^ dan ra*a» to praod*0*' sobot. 8ond«y» except and Hottdopa PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote " H red nitki In upravnllkJ prostori 1S07 Bouth Lawndsle Ave Office of PubUoattoo MOT Bouth Lavmdate Ava XXXVIII Cena Uata )• UM0 ygg^ TS^^TK iT^cH^ M SLSYISSr CHICAGO 23. ILL., PETEK. 11. OKTOBRA (OCTOBER 11). 1946 Subscript!«* W OO Yotrly ŠTEV.—NUMBER 198 AccepUnce for mailing at ipecial rate of portage provided for in section 1103, Act of Oct I, 1B1T, authortned on June 4. 1010 ovna konferenca odobrila aiijansko mirovno pogodbo tka linija bo tvo-novo mejo med lavi jo in Italijo • 0TOV OKRCAL ZAPADNE SILE 10. okt.-Kljub resne-®7jetskemu svarilu, da "sta-pokracije" zapadnega sve-jgjo izoliraU "mlade de-fccije" v vzhodni Evropi, je julijanska mirovna pogodbena na mirovni korvfe-Reprezentanti grupe slo-drzav so zahtevali po-glasovanje o vseh kon-vprašanjih in bili so Blok zapadnih sil je na vsej črti. Glasovanje nključeno danes ob 3:15 se je glasovanje pri-je ruski zunanji minister v svojem govoru okr-;losaško večino na konfe-Osmešil je trditev, da so , Indija in Abesinija de-■cije in poudaril, da tri-sovjetskih republik ni Ve-Btiranih na konferenci, lotov je napadal britsko-iiki načrt, ki določa ime-ijc governerja za Trst in 0 z veliko oblastjo. Trst podlagi tega načrta dobil Hjtfci režim. Prebivalci ne imeli volilne pravice in bodo pod kontrolo tujih Trst ne bo postal medna-»ivobodno ozemlje, temveč |d dominacijo britskih in iikih čet. izdelitev narodov v slovan-neslovanske države vodi Brdnost," je dejal Molotov. jctska delegacija apelira na acije drugih držav za kd-cijo v prizadevanjih za de-itični mir. Potrebni so romisi. Rusija se bo od-upirala poskusom zapadel, ako bodo slušali dikti-lovim slovanskim demokra-Sovjetska unija lahko di iz svojih lastnih izkušenj •vo izjavo, da ljudstvo, ki »vojo usodo v lastne ro-nepremagljivo." ilfRati slovanskih držav so no ploskali Molotovu, 1 zaključil svoj govor. ' renca je ratificirala ta- francosko linijo kot no 'jo med Jugoslavijo in Ita-Odobrila je tudi predlog Amerika poslala novo noto Moskvi Opozicija proti skupni kontroli Dardanel Washington. D. C.. 10. okt.— Vest iz diplomatičnih virov pravi, da je ameriška vlada poslala novo noto Rusiji, v kateri je ponovno naglasila svojo opozicijo proti skupni turško-sovjetski kontroli strategične Dardanel-ske ožine. Moskva že dolgo pritiska na Turčijo za skupno kontrolo in obrambo ožine in predlaga je direktna pogajanja. Turčija se u-pira, ker ima na svoji strani Ameriko in Veliko Britanijo. Diplomatični krogi v Wash-ingtonu so razkrili, da je Turčija zavrnila ^ovjetsko noto z zahtevo o skupni turško-ruski kontroli Dardanelske ožine, ne pa predloga glede direktnih pogajanj. Turška vlada v Ankari je uverjena, da jo bosta Amerika in Velika Britanija še nadalje podpirala v opoziciji proti Rusiji. Miru na Kitajskem še ne bo Prizadevanja ameriškega generala se izjalovila Nanking, Kltajaka. 10. okt.— Nobenega upanja ni za mir na Kitajskem. To dejstvo je demonstriral generalisimo Čiang Kaišek v svojem govoru po ra-d'u na predvečer obletnice kitajske republike. V svojem govoru je dal razumeti, da ni izgleda za spravo med njegovo centralno vlado in komunistično stranko. Vse kaže, da se bo civilna vojna na Kitajskem nadaljevala. Ameriški general George C. Marshall, posebni odposlanec predsednika Trumana, je priznal, da so se njegovi napori za spravo med centralno vlado in komunisti izjalovili. On bo da-Sanghaj, kjer bo Domače vesti do v bolnišnici Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary's se še vedno nahaja rojakinja J. Kunstelj iz Gilber-ta. V isti bolnišnici čaka operacije tudi Frank Belaj iz Virgini-je, Minn. Išče brata Helena Ličan, rojena Iskra, doma iz Zabič pri Ilirski Bistrici, oziroma iz Podgraje št. 13, Slovensko Primorje, Jugoslavija, želi izvedeti za svojega brata Jožeta Iskro. Prosi ga, naj se zglasi. