italijanov je bilo zelo slabo. Vulonje imel glavni trg v razpadli Jugoslaviji, drug trg pa je bilo težko najti hitro. To traja, saj je treba najprej dokazati, da si kvaliteten, morda celo cenejši in to je proces.
Italijanski lastnik je k sreči pripeljal del svojega trga. Zdaj seje položaj dokaj normaliziral, začeli smo prodajati tudi na Vzhod. TUji lastnik ima prednosti, ima pa vsaj s stališča zaposlenih tudi pomanjkljivosti.
Kakšne?
Zaposleni gledamo na svoj položaj skozi plačo in pri osnovni plači se lastniki držijo predpisov kot pijanec plota, čeprav bi glede na poslovne rezultate od tega po mojem prepričanju lahko odstopili. Sicer s plačami zaenkrat ni nikakršnih težav in tudi ni govora o tendencah po ukinjanju nadomestila za prihod na delo, za malico itd.
Dajo nam celo nekaj več ...
Več kot določa kolektivna
pogodba?
V Vulonu smo podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri smo se dogovorili za 20-odstot-ni dodatek na raven, ki je določena s panožno kolektivno pogodbo. Temu dodatku zaposleni preprosto pravimo stimulacija in ga dobi vsak zaposleni, če le ni bil na bolniški ali če ni slabo delal. K tako oblikova-
Predsednik sindikata KNG v Yulonu Jože Brulc o delu sindikata, odnosih tujega lastnika do sindikata in o tem, zakaj bi lahko bile plače še boljše
ni 'fiksni’ plači lahko dobimo še drugih 20 odstotkov variabilnega dela: teoretično je mogoče brez dodatkov za nočno delo ali delo ob praznikih in vikendih dobiti 140 odstotkov osnove iz panožne kolektivne pogodbe. Za slabo delo pa so možni odbitki do 20 odstotkov. Tako lahko nekdo, ki je zelo slabo delal ali povzročil škodo, dobi le osnovno plačo v višini, določeni v kolektivni pogodbi. Vendar je osnova za plače nizka in menimo, da bi jo delodajalec glede na ugodne poslovne rezultate lahko povečal.
Koliko dni sme biti delavec na bolniški, da mu stimulacija še pripada?
Čim grem na bolniško, do stimulacije nisem upravičen. Tako je zapisano v podjetniški kolektivni pogodbi. V podjetniški kolektivni pogodbi imamo tudi določeno, da dobimo božičnico: pri plači za november dobimo tri četrtine vsak svoje osnove plače, vendar le tisti, ki celo leto ni bil na bolniški. Nekaj dni bolniške delodajalci pri izplačilu božičnice sicer tolerirajo, koliko natanko, pa ne vem. Za delavce iz proizvodnje, ki niso bili nič na bolniški in niso bili disciplinsko kaznovani, delodajalec organizira novoletno žrebanje z nagradnim fondom
10.000	mark. Torej razen tega, da se čvrsto držijo najnižjega razreda pri izhodiščni plači, delodajalcem glede prejemkov ni kaj očitati.
Resda se veliko sredstev vlaga v osodabljanje in širitev tovarne. V torah, v prostorih železarne, smo odprli nov obrat, širimo tudi ponudbo. Moto lastnikov Vulona je: tovarna brez posodabljanja propade! Poslovno je podjetje torej uspešno ...
Poslovno smo precej uspešni. Vendar je bolje, da o tem povprašate v upravi, čeprav sindikati mesečno dobimo podatke. Obveščajo nas o mesečni prodaji in realizaciji, o masi plač, vendar si s temi splošnimi podatki ne moremo dosti pomagati, ker ni podatkov o stroških.
V nadzornem svetu imate... Dva predstavnika zaposlenih, od tega je eden iz našega sindikata. Tako pridobimo več svežih informacij, seveda tistih, ki se jih ne drži nalepka 'zaupno’.
Ali se rigoroznost pri izplačevanju variabilnega dela zaradi bolniških kaj pozna v prid večji prisotnosti na delu? Število bolniških odsotnosti seje
zmanjšalo, zlasti enodnevnih odsotnosti z dela, ki nam v proizvodnji povzročajo največ preglavic. Narava dela je takšna, da dela ni mogoče prekiniti. Zato delavec ne more zapustiti delovnega mesta, dokler ne dobi zamenjave. Zato so posamezniki delali tudi po 16 ur, če delavec iz naslednje izmene ni prišel na delo. Potem je treba delo reorganizirati tako, da dva delavca delata po dva-
Jože Brulc: Mislim, da lastniki podjetja vedo, daje odnos do zaposlenih treba gta\ diti s kompromisi. Žal se P/J plačah trdno držijo najm je osnove, čeprav bi jo P° mojem prepričanju lahko povišali.
naj st ur, dokler tisti tretji ne pride z bolniške. Rigoroznost je bila uvedena ravno zaradi enodnevnih bolniških, ki formalno so bolniške, pogosto pa to v resnici niso. Za tiste delavce, ki so res bolni, je to kruto. Vendar mora tistega, ki ga ni, nekdo nadomestiti, saj v številu zaposlenih ni nobenih rezerv.
O tujih lastnikih pri nas krožij0 zelo različna mnenja. Kakšne so izkušnje predsednika sindikata v odnosih z njimi oziroma z upravo podjetja?
V	dvočlanski upravi sta dva tržaška Slovenca, predsednik uprave in finančni direktor, tako da s sporazumevanjem nimamo težav. Pa tudi sicer je sodelovanje korektno. Pttd-sedniki sindikatov imamo vsak mesec sestanek z upravo podjetja, na njih pa nas obveščajo o važnih dogodkih in korakih lastnikov v podjetju. Pogovaijali smo se tudi o spre' membi podjetniške pogodbe. Naj po vem, da so delodajalci v splošni kolektivni pogodbi določene jubilej^ nagrade ob spremembi podjetnik | kolektivne pogodbe pomnožili z dva’ Podjetje plačuje tudi dodatno zdrav stveno zavarovanje.
Nimam težav pri stikih z uprav(j: nimam občutka, da bi uprava ka*o imela proti sindikatu. Zdi se mi, d uprava razume odnose s sindikate kot del posla in da se zaveda, da J treba sklepati kompromise. v .
V	Italiji so sindikati močnejši k1 pri nas in mislim, da tudi lahko do sežejo precej več. V Sloveniji se s" dikati v bistvu šele zadnjih deset 1 bojujejo predvsem za pravice dela cev, ozimnica in druge naloge so f* tisnjene v ozadje ali pa jih ni ve*-. Težko je reči, koliko je sindikat P tem uspešen, daleč smo od tega, bi dosegli vse, kar smo si postaj za cilj. Vendar je treba poizkuša in nekaj se da vedno doseči.
Ali v Yulonu sindikati kaj poskušate doseči? Poizkušamo, poizkušamo! Denimo kaj? Plače so v redJJ-kaže, da so vam novi lastnik kar sami ponudili več od kolektivne pogodbe...
Ne, ne, ne. Tistih 20 odstotkovv ko imenovane stimulacije je bilo11 ■ govorjene v podjetniški kolektP pogodbi. Tega dodatka ne smete š ti kot plačo, ker ga ne dobimo a. tomatsko vsi, ampak le tisti, k< so bili na bolniški. To skupaj je ^ .j, na plača. Nanjo pa je moč s p1"1^ nimdelom dodati še maksimalno' odstotkov osnovne plače. Ali Pa L radi slabega dela ali odsotnosti Z d la izgubiti do 20 odstotkov stih1 lacije. Tako tisti, ki delamo v en*1 meni, lahko dobimo bodisi plačo - osnovno plačo s stimulaeU
1SN JARSKO PREDtLUVAl NF
mm %
št. 36/19. oktober 2000
elavs

tnos
- ldZnik. Ti dodatki so tako kot dodatek na stal-n°D X določeni s kolektivno pogodbo.
Plača pa je v osnovi še vedno na ravni panožne kolektivne pogodbe. Izhodiščna plača je po pa-n°2ni kolektivni pogodbi, k dejansko izplačani
r 1UL1 nrOOO. n n r\ n (' i rl /\ /1 11 - ■	irt
druge borbe?
Niti ne. Niso niti potrebne. Velika večina de-avcev sicer meni, da je preslabo plačana, ven-aar sem sam v tem istem podjetju dvakrat doživi- da zaposleni do zadnjega nismo vedeli, ali odo plače lahko izplačane ali ne. To je hud psi-nrčen pritisk, tega pa zdaj ni več.
Sindikat ima ali nima prostorov za shajanje, sestanke, svoje delo?
Imamo prostor za sestanke, pisarno ... Profesionalci pa sindikalni predsedniki psi brž e niste?
Se 1/1 ra in plača lastnik podjetja. Udeležu je jgometnih srečanj v okviru korporacije. ]jjj Jnir organiziral Yulon, letos pa je bil n0'" načrtuje bilo, da gre na ta izlet 80 ? 80metna ekipa in navijači. Plačal je or 0r- Pa nam jih ni uspelo zbrati toliko.
e za sindikat. Sicer imamo v podjetniški pogodbi ZaPisano, koliko delovnih ur glede na število čla-°v nam pripada za sindikalno delo in izobra-
Zevanje.
AHje to samo zapisano ali te ure lahko dejansko izkoristite?
N* težav z izrabo teh ur. Tudi delo, ki ga kot °dja skladišč opravljam, ni takšne narave, da |a ne hi mogel organizirati tako, da bi se udele-j\al Še izobraževalnih seminarjev itd. Vendar i delo prvo, saj nisem profesionalni sindikalni nnkcionar, pač pa me plačuje podjetje.
Ali se člane da pridobiti za delo v odboru
sindikata?
: Težko. Opažam, da člani niso radi aktivni, kje i razlog, pa težko rečem. Morda je kriv delovni :as ln maksimalna obremenitev zaposlenih. Treba J maksimalno delati in ljudem je dodatno delo, enjmo v sindikatu, že kar odveč. Poleg tega bi m'o treba za to vzeti del prostega časa.
Ali so vsi zaposleni člani katerega od sindikatov?
b|.Ys' trije sindikati imamo skupaj včlanjenih pri-l7-no dve tretjini zaposlenih. Zato si eni in drugi Jj Zadevamo pridobiti še preostalo tretjino, ven-k, nekako ne uspeva. Zdi se mi tudi, da se mladi ar malo bojijo včlaniti v sindikat.
Kakšno je sodelovanje med tremi
sindikati?
Odvisno od problemov se sestanemo in polj v°rimo. Največkrat je to pred sestanki z upravo, gj* uskladimo svoje poglede, saj je dobro nastopati bor bol-i en°tno. Včasih nam sicer ne uspe naj-i;a Je’ saj ima vsak svoj pogled na odprta vpra-S( nja- Za delavce bi bilo najbolje, da bi jih za-1 °PaIen sam sindikat, za delodajalca pa bi bi-ta,h°lje, če bi bilo sindikatov še več, saj bi bila 0 njihova moč temeljito razpršena.
Ali sindikat organizira novoletna srečanja, športne igre morda?
sindikatu se s tem ne ukvarjamo. Denar, ki č| lrt1amo, porabimo raje za brezobrestna posojila ]etn°m. Zanimivo pa je, da ljudi sindikalni iz-ni»nitt ne zanima. Lani so mi člani očitali, da let6Sar ne organiziramo, pa smo pripravili iz-kai ^.Tuteregaje bil k ceni 6500 tolarjev sindi-I Pripravljen primakniti 3000 tolarjev. Zbra-?e nas je sedem ...
Predsednica sindikata tekstilne in lahke industrije Ukrajine obiskala Slovenijo
Imajo tudi kolektivne pogodbe, vendar ne veljajo toliko kot naše
Delegacija ukrajinskega sindikata tekstilne in lahke industrije je bila prejšnji teden gost Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis). Obiskala je podjetja Lisca, Kopitarna, IUV in Mura. Srečala se je tudi s člani republiškega odbora Stupis, predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem ter predstavniki območnih organizacij ZSSS Ljubljane in Pomurja.
Predsednico Olgo Efimenko smo pred koncem obiska zaprosili, naj predstavi svojo organizacijo in vtise iz naše države.
Svoj je sindikat predstavila takole:
“Naš sindikat je zelo močan, saj ima kar
360.000	članov, organiziran je v 26 oblastnih organizacijah. Zaradi nizke življenjske ravni in naraščanja cen smo se pred kratkim odločili za splošno stavko. Ko nas je predsednik vlade povabil v svoj kabinet, nas je lepo prosil, naj stavke ne izvedemo. Obljubil nam je, da se bo zavzel za izboljšanje položaja delavcev. Dejal je tudi, da bo vlada zaradi stavke padla in da bo sindikat s stavko pomagal tistim, ki jo želijo zamenjati. Nova vlada pa da bo še slab-
ša kot njegova. Zaradi tega smo stavko zamrznili in sklenili počakati, da vlada izpolni predsednikovo obljubo. Naj še povem, daje predsednik ukrajinske zveze sindikatov član najvišjega predstavniškega telesa in da tako lahko tudi prek njega vplivamo tudi na obnašanje oblasti. Tako nas je nedavno sprejel tudi predsednik Ukrajine.”
Na vprašanje, kako seje prejšnja sindikalna organizacija transformirala v novo, je po-vedala:”Pri nas so skoraj vsi zaposleni včlanjeni v sindikat. Starim članom smo dali v podpis pristopne izjave, novi pa vstopajo ob nastopu dela. Čeprav smo nekaj časa imeli tudi sindikalno konkurenco, te zdaj ni več. Naš za-
kon o sindikatih onemogoča sindikate, ki se ne ukvarjajo s pravimi sindikalnimi zadevami. Da bi sindikat lahko bil registriran, mora imeti svoje organizacije po podjetjih, ne more delovati le z vrha navzdol. Več sindikatov je bilo po spremembah v državi ustanovljenih tudi zaradi dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali bivši sindikati. Gre za široko razvejano dejavnost s področja socialnega zavarovanja, počitnikovanja... Novi sindikalisti so narobe mislili, da bodo lahko participirali pri delitvi tega premoženja."
In s čim se ukvarja vaš sindikat? “Voditelji se zavedamo, da se moramo ukvarjati zlasti s plačami, saj je tudi pri nas prišlo do privatizacije. K temu so nas prisili brezobzirni delodajalci, ki hočejo zmanjšati plače in druge pravice delavcev. Pogosto se tudi zgodi, da delavci plače sploh ne dobijo. Seveda pa prejšnjih dejavnosti naš sindikat ni povsem opustil, poleg plačam pa daje veliko pozornosti tudi varstvu pri delu, na kar delodajalci skoraj vedno pozabijo.”
So delodajalci skušali vaš sindikat onemogočiti? “Pred leti so se odločili, da za sindikat ne bodo več obračunavali in nakazovali članarine.
Tako so želeli preprečiti, da bi dobro delali. Ko smo zaradi tega ostro protestirali, so od tega odstopili.” In kakšno je sodobno geslo vaše organizacije? “Zaradi razmer si pri nas še ne prizadevamo za krajši delovnik in več prostega časa, ampak za več dela in večji zaslužek, saj bodo delavci le tako lažje preživeli.”
Imate v delodajalcih le nasprotnike? “To ne drži, saj pri nas podpiramo direktorje, kot sem jih spoznala v Kopitarni Sevnica in IUV Vrhnika, ki si kljub težavam prizadevajo ohraniti podjetje in delavcev ne odpustiti."
Kaj od tega, kar ste spoznali v Sloveniji, bi radi presadili domov? “ Ne smete misliti, da nimamo nič od tega, kar je pri vas. Marsikaj imamo, vendar v drugi obliki. Kolektivne pogodbe tudi imamo, vendar nimajo takšne veljave kot pri vas. Velik vtis je name napravila tudi območna organizacija ZSSS Ljubljana z okolico, kjer sem se seznanila s njihovo pravno pomočjo. Presenečena sem bila tudi nad urejeno evidenco članstva. Tudi delovanje vaše Zveze je za nas lahko zgled, saj sem med nedavnim kongresom spoznala njen pomen za sindikate dejavnosti.”
Franček Kavčič
Olga Efimenko

Odločen ukrep boljši od cincanja
Družba Oris z Otoč bi lahko šla v stečaj dva meseca prej, če bi bila uprava odločnejša
Včeraj (v četrtek, 19. oktobra), so delavci Orisa, pred leti osamosvojene orodjarne podjetja Iskra instrumenti z Otoč, prejeli delavske knjižice in se napotili na zavod za zaposlovanje. Tako se jim je izpolnila želja, porojena letos avgusta iz brezizhodnosti položaja njihovega podjetja. Zadnje plače so namreč prejeli za letošnji maj, potem pa je v podjetju zmanjkalo denarja. Zaposleni so se avgusta odločili za stavko, obenem pa predlagali stečaj podjetja.
Mojca Pečar, predsednica SKEI v Iskri instrumentih Otoče, katerega član je ostala večina zaposlenih Orisa tudi po osamosvojitvi orodjarne, je prevzela funkcijo vodje stavkovnega odbora.
O zadnjih zdihljajih Orisa nam je povedala: “Potem ko so julija zaposleni v Orisu, trinajst jih je, ostali brez plač in ker se je vedelo za težak položaj podjetja, so delavci predlagali stečaj. Vendar jih direktor podjetja ni uslišal, pač pa je julija poskusil s prisilno poravnavo. Toda čeprav naj bi se o tem koraku dogovoril z večinskim lastnikom Orisa, delniško družbo Iskra iz Ljubljane, nihče od upnikov, niti večinski lastnik, ni bil pripravljen iti v prisilno poravnavo.
Ker zaposleni niso dobili plač niti po končanem kolektivnem dopustu in ni kazalo, da jih sploh bodo, so se 16. avgusta odločili za stavko, ki je trajala vse do 13. oktobra, dneva odločitve o začetku stečajnega postopka.
V Orisu je devet zaposlenih bilo članov SKEI Iskre instrumenti. Ko so se pred leti osamosvojili, smo se s člani iz naše nekdanje orodjarne, kasnejšega Orisa, dogovorili, da še naprej ostanejo naši člani. Zato sem tudi sprejela ponudbo, da vodim stavko.”
O vzrokih za propad Orisa nismo zvedeli veliko, ker v minulih dnevih nismo uspeli dobiti sogovornika pri Iskri d. d., večinskem lastniku Orisa. Mojca Pečar pa nam je povedala, daje Oris za lansko leto izkazal rahel dobiček, letos pa naj bi se krivulja poslovne uspešnosti strmo spustila navzdol, menda zaradi podkapitaliziranosti orodjarne in izgube dela poslov. Večinski lastnik je letos maja poskušal Oris prodati, vendar je po prepričanju v SKEI nastavil previsoko ceno. Potem pa je, tudi po prepričanju SKEI, vodstvo podjetja zapravilo nekaj časa s poskusom prisilne poravnave.
“Če bi se direktor odločil za stečaj takrat, ko so ga predlagali za-
posleni, bi bili konec avgusta delavci Orisa lahko že na zavodu za zaposlovanje,” meni Mojca Pečar.
Med trinajstimi že bivšimi delavci Orisa nihče ni blizu upokojitve, ven-
Pismo predsedniku SKEI Slovenije
Zaradi informacij in zapletov ob nastajanju novega zakona o delovnih razmerjih članstvo SKEI v Mariborski livarni pritiska na vodstvo sindikata v podjetju. Zaskrbljeni smo, ker se sindikati na predloge delodajalcev in gospodarske zbornice ne odzivajo. Izjema je le skupna protestna izjava štirih sindikalnih central o tem, daje treba zbornico izločiti iz nadaljnjih pogajanj. To potezo članstvo v celoti podpira.
Enotno menimo, daje med nastajanjem tega zakona potrebno pritiskati na delodajalce in o tem obveščati tudi javnost.
dar naj bi se, tako se govori, vsaj za osem ali devet zanesljivo našla druga zaposlitev. Tri ali štiri naj bi menda vzeli v Iskro instrumente. Zelo vprašljiva pa je usoda edinega delovnega invalida med njimi ...
Nekdanji delavci Orisa bodo iz stečajne mase terjali štiri plače, regres in odpravnine. Ali bodo terjatve dobili poplačane in predvsem v kolikšnem deležu, pa je odvisno od višine premoženja Orisa. 6.
Sam sem na to vprašanje na sestankih SKEI opozarjal vse od leta 1998. še posebej letos. Ker pravega odziva ni bilo, se bojim, da se bomo odzvali, ko bo že prepozno. Očitno je namreč, da želijo delodajalci delavstvo podjarmiti.
Prepričan sem, daje treba o tej za' devi sklicati problemsko konferenco SKEI ali vsaj sejo republiškega odbora-Na tej seji bi morali določiti strategijo naših aktivnosti, s katerimi bom0 zaščitili pravice, kijih delodajalci hočejo vzeti delavcem. Mislim, da moramo biti seznanjeni s predlogi in Prl' pombami pogajalcev, s katerimi nastopajo v ekonomsko-socialnem svetu-Sindikati dejavnosti smo poklicani,da jih verificiramo in damo pogajalce111 mandat za nadaljevanje pogajanj-
Prepričan sem, da nas takšni pozivi lahko zdmžijo v še močnejšo in bolj homogeno organizacijo. Le takšni bomo za članstvo dosegli to, kaf od nas pričakuje.
Branko Medi**
predsednik SKEI Mariborske liva
PRAVNI § V E TOVALEC
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_
Upokojitev dveh prijateljic
Vprašanje: Sodelavki, dobri prijateljici, sta pri istem delodajalcu zaposleni, odkar sta prvič skoraj sočasno sklenili delovno razmerje. Obema se bliža upokojitev. Zanima ju, kdaj se lahko upokojita. Prva se je rodila 11. novembra 1948, zaposlena pa je od 16. julija 1964. Že nekaj let je delovna invalidka. Nima otrok. Druga se je rodila 2. aprila 1948 in je zaposlena od 1. julija 1964. Ima dva otroka.