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrl Frank Ma-raz, star 66 let, doma iz Slavine pri Gorici, v Ameriki 26 let. Bil je član društva 264 SNPJ na zfipadni strani in SDZ. Tukaj zapušča ženo in poročeno hčer, v starem kraju pa dve sestri.— Umrla je Angela Rudman, rodom Hrvatica, stara 74 let in članica HBZ. Tukaj zapušča sedem sinov, v Anacondi, Mont., pa brata Johna Popoviča.—V bolnišnici je umrla Johana Me le, rojena Svete, stara 69 let, doma iz Kamnika pri Preserju, v Ameriki od 1899. Bila je članica KSKJ, SŽZ in K. of C. Tur kaj zapušča moža, pet sinov, dve hčeri in pet vnukov, v starem kraju pa brata.,— Pri družini Walter Lsmpe VCollinwoddti so se oglasile rojenice in pustile hčerko, pri družini Albert Phillips pa sinčka. Akcija proti ruskim obiskovalcem Justični department zahteva registracijo New York. 10. okt.—Justični department je naslovil formalno pismo Šestim odločnim ruskim delegatom in petim članom ukrajinske kulturne delegacije, ki so se udeležili Ameriškega slovanskega kongresa v New Yor-ku, s pozivom, naj se registrirajo kot agenti tuje driave. Pismo vsebuje tudi svarilo o možnosti legalne procedure, ki bo odrejena, če bodo ignorirali poziv. Akcija departmenta proti ruskim obiskovalcem nima primere. Registracija tujih agentov v Ameriki je bila vojni ukrep v svrho kontrole aktivnosti onih, ki so širili zunanjo propagando. Ukrep se doslej ni izvajal proti tujcem, ki so prišli v Ameriko kot obiskovalci. Neki uradnik ruskega generalnega konzulata v New Yorku je dejal, da se ruski obiskovalci niso registrirali. Ne nasvet konzulata so zavrnili vso povabila od organizacij in pripravljajo se na odhod domov. Ameriko bodo zapustili o prvi priložnosti Sovjetsko poslaništvo v Wash-ingtonu se o zadevi posvetuje z ameriško vlado. Med. Člani delegacije so sloviti pisatelj Aleksander Konej-čuk, bivši ukrajinski tunan j i minister; general Vasilij Kozlov, junak Sovjetske unije in bivši poveljnik beloruskih partizanov ki so se borili proti Nemcem v vojnem času, in gttyeral Aleksander Gundorov^ jprvdsednlk vseslovenskega odborti v Moskvi nes odletel v fo sil o italijanskih repa* konferiral z generalom Enlajem ^ v vsoti $325.000,000 Od be^nikom kitajske komuni- o italijanskih kolonijah j« bila odložena za eno 'JeUki Predlog, da morajo * ■ imenike čete zapusti-- * dni P" podpisu itali- nurovne pogodbe, je bil 14 proti šestim glaso- jjjov je v svojem govoru «oMol/:tev Kdvarda Kar-^celn.ka jugoslovanske Arneiika in Veli u ata ustanoviti « rtv.rn v Trstu. Na- * da so bdi nedavni '1« demonstracije v Trstu britaUhia ■vedel je, ^tegično tržaško ozem E*1^' Mi 1, pod Jugo L t -L ^ ■ ko bodo Vfc L5* Trst in ■ ^oilav, fciUlilsn •Mi " kel Mo-ii narodi pri-vsa Julijska Jugoslaviji, bo priznala ka republika, ala zaključ . strov štirih ve- * nacionalizacije Ju ■ n° ■slavijo in Ita-priznava upre ^nskih zahtev Hist ven 'ja d'»*eženi s vprašanjih stične stranke. Kaišek je v svojem govoru po novil zahtevo, da morajo komunistične sile odložiti orožje. Amerika lahko naeičuje tvoje prebivalce Washington,, D. C., 10. okt.