Prva sodelavka seje prvič zaposlila stara le 15 let 8 mesecev in 5 dni. Pred 18. rojstnim dnevom je imela torej kar 2 leti 3 mesece in 27 dni oziroma 27,9 meseca pokojninske dobe. Polno pokojninsko dobo je dosegla že leta 1999. Starostno se ni mogla upokojiti, ker j e bila za 2 leti premlada, saj lani še ni dosegala potrebne upokojitvene starosti 53 let. Potrebno upokojitveno starost bo dosegla šele leta 2002, ko bodo ženske morale imeti 54 let. Na račun 27,9 meseca dosežene pokojninske dobe pred svojim 18. rojstnim dnevom seji bo ta splošno do-
ločena upokojitvena starost lahko znižala za 2 meseca in 10 dni. To pomeni, da se bo lahko starostno upokojila 1. septembra 2002. Takrat bo imela že polnih 38 let pokojninske dobe. Za 35 let pokojninske dobe, ki jo je dopolnila do konca leta 1999, ji bo priznanih 85 odstotkov odmere pokojnine od pokojninske osnove. Za dodatna 3 leta zavarovanja po 1. januarju 2000 pa še dodatnih 4,5 odstotka oziroma skupaj 89,5 odstotka. To je enkratno visoka odmera pokojnine, ki jo ženske lahko dosegajo prav zaradi tega, ker jim pokojninska reforma prizna odmero,
kakršna je veljala do konca 1999. leta, ter jim k tej doda še vso odmero po letu 20()0. Prva prijateljica bo torej zaradi reforme morala res delati 10 mesecev dlje kot pred reformo, toda imela bo do smrti tako visoko pokojnino, kot je ženske prej niso mogle doseči.
Še odgovor na vprašanje, kdaj bi se prva sodelavka lahko predčasno upokojila, če bi uveljavljala status delovne invalidke. Kot dovolj stara delovna invalidka z dovolj pokojninske dobe bi se lahko predčasno upokojila že na svoj 53. rojstni dan, to je 1L novembra 2001. Pokojnina bi seji v tem primeru odmerila v višini 88 odstotkov. Toda zaradi pred-časnosti bi seji do 58. leta starosti od pokojnine vsak mesec odbijalo po 5 odstotkov. Naj se sama odloči, kaj ji je bolj pomembno: čim prej v pokoj (predčasna upokojitev novembra 2001) ali precej višja pokojnina (starostna upokojitev septembra 2002).
Dmga sodelavka se je prvič zaposlila stara 16 let in 3 mesece. Pred 18. rojstnim dnevom je torej imela že 1 leto 9 mesecev oziroma 21 mesecev pokojninske dobe. Rodila je dva otroka, ki sta oba slovenska državljana. Polno pokojninsko dobo je prav tako dosegla že leta 1999. Kljub temu pa se ni mogla upokojiti, ker še ni dosegala potreb-
ne upokojitvene starosti 53 let. Up°" kojila se bo lahko leta 2001, ko b° za ženske veljala že splošna up0' kojitvena starost 53 let in 8 mes6' cev. Na račun pokojninske dob pred 18. letom starosti pa leta 200L žal, še ne more računati na kaki"s' no koli znižanje te starosti. Toda)111 račun dveh otrok seji ta starost zn>z' za 2,5 meseca, na 53 let 5 mesece in 15 dni. Toliko pa bo stara 17. sep tembra 2001. Takrat se bo lahk upokojila. Septembra 2001 bo ime* že 37 let pokojninske dobe. Odm^ jena ji bo pokojnina v višini 88 “ pokojninske osnove. Zaradi ref°r' me bo morala torej delati 5,5 ib6 seča dlje kot pred reformo.
Naj pojasnim, daje v prehodne1] obdobju, v katerem se polna pok°J ninska doba za ženske postopob’ viša s 35 na 38 let in potrebna up° kojitvena starost s 53 na 58 let, va* no, ali seje ženska rodila na zaČetk ali na koncu leta. Če se je namf6 rodila novembra, v danem letu P velja potrebna upokojitvena star0’ 53 let in 8 mesecev, ji bo to sevc^ onemogočilo, da se upokoji v lc* ' ko ima 53. rojstni dan. Pa še to! 0“ kar so mogoče olajšave na račun vila rojenih otrok, se matere lahk upokojijo prej kot ženske brez 0 rok. Zato je izračun datuma up°k j it ve za vsakogar drugačen.
SEDEM dni v sindikatih
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V zadnjem desetletju so plače ras*e Počasneje od produktivnosti, zaradi česar se je povečeval dobiček.
Minimalne plače so določene s kolektivnimi pogodbami dejav-nosti, ki zajemajo vse delavce.
Posebnost Francije so panož-nc kolektivne pogodbe, katerih sPlošno veljavnost razglasi drža-Va- y zadnjem času se uveljavljajo ,udi kolektivne pogodbe v podjetjih.
Sindikati si prizadevajo, da bi Pri plačah še naprej upoštevali 'S a nost, delodajalci pa težijo k nadevanju uspešnosti.
Država ima veliko vlogo pri ko-ektivnih pogajanjih, saj določa btinirnalno plačo, ki se običajno Poveča bolj kot inflacija.
visoka minimalna plača zmanj-uJe razpone med nlačami. Kar 60
stotkov plač je le za malen ad ravnijo minimalne plači I " Podjetjih z več kot 50 za enimi delavci po zakonu par Pirajo pri dobičku. Plače se
^CUlpin	nn nn/JInnj
ti produktivnosti, inflac “Poštevajo v celoti.
Kolektivne pogodbe zaji sKoraj vse delavce podjetniš sodbe pa so mogoče le v p r, ’ Kier so sindikati organi: , er je v sindikatih zelo ma ^eev, tudi teh pogodb ni v v Nemčiji so se regional:
6<Uanio ... ,..1:• I .1 .	__ •
a (za nočno delo zrn . stoikov osnovne plat mška pogajanja so m npi-Z*ast' v telekomunik
cernhrih večJih industrij ti Ključen vpliv na plai Plač 'rna-*0 kovinarji, ki
Posel °S OVanje' Po Uh:'^ost v Nemčiji. Ir,tev rasti plač.
Pri določanju plačne politike v Evropski uniji je veliko podobnosti
(Povzetek primerjalnega pregleda oblikovanja plač v Evropski uniji avtorja Braneta Mišiča)
Kolektivne pogodbe zelo natančno določajo vse postavke plačne politike (plačo, dodatke, pogoje dela a). Kolektivne pogodbe delijo zaposlene na fizične delavce in nameščence (imajo vsak svojo pogodbo).
Sindikat nemških kovinarjev (IGM), ki ugotavlja, da restriktivna politika rasti plač ni povečala zaposlenosti (tudi dobički se povečujejo), si prizadeva za hitrejšo rast plač.
Podatki kažejo, da povečana produktivnost bolj vpliva na rast dobičkov kot plač. Opaža se tudi zniževanje dodatkov k osnovni plači. Soodvisnost med rastjo produktivnosti in rastjo plač pa je kljub temu dokaj visoka.
Plačna politika v Grčiji je dokaj centralizirana. Leta 1997 so v tej državi sprejeli Pakt o zaupanju, ki določa glavne smeri gospodarske politike in razvoj, spremembe na trgu dela in glede doseganja konkurenčnosti.
S pogajanji na nacionalni ravni določajo minimalne osnove plač. Spet so uvedli eskalacijo, ki sojo ukinili leta 1981. Poleg kolektivne pogodbe na nacionalni ravni so uveljavljene tudi pogodbe v dejavnostih in podjetjih, ki vsebujejo višje standarde.
Minimalne plače določajo na pogajanjih med Zvezo industrije Grčije in Generalno konfederacijo sindikatov. Tako določne minimalne plače ministrstvo predpiše za vse zaposlene. Minimalne plače delavcev so različne, odvisne so od starosti, delovne dobe, kvalifikacije in zakonskega stanu posameznega delavca.
Grški sindikati na pogajanjih o plačah izhajajo zlasti iz podatkov o gospodarski rasti, povečevanju dobičkov in rasti dobičkov. Sklicujejo se tudi na zaostajanje plač za plačami v EU.
Posebnost Grčije je 10-odstotni dodatek k plači za poročene, strokovnjakom se plače povečujejo po 10, 15 in 20 letih delovne dobe ...
Plačna politika na Irskem je decentralizirana in temelji na socialnem sporazumu, ki ga sklenejo sindikati, delodajalci in vlada. Ta določa rast plač, obvezno za vso
državo. Na lokalnih ravneh se je mogoče pogajati o dveodstotnem povečanju plač v podjetjih. Odstopanja so mogoča le zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca.
Socialni sporazum določa rast plač, ki zaostaja za rastjo produktivnosti. Sporazumi v podjetjih zadevajo dodatno 13. plačo na podlagi udeležbe zaposlenih v delitvi dobička.
Minimalna plača je odvisna od dejavnosti in tako je na Irskem kar 16 različnih minimalnih plač. Aprila letos so se dogovorili za enotno minimalno plačo, ki na uro znaša 1150 tolarjev. Z njeno uveljavitvijo bo kakšnih 12 odstotkov delavcev prejemalo višje plače kot dosedaj.
S takšno politiko so v tej državi dosegli veliko nižjo stopnjo
Brane Mišič
brezposelnosti, kot je povprečje v Evropski uniji (dolgotrajno brezposelnih imajo le tri odstotke). Hkrati so dosegli izjemno visoko gospodarsko rast - znaša kar sedem odstotkov na leto.
Plače sledijo inflaciji, vendar precej zaostajajo za rastjo produktivnosti.
V irske sindikate je povezanih kakšnih 55 odstotkov zaposlenih. Sindikati, ki se želijo pogajati, morajo za to pridobiti licenco. Pogoj zanjo je najmanj 1000 članov in 48.000 mark denarnega jamstva, kar je treba vplačati vrhovnemu sodišču.
Za Italijo pravijo, da za plače velja sistem brez sistema. O plačni politiki se od leta 1993 dogovar-
jajo vlada, delodajalci in tri sindikalne centrale. Indeksacijo plač je prej določala “scala mobile” (gibljiva lestvica), ki sedaj ne velja več. Sedaj plače usklajujejo z inflacijo, zaradi česar rastejo počasneje.
Kolektivne pogodbe dejavnosti, sprejete na nacionalni ravni, določajo višino minimalnih plač, ki znašajo kar 80 odstotkov vseh plač.
Po sporazumu iz leta 1999 lahko kolektivne pogodbe sprejemajo tudi v podjetjih, ki so po nekaterih ocenah povečale plačno maso za dva odstotka. Kolektivne pogodbe veljajo za 92 odstotkov zaposlenih.
Sindikalne centrale so si na pogajanjih o socialnem sporazumu iz leta 1998 prizadevale za vključevanje inflacije v rast plač. UIL je skušal doseči, da bi pri določanju rasti plač upoštevali inflacijo in produktivnost. Kovinarji pa so zahtevali upoštevanje celotne inflacije, da bi tako zaščitili kupno moč delavskih plač.
Podatki kažejo, da v Italiji v zadnjih letih, to naj bi bila cena vstopa v EU, plače rastejo počasneje kot dobički. Dobro pa je, da se je zaradi monetarne unije znižala tudi prej kar visoka inflacija.
Sindikati so za kovinsko industrijo dosegli, da so nadure omejene na dve uri dnevno, osem ur tedensko in 150 ur letno. Dodatek za prvi dve naduri je 20 odstotkov, za nadaljnje ure pa 25 od-stototkov. Za nočno delo do 22. ure znaša dodatek 25 odstotkov, za kasnejše ure pa 30 odstotkov. Delo na praznik je plačano 50 odstotkov več.
Dopust traja štiri tedne, v nekaterih okoljih je daljši na račun delovne dobe.
Socialne dajatve iz bruto plač znašajo 50 odstotkov in so najvišje v Evropi.
Na Nizozemskem imajo Sklad za delo, v katerem se usklajujejo delodajalci in sindikati. Čeprav so oboji avtonomni, osnovne okvire plačne politike določa država. Ker se uspevajo dogovoriti skoraj o vsem, ima ta država zelo malo socialnih konfliktov.
(Se nadaljuje) Pripravil: F. K.

Presežnim delavcem Jeklotelme Trgovine ponujajo del odpravnine v bonih
Mariborsko podjetje Jekloteh-na Trgovina je pred dnevi zaprlo svoj prodajni center v bližini mariborske avtobusne postaje. Kar 32 delavk in delavcev tega centra je podjetje poslalo na čakanje. Sredi prejšnjega tedna se je vodstvo podjetja z direktorico Danico Margan na čelu sestalo s prizadetimi delavci in predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije ter Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije v podjetju.
Vodstvo podjetja je delavce seznanilo, daje Jeklotehna Trgovina v postopku prisilne poravnave. Ob finančni reorganizaciji bo podjetje prisiljeno odpustiti tudi trajno presežne delavce, med katerimi bo tudi 32 delavcev prodajnega centra. Jeklotehna Trgovina ima svoje prodajne prostore tudi v trgovski hiši Merkur. Koliko delav-
cev bodo skupaj opredelili kot trajno presežne, pa še ni znano.
Trajno presežnim delavcem je vodstvo podjetja predlagalo izplačilo odpravnine v dveh delih. Prvo polovico naj bi dobili novembra v bonih Merkurja, drugo polovico pa decembra v gotovini. Za izplačilo odpravnin 32 trajno presežnim delavcem iz prodajnega centra pri avtobusni postaji potrebuje Jeklotehna Trgovina okoli 47 milijonov tolarjev, ki jih sedaj nima. Prizadeti delavci se z izplačilom polovice odpravnine v bonih ne strinjajo, saj bi bili z njimi prisiljeni nakupiti v Merkurju stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Denar pa nujno potrebujejo za položnice in kritje nujnih življenjskih stroškov.
Po razpravi je vodstvo podjetja delavcem ponudilo izplačilo odpravnin v gotovini, in sicer 60
odstotkov v decembru, preostanek pa v največ štirih mesečnih obrokih. Delavcem, ki so pripravljeni polovico odpravnine sprejeti v bonih, pa bo podjetje bone izročilo že novembra. Delavci so se s predlogom v načelu strinjali, čeprav se zavedajo, da lahko pride pri izplačilu odpravnin še do kakšnih zapletov. Jeklotehna Tgovina namreč še nima dovolj likvidnih sredstev za izplačilo odpravnin, vendar vodstvo podjetja pričakuje, da se bodo zaradi prednovoletnih nakupov konec leta likvidnostne razmere izboljšale. Ali bo v Merkurju v središču mesta pred novim letom zares toliko prometa, kakor pričakujejo v podjetju, pa je drugo vprašanje, saj so avgusta nedaleč od mestnega središča odprli Europark, v katerem je kar 63 najrazličnejših prodajaln. Če Merkur ne bo dovolj konkurenčen, Jeklotehna Trgovina tudi v
prednovoletnem času ne bo ustva-rila toliko, kot v podjetju načrtujejo. Zato nekateri delavci po prc' govoru “boljše vrabec v roki kot golob na strehi” še vedno razmišljajo, ali se ni bolje zadovoljiti kar z boni.
Vodstvo je odpravnine delavcem izračunalo na osnovi neto plač. Delavci pa so prepričani, da mora biti osnova za izraču11 odpravnine bruto plača. Kadarkoli namreč naši zakoni govorijo o plači, gre za bruto plačo-Poleg tega pa tudi v kolektivu' pogodbi za dejavnost trgovine, ki je bila objavljena v Uradneu1 listu, jasno piše, da se odpravnine izračunavajo na osnovi bruto plače. Če vodstvo podjetja tega ne bo upoštevalo, bodo delavci s pomočjo sindikata p°°' jetje verjetno tožili za izplaC" lo razlike odpravnine. ^
SINDIKAT DELAVCKV TRGOVINE SLOVENIJE
p» 1	___
" > /jššPiž^-
J)te 9
tudi trgovci imajo
družine
MEDECJS/C/ POČfn/C
Trgovke in trgovci imajo pravico do nedeljskega počitka
Čeprav nam je na državni ravni uspelo spremeniti pravilnik o obratovalnem času prodajaln in tako praznično in nedeljsko delo nista več redni obratovalni čas, naše delo še ni končano. V naslednjih dveh mesecih bodo občinski in mestni sveti sprejemali lokalna merila za določanje obratovalnega časa prodajaln, na njihovi podlagi bodo pristojni upravni organi potrjevali urnik obratovalnega časa prodajaln za prihodnje obdobje. Naša naloga je vplivati na občinske in mestne svete, saj liberalno urejanje obratovalnega časa ni v našem interesu.
Prepričani smo, da morajo lokalne skupnosti pri sprejemanj0 odlokov poleg interesov delodajalcev in potrošnikov upoštevati tudi interes delavcev. Po našem mnenju naj bo nedeljski obratovalni čas prodajaln namenjen zlasti za nakup nujnih življenj' skih potrebščin. Dovoljenje zanj naj dobijo le tisti delodajalci. ki spoštujejo pravice delavcev do dnevnega, tedenskega in letnega počitka, delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije.
Ker želimo, da bi bili delavci - člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije - seznanjeni z našimi prizadevanji za omejitev liberalnega obratovalnega časa prodajaln, smo natisnili plakat, ki ga objavljamo tudi v Novi Delavski enotnosti.
Sandi Bartol, sekretar

n 11
h predstavniki 12 držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji J“* so se sredi prejšnjega tedna zbrali v Bratislavi na konferenci o p Socialnih in sindikalnih pravicah v razširjeni Evropi - izzivu za Evropsko konfederacijo sindikatov in sindikate držav članic. Predovniki sindikatov smo se seznanili z najnovejšo različico Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (v nadaljevanju Listina). Predovnikom Evropske konfederacije sindikatov smo povedali, kakšen Je položaj glede socialnih in sindikalnih pravic, povezanih z ratifika-C|Jo dokumentov Sveta Evrope, predvsem Evropsko socialno listino.
teke van den Burg, članica Evropskega parlamenta in članica de-,°vne skupine za pripravo Listine (predstavnica sindikalne zveze FNV 'z Nizozemske), je podrobno predstavila delo delovne skupine, ki Popravljala vsebino Listine. Posebej je poudarila, da so bila tej skupini °h ustanovitvi dana zelo omejena pooblastila in zato ni mogla pripraviti dokumenta, ki bi bil več kot le politična deklaracija. Delov-na skupina seje do aprila pogovarjala samo s posameznimi interes-,'mi skupinami (političnimi, sindikalnimi, nevladnimi ...) in tako Je šele junija pripravila delovno verzijo Listine. Pri tej seje seveda Pokazalo, da so v delovni skupini sodelovali predvsem politiki, saj besedilu praktično ni bilo ekonomskih in socialnih pravic. Tudi 'adnja različica listine, sindikati smo jo obravnavali avgusta, ni vse-°vala nekaterih bistvenih zadev. Delovna skupina je bila pri prijavljanju listine prisiljena sklepati kompromise s posameznimi dr--avami, saj sicer ne bi soglašale z njenim sprejetjem. Za sprejetje je
Konferenca o socialnih in sindikalnih Pravicah v evropskih državah
Sindikaliste tudi ubijajo
Namreč potrebno soglasje vseh držav članic EU. Listina pa je kot 'Učna deklaracija kljub temu korak naprej v primerjavi z dose-‘bjun stanjem. V njej namreč oblasti držav članic izražajo svojo Pravljenost za urejanje državljanskih, političnih, ekonomskih in jalnih pravic za vse državljane EU.
Prj retNlavniki iz Slovenije smo opozorili na problem sodelovanja p Sol'damostnih akcijah na nadnacionalni ravni, organiziranih v j Poro organiziranim akcijam na evropski ravni in na problem so-y ovanja v skupno organiziranih akcijah v podjetjih multinacionalk.
p-Pu se uporablja pravo posameznih držav, skupne ureditve pa ni. Pilila posameznih držav o uveljavljanju socialnih in sindikal-v Pravic so pokazala precejšnje razlike. Nekateri smo govorili predle 111 0 uveljavljanju socialnih pravic, drugi pa so predstavili prebij ? uveljavljanja sindikalnih pravic. Najbolj drastični primeri, ki redili največjo pozornost, so bili umor sindikalnega predstav-nekega podjetja v Romuniji (naročil gaje direktor); težak fi-jz Z1'napad (hude telesne poškodbe, odrezano uho) na sindikalista vat- cga tekstilnega podjetja na Slovaškem zaradi nameravane pri-sin.zacije podjetja, fizična preprečitev stavke na Malti, zaprtje 38 pr 'kalnih predstavnikov in kazenski proces zoper 28 sindikalnih San' StaVnik°v. Na Malti je šele pomoč mednarodnih sindikalnih or-sinriM?C'j zag°tovila zaščito sindikalnih predstavnikov zaradi njihovega Ptav- ne8a delovanja. Ob takšnih hudih primerih kršenja sindikalnih vQ|. 'c v nekaterih evropskih državah, o drugih pravicah ni bilo do-tjtezprave. Socialne pravice so običajno povezane z ekonomsko Vsem° ^rzave- Sindikalisti iz večine držav kandidatk so govorili pred-0 'em, kako njihove države z lahkoto sprejemajo novo zakono-y Zaradi EU, čeprav ni osnovnih pogojev za njihovo uveljavitev, je t):,Zvez' s temeljnimi pravicami v državah članicah Evropske unije jil, ^ a '^postavljena zakonodaja s področja soupravljanja v podjet-vPo(LStr'ji, ^jcr tuJ' delavci ne morejo biti izvoljeni v obratne svete ritjih. To ureditev je nujno spremeniti. Primerjalni pregled ures-član- anJa pravic v posameznih državah kandidatkah (večina držav Sl0v'c EU ni potrdila revidirane Evropske listine iz leta 1996, kar je *t°hifn'‘*a ,C storilaX je jasno pokazal relativno visoko stopnjo uza-toimVe Pravic pri nas. Razlike so seveda tudi pri nas, še posebej pri Ucenju posameznih določb Evropske socialne listine.