— Predsednik Truman je dejal, da bo Amerika vedno lahko nasiče-vala svoje prebivalce, ker ima dovolj živil. Ona bo lahko pomagala tudi prebivalcem drugih držav, v katerih ljudje stradajo italijanske mirovne pogodbe Mirovna konferenca ni storila skoro ničesar v zvezi z iskanjem novih rešitev problemov, ki bi bile za vse sprejemljive. To le dokazuje važnost načela koope radje med velesilami, čeprav se je tudi to načelo po krivdi za psdnih sil izkazalo za oviro. Slovanske države so za usts novitev prijateljskih odnošajev z drugimi državami. Za seds nji razkol so odgovorne zapedne sile. Ce bi bile slednje v res niči za demokratični mir, bi se vsa vprašanja in problemi Ishko rešili." < Danes se bodo pričele disku zije o mirovnih pogodbah za o-stale bivše sovražne države. Te so Rumunija, Ogrska. Bolgsrija in Finska. Sarnoff napovedal kontrolo vremena Nova odkritja na polju radijske vede New York. — David Sarnoff, predsednik Radio Corp. of America, je napovedal, da postoji možnost kontrole vremena, dostavljanja pošte po radiju in raz govora med osebami s pomočjo radija po vsem svetu. Sarnoff je razkril svoje napo vedi na proslavi, ki je bila prirejena ob priliki 40 letnice njegovega udejstvovanja na polju radija. Dejal je, da v zadnjih štiridesetih let je rszvoj radijs zelo nspredovsl in je dostavil: "Kot znsnost meri čss, se lshko reče, da smo videli šele začetek napredka. Znanstveniki, ki de lajo za razvoj radija, bodo pro ducirali listem radijske pošte, ki bo cenens, tsjna in hitrejša nego sedsnjs zračna pošta." "Vse to je mogoče v dogledni bodočnosti," je izjavil Sarnoff. "Pritisniti bo trebs le na gumb in kontrols številnih radijskih iznajdb bo vršila svoje delo. Izdelale se bodo ročne komunika cijske priprave, ki jih bo vsaka osebs lahko nosila v žepu in s katerimi bo lshko govorila s ko murkoli ns svetu." Sarnoff je dostavil, ko bodo znanstveniki odkrili nadaljne skrivnosti dsljave in prostora, bodo upregll nove iznajdbe, ki bodo omogočale posamezni osebi, ds bo lahko govorila s poznano osebo kjerkoli na svetu, kakor sedaj govori po telefonu- Glede kontrole vremena, ki gs seds i kontroliralo naravne sile. je rekel Sarnoff s pomočjo rsdarjs In drugih Iznajdb bo mogoče kontrolirati viharje In druge uničujoče naravne sile. Zadevni eksperimenti se že vršijo. "Iz t*"» sledi, da bomo lahko relzkušnjl deset mesecev. Nje-govi člani trdijo, da bt bil lahko učinkovit v vseh slučajih, ako bi dobil več moči, ne pa samo pravico, da dolene vzroke sporov. PRAVNI SVETOVALEC ADF NAPADEL TRUMANA Predsednik postal orodje protidelavskih elementov OBSODBA NEPROSTOVOLJNEGA TLACANSTVA Chicago. 10. okt.-Predsednik Truman je bil predmet Žgoče kritike na letni konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se vrši v hotelu Morrisonu. Kritik Je bil Joseph A. Pad way, glavni pravni svetovalec ADF. Padway Je dejal, da je Truman demonstriral svojo nesposobnost in naivnost v sponsor!-run ju protistavkovne zakonodaje. Postal je orodje protidelavskih elementov in žrtev zlobne propagande proti organiziranim delavcem. Padway Je citiral Trumanovo izjavo, katero Je podal v teku zasedanja kongreaa. V tej je dejal, da ne vidi nobe-negujyzroku, zakaj naj bi oe oklic stavke ne odložil sa 30 dni. Delegati so pozorno sledili Padwayjevemu govoru na kon-vcnciji, Govoril je dve url o akcijah kongresa in Trumanovo administracije, Naglaall je, da zakon, ki določa "ohlajevalno" dobo 30 dni pred oklicem otav-ke, ustvarja položaj neprostovoljnega tlačanstva in jo v nasprotju s provizijami federalne ustave. Padway je dejal, da ota naj-bolj^a delavsko stkons, ki sta bila sprejeta v kongresu, Norrlo-Lo Guurdijev zakon, ki omejuje izdajanje Injunkelj proti stav-karjem po federalnih sodiščih, in Wagnerjev zakon, ki garantira delavcem pravico kolektivnega pogajanja in organiziranja v unijah. Padway je obaodil Trumana, ker je razbil stavko železničarjev zadnjo pomlad. Georg« Googe, direktor orga-nlztttorične kampanje ADF v južnih državah, Je povedal delegatom, da