Metka Roksandič
Sindikalna lista
Oktober 2000	Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Prvi del		Javni sektor’ (nekdanje negospodarstvo) SIT
1. Dnevnice - cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.012,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.005,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.397,00
2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje)	49,83	49,83
(od 22. 8. 2000 dalje)	47,91	47,91
(od 5. 9. 2000 dalje)	48,81	48,81
(od 19. 9. 2000 dalje)	50,13	50,13
3. Ločeno življenje*	75.520,00	58.562,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec		
5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan)	582,00	582,00
Drugi del		
1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		
- za 10 let	57.912,00	49.232,00
- za 20 let	86.868,00	73.848,00
- za 30 let	115.824,00	98.464,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	377.604,00	571.569,00
oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to
	zanj ugodneje	zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca	113.281,00	98.464,00
- ob smrti v ožji družini	56.641,00	-
4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000)	80.783,00	80.783,00
5. Zajamčena plača	42.456,00	42.456,00
6. Regres za letni dopust
- najmanj	107.712,00
------------------------------------------------ 107.712,00
-ali največ	133.366,00
(70 % povprečne slovenske plače)
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS

Na dražbi premoženja Metalne ECCE ni bilo kupca
Na okrožnem sodišču v Mariboru je bila pred dnevi javna dražba za prodajo premoženja Metalne ECCE v celoti. Premoženje obsega 140 tisoč kvadratnih metrov stavb in zemljišč ter stroje, material, opremo in drugo premično premoženje. Stečajni senat, ki ga vodi sodnik Matjaž Stok, je premoženje na predlog stečajne upraviteljice Vere Zavrl ponudil kupcem v paketu za 5 milijard 456 milijonov tolarjev, vendar za nakup ni pokazal interesa nihče.
Na prvi dražbi je bilo le deset poslušalcev. Poleg predstavnikov medijev so bili med njimi predstavniki nekaterih podjetij, ki se zanimajo za nakup premoženja, vendar očitno ne za takšno izklicno ceno. Med slednjimi je bil tudi predstavnik podjetja Montavar. Stečajni senat bo odločitev o tem, kako in za kakšno ceno bo naprej prodajal premoženje Metalne ECCE, sprejel v kratkem. Sodišče ima več možnosti: lahko razpiše novo dražbo, lahko pa se odloči tudi za prodajo premoženja z zbiranjem ponudb. Prav tako bo moralo sodišče odločiti, ali bo prodajalo premoženje Metalne ECCE še naprej v celoti ali morda po delih.
V Mariboru se mnogi že sprašujejo, ali se bo tudi pri Metalni zgodilo kot pri prodaji Tamovega premoženja, ki gaje na koncu kupil konzorcij kupcev pod vodstvom Slovenske
razvojne družbe. Tudi pri Metalni ECCE v stečaju je namreč naj večja upnica Slovenska razvojna družba, ni pa še pokazala nobenega interesa ali pripravljenosti za odkup premoženja stečajnega dolžnika.
Kaj in kako bo s premoženjem Metalne ECCE, pa ni vseeno niti mestni občini Maribor. “Podobno kot pri Tamu je mestna občina Maribor zainteresirana tudi za ohranitev proizvodnje na lokaciji Metalne,” je pred dnevi na tiskovni konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. “Zato podpiramo povezovanje gospodarskih podjetij in Fakultete za strojništvo mariborske univerze, ki si prizadevajo za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v nekdanji Metalni, obžalujemo pa, da se v ta prizadevanja doslej še ni vključila Slovenska razvojna družba, ki je tudi največja upnica Metalne ECCE v stečaju.”
Po Sovičevih besedah so podjetniški načrti za tehnološko in programsko posodobitev nekdanje Metalne narejeni, vendar bi bila za to potrebna velika vlaganja.
Vsekakor bi bil čas, da bi stopili skupaj vsi, ki so zainteresirani za obstoj in razvoj proizvodnje na lokaciji nekdanje Metalne. Zakaj bi morali čakati tako dolgo, kot so zainteresirani pri Tamu?
T. K.
Bo nastal tudi konzorcij za nakup premoženja Metalne ECCE v stečaju?
Po neuspeli prvi dražbi za prodajo celotnega premoženja Metalne ECCE v stečaju smo za komentar zaprosili Bogdana Ivanoviča iz konference SKEI na lokaciji nekdanje Metalne.
“Dejstvo, da premoženje Metalne ECCE v stečaju ni bilo prodano na prvi dražbi, nas ni presenetilo,” pravi Bogdan Ivanovič. “Glede na dosedanjo prakso stečajnih postopkov v Sloveniji bi bilo presenečenje, če bi premoženje podjetja v stečaju bilo prodano že na prvi dražbi. Sicer pa v SKEI menimo, da se bodo za Metalno ECCE našli kupci, saj gre za podjetje, ki ima uveljavljeno blagovno znamko in zanimive proizvodne programe. Možno je celo, da bodo podjetje poskušala odkupiti druga podjetja, ki so nastala iz bivše Metalne in ki poslujejo na lokaciji nekdanje Metalne. Morebiti lahko pride celo do oblikovanja kakšnega notranjega konzorcija, ki bi mu pri oblikovanju razvojne strategije in programov priskoči-
la na pomoč tudi mariborska Fakulteta za strojništvo, kar bi v sindikatih zagotovo podprli.”
“Sicer pa si v SKEI prizadevamo za ohranitev proizvodnje in čim večjega števila delovnih mest na lokaciji nekdanje Metalne, zato budno spremljamo tudi potek stečajnega postopka. Doslej so delavci Metalne ECCE iz stečajne mase že dobili poplačan večji del prednostnih terjatev iz naslova premalo izplačanih plač, medtem ko terjatev iz naslova neizplačanih odpravnin še niso prejeli. SKEI namerava v stečajnem postopku preko svoje predstavnice v upniškem odbom predlagati, naj kupci, ki bodo vplačali varščino za nakup premoženja Metalne ECCE, predstavijo tudi razvojni program in zaposlitveni načrt. Kakorkoli že, za SKEI je bistveno, da ohranimo proizvodnjo in delovna mesta,” prav tako pravi Ivanovič.
T. K.
Bogdan Ivanovič: Sindikat SKEI si prizadeva, da bi na lokaciji bivše Metalne ohranili proizvodnjo in čim več delovnih mest.
PRAVNI NA§V E TI
Piše:
Lidija Jerkič, univ, dipl■ '"L-
71rajno presežni delavci
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Postopek ugotavljanja trajno presežnih del"v cev je bolj zapleten in tudi natančneje opisan, ukrep za reševanje trajno presežnih delavcev so drugac' ni od ukrepov za reševanje začasnih presežkov, up°" števati pa je potrebno tudi določene kriterije in mC rila ter kriterije za določene kategorije zaščiten' delavcev. Razlogi za to so v dejstvu, daje delo de lavcev trajno nepotrebno in da lahko to dejstvo pn pelje tudi do prenehanja delovnega razmerja-Postopek ugotavljanja trajno presežnih del"v cev se v skladu z zakonom prične z ugotovitvi poslovodnega organa o obstoju trajnega preneha
. • .	.	_1_	ii ii	n i	i •	_
ebnih
nja potreb po delu delavcev. Poslovodni organ o razlogih, o številu ter kategorijah nepotn delavcev in o roku, v katerem bo prenehala P° treba po delu delavcev, čim prej obvestiti svet d lavcev ali organ, ki predstavlja delavce, in s'nd kat. Kadar gre za večje število delavcev, mora o vestiti tudi zavod za zaposlovanje. Obvesti predstavlja formalni začetek postopka. Kolek1' na pogodba začetek aktivnega sodelovanja postav J še nazaj, v fazo priprav na spremembe v strukt programa, proizvodnje, tehnologije in organ'z ^ cije poslovanja, ki bi lahko pripeljale do razlog za prenehanje potreb po delavcih. Organ upr" ljanja bo moral že ob sprejemu odločitev o teh sp membah predvideti ukrepe za preprečevanje ah K naj večje omejevanje prenehanja delovnega razr06 | ja. Namen določbe je pravočasna priprava na pr", lematiko presežnih delavcev skupaj s sindikati- ft stojnosti sveta delavcev so urejene v zakonu o -delovanju delavcev pri upravljanju.	a
Obvestilu poslovodnega organa sledi izdel programa za reševanje trajno presežnih del"vC ki ga sprejema organ upravljanja. Pri sprejema ^ programa mora biti v skladu z zakonom zag°t ljeno sodelovanje sindikata in sveta delavcev, W je ustanovljen. Sindikat in svet delavcev imata P vico dajati mnenja, stališča in predloge ter šp iki arbitražo, če ti niso bili upoštevani. D°k°h program je osnova za izdajo individualnih sK pov. Program je dokončen, če sindikat ali svet lavcev v 8 dneh po sprejemu programa ne pr" gata arbitražnega postopka. Če je postopek "Pa žen, je program dokončen, ko arbitraža tako od (21. člen kolektivne pogodbe).	^
Program reševanja trajno presežnih delavcev ^ ra vsebovati ukrepe za preprečitev ali kar najv^v jo omejitev prenehanja delovnega razmetja del"'_ (npr. prerazporeditev, do- ali prekvalifikacij"- r zaposlitev a), seznam nepotrebnih delavcev terd^j, pe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev s ljivih posledic prenehanja delovnega razmer)" nudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, d j zavarovalne dobe, zagotovitev pomoči za z"f J samostojne dejavnosti...). Program mora bi" finančno ovrednoten. V skladu z določbo k° „ livne pogodbe mora družba prikazati način z < tovitev sredstev za izvedbo programa, vklj"0^ sredstvi za nadomestila plač v odpovednem in za odpravnine.
SEDEM ONI V SINDIKATIH
št. 36/19. oktober 2000
Delavska hranilnica odprla Poslovalnico v Mariboru
Delavska hranilnica iz Ljublja-vC’ kije največja hranilnica v dr-j'avi, saj ima 42-odstotni tržni de-ez vseh slovenskih hranilnic, je na začetku tedna v Mariboru od-Pda svojo poslovalnico. V prisotnosti članov nadzornega sveta tet s evilnih poslovnih partnerjev in varčevalcev sta sodobne nove Prostore poslovalnice odprla ma-jahorski župan Boris Sovič in Pfedsednik uprave Delavske hra-m‘nice Jože Stegne.
I kakor je dejal Stegne, bo De-avska hranilnica z novo posloval-, !Co svojo ponudbo še bolj pri-• 1Zala svojim komitentom. Otvo-, ev Poslovalnice je po njegovih nsedah prvi rezultat združitve ariborske Hranilnice - Posojilih Volavške hranilnice aprila ... skupno poslovanje pa je tl" D julija.
: ^družitev za nas pomeni več-'nančno moč hranilnice, večje most poslovanja, večje mož-
nejše poslovanje,” je dejal Stegne. “Tudi v bodoče bomo delovali tako, da bo naše poslovanje v korist varčevalcev in delničarjev ter da bo varno in poslovno uspešno. S ponudbo naših storitev bomo zagotavljali ugodnejše pogoje varčevanja in najemanja kreditov, kot jih nudi bančno okolje.”
Delavska hranilnica dosega po združitvi z mariborsko hranilnico in posojilnico nadpovprečno dobre poslovne rezultate. Po triletnem poslovnem načrtu, sprejetem ob združitvi obeh hranilnic, naj bi se bilančna vsota vsako leto povečala za 24 odstotkov, vendar je že v prvih devetih mesecih letošnjega leta večja za 19 odstotkov. Sicer pa znaša bilančna vsota Delavske hranilnice blizu 5,3 milijarde tolarjev, jamstveni kapital pa 523 milijonov tolarjev.
Hranilnica dodeli pretežni del kreditov - kar 92 odstotkov - občanom, vsak mesec povprečno odobri občanom posojila v višini 350 milijonov tolarjev. Trenut-
no ima pri Delavski hranilnici okoli 13.000 občanov kredite do
300.000	tolarjev, kar kaže tudi na razpršenost in varnost naložb. Kakor je povedal Stegne je Delavska hranilnica, po združitvi ima 94 delničarjev, v prvih devetih mesecih ustvarila za 64 milijonov tolarjev bruto dobička, kar je več, kot sta ga imeli lani ob koncu leta obe hranilnici skupaj.
Delavska hranilnica že od začetka svojega delovanja v letu 1990 opravlja posle varčevanja za občane, sindikate, društva in druge pravne osebe. Ob ustanovitvi si je zastavila cilj, da bo finančna institucija sindikatov (le-ti so tudi večinski lastniki hranilnice), da bo skrbela za ohranjanje realne vrednosti njihovih sredstev in da bo združevala tokove sindikalne članarine z vseh ravni sindikalne organiziranosti. Kakor ugotavljajo v Delavski hranilnici, ta cilj postopoma in uspešno uresničujejo.
V Delavski hranilnici, v njej dela 35 zaposlenih, nameravajo na

11
začetku novega leta preiti na elektronski način poslovanja, v kratkem pa nameravajo povečati tudi število predstavništev s sedanjih 15 na 40 do 50. Poleg poslovalnice v Mariboru ima Delavska hranilnica svoja predstavništva v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Ptuju,Celju, Slovenskih Konjicah, Žalcu, Šmaiju pri Jelšah, Velenju, Trbovljah, Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju in Novi Gorici.
Poleg razvoja mreže predstavništev v vseh večjih slovenskih občinah namerava Delavska hranilnica do leta 2002 povečati bilančno vsoto na 8 milijard tolarjev, vloge prebivalstva v strukturi vlog pa na 60 odstotkov. Hranilnica bo še naprej sledila načelom varnega poslovanja, donosnost na vloženi kapital pa naj bi znašala od 15 do 20 odstotkov.
Nova poslovalnica Delavske hranilnice pomeni za Mariborčane, kakor je dejal tudi mariborski župan Boris Sovič, veliko pridobitev. Poslej bodo imele sindikalne organizacije, društva in druge pravne osebe, še zlasti pa številni mariborski delavci, svojo - Delavsko hranilnico, ki nudi “malim” varčevalcem v vseh pogledih ugodnejše kredite kot večje banke.
T. K.
DELAVSKA HRANILNICA d.o.o.
Ljubljana, Dalmatinova 4
D K TO B E R
- MESEC VARČEVANJA
ČLANICE IN ČLANI SINDIKATOV
Delavska hranilnica
vam ponuia izjemno ugodno
Rentno varčevanje
Za rentno varčevanje, sklenjeno na:
-10 let
velja obrestna mera T + 5^85 °/o letno. - 5 let
velja obrestna mera T + 5^60 °/o letno. Najnižja mesečna vloga je 5.000,00 SIT.
Za vse sklenjene pogodbe v mesecu oktobru, Vam bo ob podpisu pogodbe hranilnica pripisala prGITUJO, ki bo enaka Vašemu mesečnemu pologu,
v zneskih od 5.000 do 1 0.000 SIT.
IZKORISTITE PRILOŽNOST, ODLOČITEV JE V VAŠIH ROKAH.
PREMIJA ZA RENTNO VARČEVANJE JE NAŠE DARILO ZA VAŠE ZAUPANJE.
Uprava hranilnice
Pogovor s predsednikom Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Domu starejših občanov Črnomelj Sergejem Časom
“Čeprav je naš dom še relativno mlad - lani smo praznovali 10. obletnico njegovega obstoja - je naredil na našem območju že veliko dobrega za ljudi, zlasti starejše,” pravi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Domu starejših občanov Črnomelj Sergej Čas, ki je tudi podpredsednik republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. “V našem domu imamo 205 oskrbovancev, vodstvo doma pa je vladi že poslalo v potrditev program, na osnovi katerega nameravamo odpreti tudi tako imenovani dnevni center za dnevno varstvo starostnikov. Otroci oziroma dmgi, ki skrbijo za starostnike, potrebne pomoči, jih bodo tako lahko pripeljali v našo ustanovo v dnevno ali nekajdnevno varstvo, ko bodo sami imeli službene obveznosti ali bodo šli na dopust.”
Pri pripravi programa za dnevni center so se v črnomaljskem domu starejših občanov zgledovali po izkušnjah v razvitih evropskih
venije. To ne pomeni, da delavci v domu nimajo problemov, temveč da jih, ko do njih pride, rešujejo s socialnim dialogom oziroma s pogajanji.
Predstavniki delavcev so dobro zastopani tudi v svetu zavoda, na seje sveta pa je vedno vabljen tudi predsednik sindikata.
Lepo, vendar pa tudi odgovorno in zahtevno delo
Kakšni pa so pogoji dela v zavodu? “Delamo v štirih izmenah. Delo je naporno, saj terja veliko zbranosti in obzirnosti do varovancev, ki so v povprečju stari okoli 70 let, mnogi med njimi pa so že dalj časa nepokretni. Res pa je, da so sobe sodobno opremljene in klimatizirane. Kljub temu pa delo s starostniki terja stalno skrb, marsikdaj je tudi fizično naporno, saj morajo naši delavci varovance dvigovati in podobno,” pojasnjuje Čas. “Delo je tudi odgovorno, saj morajo medicinski
Sergej Čas: Morali bi dvigniti osnovne plače, zakonodaja pa bi morala zavode stimulirati za razvijanje osnovne dejavnosti
smešno, če bi naš dom kuhal za ohceti, za starostnike pa bi nam zmanjkovalo časa?”
Čas je prepričan, da bi bilo treba
Solidarnost med zaposlenimi
Sindikat v zavodu si prizadeva za izboljšanje ekonomskega položa; ja delavcev, poleg tega pa skrbi tu* za solidarnost med zaposlenimi- v podjetju deluje blagajna vzajemni pomoči, v kateri lahko delavec dob' do 60.000 tolaijev brezobrestnega kredita, na območni organizacij' ZSSSpa lahko dobi do 100.000 tolaijev brezobrestnega kredita. S"1" dikat organizira tudi družabna st®" Čanja in izlete. Lani so bili delavCI zavoda na izletu v Italiji, letos P® v Posočju. Družabna srečanja s"1 dikat pripravi ob 8. marcu in 1 • i®3-ju, pa tudi za novo leto. “Redno sodelujemo tudi na športnih igrah i"j šega sindikata Zdravstva in socia* nega skrbstva,” pravi Čas.
“Sindikat zavoda dobro sode luje s krajevno pisarno v Med' in območno organizacijo, kjer J za področje zdravstva odgovore Jožef Kočevar. Seveda dobro so delujemo tudi z republiškim °“ borom Sindikata zdravstva in * cialnega skrbstva. Na obm°9
Dlani sindikata sn vsi zapnsleni BSEES
nomelj, člane ima tudi v Zdra stvenem domu Metlika jn Dole"J skih lekarnah,” pravi Čas. . .
Ali člani sindikata spremil ^ razprave o novi delovnopravni j konodaji? “Kaj nam bodo pri lanovi zakoni, delavce seveda za ma, vendar smo vsi skupaj o je Na sp ° iodaJ6
državah, kjer imajo takšne “vrtce za starostnike” že dalj časa. “V Nemčiji imajo takšnih centrov veliko, ogledali pa smo si jih tudi drugod po Evropi. Naš dnevni center bo prvi takšen v Beli krajini. V njem bomo, tako kakor vsem našim oskrbovancem, nudili zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo in prehrano. Povpraševanje po tovrstnih dnevnih storitvah je veliko. Mnogi otroci želijo imeti starše, ko ostarijo, doma, vendar pa imajo sami čez dan številne obveznosti. Naš dnevni center jim bo pomagal premagovati težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo. S tem bo celotno okolje veliko pridobilo, saj bo marsikdo v službi bolj produktiven, če bo vedel, daje za njegove ostarele sorodnike dobro poskrbljeno in da sam v zvezi s tem nima nobenih skrbi. Poleg tega pa bo dejavnost tega centra prinesla regiji 20 novih delovnih mest.” Kakor pravi Sergej Čas, dela sedaj v domu okoli 100 delavcev, prav vsi pa so člani Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. “Celo direktor plačuje članarino, ker ima pozitiven odnos do sodelavcev in sindikata.” Sicer pa sindikat v zavodu dobro sodeluje z direktorjem Milanom Krajncem, ki na področju socialnega skrbstva v Sloveniji tudi širše deluje, saj je predsednik Združenja socialnih zavodov Slo-
tehniki sami oceniti, kdaj varovanec nujno potrebuje zdravnika. Zdravnik je v domu trikrat tedensko, če gre za nujen primer, pa vedno obišče bolnika. Poleg tega je naš dom v 24-umi povezavi s telefonskim EKG-jem na Kliničnem centru v Ljubljani, tako da zdravnik lahko po telefonu dobi izvide in odredi terapijo za pacienta iz našega doma.”
Nestimulativna zakonodaja na področju plač
Zaposleni v domu imajo po Ča-sovih besedah plače po kolektivni pogodbi. Prikrajšani pa so, ker jim zavod ne sme izplačevati stimulativnega dela, saj ne pridobivajo sredstev s komercialnimi dejavnostmi. “V našem domu si prizadevamo za to, da bi čim bolj razvili in čim bolj kvalitetno opravljali našo osnovno dejavnost, za kar pa nismo nagrajeni, temveč kaznovani,” pravi Čas. “Sicer kuhamo, peremo in likamo za druge stranke ter nudimo pa tudi nego na domu, vendar bi bilo nespametno, da bi obseg komercialnih dejavnosti tako razširili, da bi nam zmanjkalo časa za naše oskrbovance. Naša zakonodaja je v tem pogledu nespametna, saj bi morala zavode bolj stimulirati za kakovostno opravljanje osnovne dejavnosti. Ali ne bi bilo malce
pri plačah dvigniti osnovni količnik, saj so različni dodatki samo mašilo za prenizke plače. Sicer pa zavod delavcem izplačuje plače redno, prav tako so prejeli regres za letni dopust. Zavod zagotavlja delavcem tudi toplo malico in jim po določilih kolektivne pogodbe vrače stroške prevoza na delo. Delavcem omogoča tudi športno-rekreativno dejavnost, denimo aerobiko ali brezplačno kopanje v Dolenjskih Toplicah.
še preslabo obveščeni.
no so, vsaj kar se nove zakonov^ tiče, delavci zaskrbljeni, saj s sp , jemom vsakega novega zakoni pravic izgubijo kot pridobijo, P vi Sergej Čas. Tomaži
NAJ SE VE..,
Znano je že, da sme delavec na dan premestiti največ 1000 » bremena. Naj večja dovoljena teža posameznega bremena je visna od spola in starosti delavca. Tokrat predstavljamo število t°9 glede na težo bremena, s katerimi se ocenjuje obremenitev dela Cci oziroma delavke* ki ročno premešča bremena. Čeprav sme ^ največ dvigniti kar 55 kg oziroma ženska največ kar 30 kg. Pa.g težo bremena, ki ga delavec ročno premešča, hitro narašča števj.^ točk. In te točke se nato še sešteva s točkami po drugih kriterij za ocenjevanje obremenitve.
Masa bremena v kg
Za moške	Za ženske Vrednost v točkjjSL-'
---------'J/
---------3^
---------jT,
--------"3/
---------3/
do 10 kg 10 do 20 kg 20 do 30 kg 30 do 40 kg
do 5 kg 5 do 10 kg 10 do 15 kg 15 do 25 kg
več kot 40 kg
več kot 25 kg
Vir: Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem preI9;<j Čanju bremen (Uradni list RS, št. 30/2000), s katerega zahtevami m° delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001.
8* tekmovanje telekomunikacijskih kabelskih monterjev - Memorial Vladimirja Lokarja
Parada znanja, hitrosti in spretnosti
Na Poštarskem domu na Mariborskem Po-n°rju je bilo konec minulega tedna 8. držav-n° tekmovanje telekomunikacijskih kabelskih monterjev - Memorial Vladimirja Lokarja. V Polaganju simetričnih kablov je tekmovalo 12 ./P«v polaganju oziroma montiranju optič-n'h kablov pa 11 ekip.
Predsednik uprave Telekoma Marjan Po-muk je udeležencem tekmovanja med dru-°.1.m dejal, da telekomunikacije postajajo no-1 na gospodarska panoga razvitega sveta, saj t st°Pa Slovenija v informacijsko družbo. Za Pa sta izjemno pomembna brezhibna grad-Ja in vzdrževanje telekomunikacijskih omre-n'| Izrazil je prepričanje, da bodo telekomu-'kacijski monterji iz vse Slovenije dokazali da so vrhunsko usposobljeni za svoje za-v evno delo. Član uprave Telekoma Adolf no60*40 pa -ie sodelujočim zaželel, da bi po-• Vno pokazali vse svoje znanje, spretnost, 'n >Znajdljivost.
, 0 tekmovanju je predsednik organizacij-^ega odbora Vinko Cvek dejal, da so ta tek-°vanja prerasla okvir stanovskih tekem in sPret manifestacija znanja, strokovnosti in
r Prcd leti smo tekmovalni del nadgradili z stavnim delom, kjer naši poslovni partnerji
predstavljajo svoje proizvode, materiale, tehnološke rešitve ter merilno opremo in orodja. Ker v novo tisočletje vstopamo z novimi izzivi, smo na osnovi lanskih izkušenj letos prvič izvedli spajanje optičnih vlaken in izdelavo optičnih spojk tudi v tekmovalnem delu,” je dejal Cvek. “Tekmovanje je potrdilo, da tehnologija spajanja optičnih kablov ni več
domena posameznih okolij, temveč veščina, ki jo strokovno obvladujejo številne ekipe tako iz vrst Telekoma Slovenije kot tudi njegovih poslovnih partnerjev in drugih izvajalcev." Po Cvekovih besedah vstopa Slovenija v novo tehnološko obdobje dobro pripravljena, saj so
ekipe pokazale veliko znanja, izkušenj, spretnosti, hitrosti in natančnosti.
Član uprave Milan Fujs pa je dejal, daje tekmovanje pokazalo tudi, kako pomembno je telekomunikacijsko omrežje kljub širjenju mobilnih telekomunikacijskih sistemov. Fujs je izrazil zadovoljstvo, da ima Slovenija tako dobre strokovnjake na tem področju.
Tekmovanje je poimenovano po velikem strokovnjaku in velikem človeku Vladimirju Lokarju, ki je bil tudi pobudnik in organizator prvega tekmovanja.
Rezultati: Simetrični kabli: 1. PE Celje (Aleš Lukman, Ivan Turnšek, Miloš Dečman), 2. TK in EL (Franci Cimemam, Darko Jovanovič, Miodrag Bilanovič), 3. PE Novo mesto (Janez Pirc, Matej Zorko, Miran Štimpfelj); Optični kabli: 1. PE Ljubljana (Bernard So-van, Damjan Hočevar), 2. PE Maribor (Dušan Pungračič, Aleš Grdadolnik), 3. PE Celje (Miran Romih, Gašper Knez).
Tekmovanje je vzorno organiziral organizacijski odbor, v katerem so bili poleg Vinka Cveka še Alojz Bokan, Tomaž Seljak, Edbin Skok, Iztok Pogačnik in Eva Grden.
Po tekmovanju so se udeleženci in gosti zadržali še na družabnem srečanju.
T. K.
SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
nepogrešljiv
z
"•e Mato Gostiša ' «
SPLOŠNI PRIROČNIK ZA 0™|SK
souHLl
pripomoček zlasti za vse:
■	člane svetov delavcev
m predstavnike delavcev v nadzornih svetih
■	delavske direktorje a sindikalne zaupnike m kadrovske delavce a člane (poslo)vodstev
Cena: 11.880 SIT
(DDV in poštnina vključena)
Qr°čila sprejemamo pismeno po faxu 04 231 06 26 ali po pošti na n°slov: Studio participatis, Bavdkova 50, 4000 Kranj.
P'»Vpili tsnaga |n»vodV», pripofotlia obrate'

V$E, KAR MORATE VEDETI
0 TEORIJI in praksi sistema delavske Participacije v sodobnem podjetju
Najboljši nogometaši SKEI spet iz Podravja
Kot so sporočili organizatorji le- je povedal Tone Motoh, vodja eki-tošnjega že 4. prvenstva SKEI v pe Celja, so tekme minile brez malem nogometu konec prejšnje- problemov in poškodb, tudi so-ga tedna, seje letošnjega tekmo- jenje je bilo v redu. vanja v dvorani Osnovne šole Li-	Kot zadnji dve leti so tudi le-
vada v Izoli udeležilo 12 ekip ob- tos zmagali nogometaši Podrav-močnih organizacij SKEI. Ker so ja, ki so v finalu do nog potolkli bile zaradi slabega vremena tek- Velenjčane, tretji so bili Gorenj-me le na enem igrišču, je prven- ci, četrti Zasavci, peti Korošci in stvo trajajo kar šest ur. Kot nam šesti Ptujčani.
Iztok Sabadin (predstavnik organizatorja), Albert Vodovnik in vodja ekipe Podravja.
Kaj pravi štoparski vodnik po galaksiji o demokraciji ...
Povzeto po Douglas Adams: “Zbogom in hvala za vse ribe...”
“Veš, ta robot prihaja iz starodavne demokracije ..."
“Misliš, iz sveta kuščarjev?"
"Ne”, je odvrnil Ford, ki je bil zdaj že nekoliko treznejši in razumljivejši kot poprej, saj je moral vmes na silo pogoltniti kavo, “tako preprosto pa spet ne. To bi bilo preveč enostavno. Na njegovem svetu so ljudje ljudje. Kuščarji pa so voditelji. Ljudje sovražijo kuščarje in kuščarji vladajo ljudem.”
“Čudno”, je menil Arthur, “sem pa mislil, da si omenil demokracijo.” “Saj sem jo", je rekel Ford. “Saj je.” “Ja", je začel Arthur in upal, da ne bo slišati preveč bedasto, “Kako pa, da se ljudje ne znebijo kuščarjev?" “Po pravici povedano, ne pride jim na misel”, je pojasnil Ford. “Vsi imajo volilno pravico, zato se jim zdi, da je vlada, ki so si jo izvolili, bolj ali manj vlada po njihovi želji." “Hočeš reči, da v resnici volijo kuščarje?”
“Oh seveda", je zmignil Ford. “Jasno.” “Ampak", Arthur se je spet odločil za veliko vprašanje, “Zakaj?”
“Če ne bi izvolili kuščarja", je razložil Ford, “bi lahko gor prišel napačni kuščar. Imaš kaj džina ?" “Kaj?”
“Vprašal sem”, je rekel Ford in v glasu se je razodevala vse hujša stiska,"če imaš kaj džina."
“Bom pogledal. Pripoveduj o teh kuščarjih."
Ford je spet zmignil z rameni. “Nekateri ljudje trdijo, da so kuščarji najboljše od vsega, kar jih je kdaj doletelo", je menil. ‘To je kajpak bedarija, popolna in brezupna bedarija, vendar jo je nekdo moral izreči."
Pokončnost
"Gospodična, vi ste zelo lepi, samo nekoliko bolj pokončno bi se morali držati, potem bi vaša lepota prišla še bolj do izraza! ”
“Kaj takšnega o vas - resnici na ljubo - ne morem trditi. Res pa je, da vas krasi pokončnost, ki je pri moškem najbolj pomembna."
“Gospodična, ali ste za izmenjavo? Jaz bi dal vaši lepoti nekaj pokončnosti, vi pa moji pokončnosti ne-' kaj svoje lepote! ”
Bivši fant
“Gospodična, kako to, da ste si na košarkarski tekmi dovolili sodnika zmerjati, češ da je impotenten kreten, pokvarjenec in brezveznik! Od kod vse to veste?"
“Moj bivši fant je!"

“Oh, tako lepo kot minulo soboto pa že dolgo nisem preživel nobenega dneva,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzdihnil rezkar Vili. “Sobotni dan mi bo ostal v čudovitem spominu!”
“Zares je bilo še kar lepo vreme!” je pritegnil strugar Lojze.
“Pa saj ne gre za vreme,” je zamahnil z roko Vili.
“No, pa tudi mrzlo ni bilo preveč,” je dodal Loj-
ze.
“Zares ni bilo mrzlo, vendar tudi to ni tako pomembno,” je ponovno zamahnil z roko Vili.
“Vili, v čem pa si potem tako užival minulo soboto, če je bilo vreme pri tem nepomembno?” je postal radoveden Rudi. "Si bil na kakšni svatbi ali gasilski veselici?"
“Kakšna veselica neki!” je vzkliknil Vili. “Ravno nasprotno: užival sem v miru in tihoti!"
“Aha, zdaj pa vemo, za kaj gre!” je smeje dejal mizar Tone. “Ženo si poslal na izlet in doma v miru užival, ali ne?”
“Ne, z ženo sva uživala skupaj,” se je namuznil Vili. “Če verjamete ali ne, toliko kot minulo soboto se že dolgo nisva pogovarjala."
“Vili, nehaj nas vleči za nos in nam, če si že začel, do konca povej, zakaj
si minulo soboto tako užival," je energično posegla v pogovor kuharica Špela in pomenljivo pomežiknila. “Drugače si bo še kdo med nami mislil, da ti
mir! ”
“Ali si v soboto ves dan spal?” se je začudilo Špela.
“Ah, Špela, zdaj vidim, da se ženske zares nic ne zanimate za politiko!” je nejevoljno dejal Vili. “V soboto je bil vendar predvolilni molk! Razumeš? Predvolilni molk!”
“ Vili ima prav! "je odločno pribil Lojze. “Predvolilni molk je velika stvar. Že star pregovor pravi’ da se človek uči govoriti tri leta, molčati pa trideset let!”
“Potem se ti, Lojze, še nisi naučil molčati," se je zarežal Rudi.
“Zakaj ne ? "je presenečeno vprašal Lojze, “Saj sem vendar star že več kot 50 let!”
“Že, že, samo poročen še nisi trideset let," g° je Rudi tako zbodel, da smo se vsi zasmejali-
“Jaz pa ne bom na to nič odgovoril,” je pomenljivo dejal Lojze. “Kdor molči, desetim odgovori! ”
“Ja, ja, molk je zlato! ” se je strinjal Tone. n
“Tone, ti to raje povej moji ženi, če si upaš, se je zarežal Rudi. “Če je molk zares zlato, P°' tem je moja žena uničila že na tone in tone zlata, zraven tega pa še moje živce!”
Meni pa bolj ko!
V
je bilo tako lepo, ker sta z ženo po dolgem času zopet skupaj počela nekaj, nakar sta glede na tvoja leta in na tvojo kondicijo že skoraj pozabila.”
“Špela, če bi rada preizkusila, ali sem pri svojih letih še za kakšno rabo, nimam nič proti,” je pohitel z odgovorom Vili. “Kar se tiče sobote, pa sem že lepo povedal, da nisem užival zaradi takšnih stvari, kot jih imaš ti v mislih, temveč zaradi tega, ker sem imel mir. Razumeš Špela, imel sem mir!!!”
“Razumem, Vili, imel si mir! "je vzkliknila Špela. “Samo tega ne razumem, kdo ti je dal mir. Zena? Otroci? Tašča? Sosedje? Prijatelji? Vsi skupaj?"
“Špela, mir so mi dali vsi tisti, ki mi cele dneve od jutra do večera hodijo po glavi in me nenehno gnjavijo, pa če to hočem ali ne,” je odvrnil Vili. “Mir so mi dali politiki, mediji, spolitizirani gospodarstveniki, politični aktivisti na terenu in drugi podobni tiči.”
“Ali te ti ljudje sicer gnjavijo?” je začudeno vprašala Špela.
“Seveda, draga moja Špela! ” je vzkliknil Vili. “Kadar sem v zadnjem mesecu prižgal televizijo, me je bilo vedno strah, da bo na sporedu kakšna dolgočasna okrogla miza o že sto in stokrat premleti politični temi. Če sem poslušal glasbo po radiu, nisem nikoli vedel, kdaj jo bo prekinil kakšen bedast propagandni spot lokalnega kandidata za poslanca. Kadar sem šel v mesto, nisem nikoli vedel, kdaj bo izza kakšnega vogala pred mene skočil politični aktivist in mi potisnil v roke propagandno gradivo svoje stranke. Ko sem šel v službo, sem se počutil kot na promenadi, saj se mi je z vsakega kandelabra nemo režala podoba kakšnega od kandidatov za poslanca v državnem zboru. Skratka, zadnji mesec sem skoraj znorel od politike. V soboto pa sem imel končno
ženske, ki zares rade malce več govorijo, parajo živce naši pod' tiki, ki se kar naprej delajo pametne in bese* dičijo o vsem povprek je jezno dejal Vili. “P°'
vprečen slovenski politik ti v hipu kot navita ur<j odgovori na vsako vprašanje, ne glede na to, a‘l se na zadevo spozna ali ne."
“Najhuje pa je to, da človek pred njimi ni’na nikjer miru,” je dodal Rudi. “To jesen so se p°' javili na vsakem občinskem prazniku, na vsaki ga' silski veselici in na vsaki pasji procesiji ter g°' vorili kot “raztrgani dohtarji”. Človek se vpra' ša, kaj pravzaprav naši politiki delajo, če ima}0 toliko časa za govorjenje?"
“Eh, kaj bi počeli?" je dejal Lojze. “Saj veste kdo je, kakor uči star slovenski pregovor, pravi p°' litik? Tisti, ki zna pred volitvami z lepimi besedami obljubiti, kaj vse bo naredil, po volitvah paJ še lepšimi pojasniti, zakaj tega ne more storiti- .
“Če je tako, potem je tudi naš direktor pr(tV politik! "je pribila Sonja iz računovodstva. “Pre' den gre na službeno pot v tujino, za kar dobi nUsf'
’ dnevnice, obljublja, kakšne posle bo sklon1 ■
Po vrnitvi pa zna vedno odlično pojasniti, zariI', di kakšnih objektivnih okoliščin mu to ni uspel0' “Vsi govorite, da politiki preveč govorijo in P1*, malo delajo. Čudi me samo, zakaj potem tega Pr<> } ■
lema, če je zares za vse tako moteč, ne rešimo,
imamo demokracijo, ali ne? "je radovedno vpr° šala praktikantka Suzana.
“No, Suzana, kako pa bi ti to rešila ? ” smo z m gohotnim nasmeškom vprašali vsi v en glas-
“Preprosto, z zakonodajnim referendumo
i m-
L
je energično odgovorila Suzana. “Tako kot Je , | zakonom predpisan predvolilni molk, bi m,.a uzakoniti tudi povolilni molk, ki bo trajal tri 'e iti enajst mesecev po volitvah. V tem času hi rali politiki delati, govoriti pa ne bi smeli. ŽJrL! |) ne bi državljani tako mimo in spokojno kot 01 nulo soboto živeli vse leto?”
IZOBRAŽEVANJE V ZSSS
Razpis seminarja
Kako organizirati produktivni svet delavcev
Seminar bo potekal 16. novembra od 9.00 do 16.00 ure v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana.
H|"ogram priporočamo članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom vseh ravni sindikalne organiziranosti.
VSEBINA:
'Naloge sveta delavcev v odnosih z drugimi participativnimi orga-v Podjetju in z organi upravljanja gospodarske družbe j^etdelaveev kot iniciator inovativnega podjetja in partnerske pod-
~ Organiziranje za delovanje sveta delavcev (Kako spoznamo poslovno panizacijski sistem, ocena razvojne problematike podjetja z vidika de-jsrnalcev, kako definiramo in lociramo potrebo po sodelovanju, opre-entev elementov organizacijske strukture sveta delavcev, iskanje part-I |7rlev na strani delodajalca, oblikovanje skupnih odborov in drugih ob-* sodelovanja z delodajalcem, postavitev informacijsko komunikacijskih povezav sveta delavcev)
iavnic^ sveta delavcev pri uveljavljanju sprememb v podjetju (de-
Metod'
le; predavanje, razprava, praktični primeri, rokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, univ. dipl. oec., svetovalka za
9anizacijo in upravljanje v Inštitutu za razvijanje organizacijskih siste-ciDl[/ ~ “'ROS” d. o. o., Ljubljana in izredna profesorica za znanstveno dis-p 'n° Organizacija ter avtorica vrste strokovnih del z obravnavanega področja.
Priiave

Cena'3 200,1
Zveza svo-no-
Zn seminarja, ki vključuje tudi strokovno gradivo in osvežilne napitke nar 13 000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za semi-Kntii6 1re0a priložiti potrdilo o plačilu kotizacije.
jr?ii° nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-\/. ?7511. Na virman pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar
1 sklic na številko 30.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
in vLr®ni' številki smo objavili razpis seminarja Sindikati vključevanje v EU. Organizatorji prijave še sprejemajo!
”6 in
PRIJAVNICA za seminar
KAKO organizirati produktivni svet delavcev
16. novembra 2000 v Domu sindikatov
Priimek: .
rojstva:
azPa, stopnja izobrazbe:
X
doma:
Xtitl
6V’ naziv in naslov družbe:
' Haziv in
naslov plačnika:
a številka plačnika:
X,
v
n° mesto:
s'Pdikata dejavnosti, katerega član ste:.
Ni,
N
1,6 v sil
ndikatu dejavnosti (navedite):
\ Sv6 v °bmočni organizaciji ZSSS (navedite):...........................
Hata delavcev:	DA	NE
L n'k sindikata podjetja:	DA	NE
Nn(navedi,e):............................................................
f X št.: - doma:........................- v službi:......................
"•... Žig in podpis odgovorne osebe:
...............dne..................
Nova, ugodna ponudb
KREDIT ZA NAKUP KURILNEGA OLJ



CLANICE IN ČLANI SINDIKATO LAHKO V ČASU KURILNE SEZONE NABAVIT KURILNO OLJE S KREDITOM DELAVSK
HRANILNICE

Pogoji:
• Kredit je namenski in sc- lahko dobi
/ rokom vračila: (), 7, 8, in () mesecev.
•	Obrestna mera je T + 3 °/o letno, oziroma 2,4 % letno, če pri zavarovanju kredita sodeluje sindikat kreditojemalca.
•	Stroški zavarovanja so I % oziroma 0 %, če pri zavarovanju kredita sodeluje sindikat kreditojemalca.
•	Stroški odobritve in vodenja kredita so 2000 Sil.
•	Znesek kredita je lahko največ do 320.000 SIT, kolikor znaša cena olja skup.tj s stroški prevoza za ?()()() I.
i Kredit dobi kreditojemalec iz|ilačan v gotovini.
> Kreditno dokumentacijo in druge informuc ije dobijo kroditojemalc i na sedežu območne organizuc ije sindikatov, v njenih krajevnih pisarnah ali pri svojem sindikalnem zaupniku.
•	Kreditno dokumenlac ijo in inlormat ije lahko dobijo kredilojemali i tudi na sedtvu hranilnic c' v I jubljani,
tel. 01/30 00 200 ali na sedežu njene glavne podružnice v Mariboru, tel. 02/ 2 4 S 0 H).
•	Kreditojemalec mora za pridobitev
' kredita izpolnjevali pogoje, ki jih
določa interno navodilo o odobritvi kredita.
•	Izpolnjeno kreditno dokumenlac ijo pošlje kreditojemalec (lahko tudi sindikat za vse kreditojemalce) na sedež hranilnic e oz. na sedež njene podružnic e.
» Kurilno olje* dostavi piodajalec kupe u krc‘dilojemalc u po dogovoru.
DKLAVSKA HRANILNICA <I.imi I.juhiJana, Dalmatinova -
NE HODITE ZASKRIIIIENI, DELAVSK/ LIPANU NIC A PONI) j A K ESI TEA l)A IIO VAŠ DOM TOPEL IN PRIJETEN
Uprav
SLOVENSKI SLIKAR IMPRESIONIST AVTOR SLIK V KRIŽANKI. SLIKAR JE BIL MAISTROV PROSTOVOLJNI BOREC ZA SEVERNO MEJO (1896-1975)
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 36(19.10. 2000):	Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izre^jflVt
pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov A (	nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagradami
.................................................................. tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko.
bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 30. oktobra 2
.............................................................. Pravilna rešitev gesel iz 34. letošnje številke Nove Delavske eno111
1. CATHERINE, 2. ZETA JONES, 3. SALMA HAYEK. Nagrado 5000‘°
3:................................................................ jev prejme Milan Melanšek, Gregorčičeva 20, 2000 Maribor.