Je kampanja uspešna. On je tudi napovedal, da bodo unije ADF imele pet milijonov članov v teh državah. Te imojo zdaj že čez dva milijona članov v Južnih državah in med temi je 450,000 zamorskih delavcev. Bojazen pred Rusijo ni upravičena New York, 10, okt —Eleanor Roosevelt, vdova pokojnega predsednika, je Izjavila, da ženske lahko prevzamejo vodstvo pohoda v mir ali v vojno, zaeno pa je naglasila, da nI nobenega vzroku za bojazen pred Rusijo in mišljenje, da ona ograža mir. "Ženske bodo odločilni faktor," je rekla. "Zakaj naj bi se one bale Rusije? Moč je v naših rokah. Nihče ne more pobiti dejstva. da je Amerika najmogočnejša sila na svetu. Ena Izmed glavnih potetkoč organizacije Združenih narodov Je Jezikovna ovira." ' Feldmarial Keitel prosi za ustrelite V Nuernberg. Nemčija, 10. okt. ~ Feldmuršal Wllhelm Keitel je apeliral na zavezniški svet za kontrolo Nemčije za ustrelltev. On je bil z drugimi nacisti vred obsojen v smrt na vešallh na obravnavi pred mednarodnim vojaškim tribunalom. V svojem apelu je poudaril, da hoče umreti kot vojak. Padec števila Udov v Berlinu Berlin, 10 okt -Berlin, ki je ,lmel pred izbruhom druge svetovne vojne 186,000 Židov med svojimi prebivslcl, Jih ima sdaj samo 7,350 To dejstvo Je naznanila židovska skupščina v Berlinu v svojem poročilu. fEOSVITA oktobra Naročnina aa Zdrulena drftm (lim CMp) Ml K—Ho njo m lato. $3.00 m pol lota. 1150 m četrt letaj m Chleapo i® okolloo Cook CoM 17 jo m celo lato. i1ti a« pol latei aa i—aa»lro UM. Subscription retest for tha United Stat* (except CM capa) and Conada IMS pa« rNf. Chicafa ud Cook County |7JS pm jms. foreign countries M.00 per year. Cone oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov Is nauaro6asilh Inkov se aa vračajo. Rokopisi literarne tnUh (črtice. poveeSL i, pesmi ltd.) aa vrnejo polil)atelju to v slučaju, fta |a prlleftU i iz nove, prerojene enije in ■ točilo iz Ljubljane (Od našega dopisnika) I političnega življenj*. Volilna kampanja itavodajno skupščino ljudske ,like Slovenije volitve v usta--Jskupščino liudske repu-FSlovenije,je izdala Osvo-fronta slovenskega na-oglas na delavce, kmete, ; inteligenco, žene, mla-na borce in oficirje juice armade, v katerem i med drugim: ' ^ pomenijo predvsem Stev najširših ljudskih ^ ra čim uspešnejšo izvr-težkih in odgovornih na-čim hitrejši dvig gospo-, moči FLRJ in v njenem za porast gospodarske Jljudske republike Sloveni-, Tolitve imajo tudi izreden političen pomen, kajti ^perialistične sile vsega i napenjajo vse moči, da bi cile dokončno združitev »lov slovenskega naroda, so izraz odločnosti in acija enotnosti sloven-j-oda v borbi za združi-delov našega narodne-i v F.L.R. Jugoslavijo, v za resničen in pravičen Utrjevanje bratstva in narodov Jugoslavije itvo za suverenost naših in moči naše države i zunanjim sovražnikom ter I vsem intervencionističnim om. Skrb za junaško ju-nsko armado predstavlja sestavni del naporov i narodov za trdno graditev it Kot je naša vojska iz narodno osvobodilne s in je s tem zajamčila naš kljub nakanam impe-nih klik, ki naj bi pri'-s zunanjo intervencijo ka-pr. v Grčiji in drugod, naša armada omogoča, ii diplomatski predstavni-opajo pri mirovni konfe-»amozavestno kot zastop- I aiverene, neodvisne države i kot lutke katere koli impe-čne klike. Naša vojska i vse bolj očitno tudi naj-ejša predstraža miru v Ev-ter nedotakljivosti naših I in naše domovine, etkt razred je v teku zad-lleta pokazal čudovito ener-' naporih za obnovo in gra-nase države in innustrije. Ml bil delavski razred nosi-največjih naporov v času •osvobodilne borbe, kot n tisti, ki je nosil naj-l breme za obnovo porušene "Jine, tako bo tudi naš de-irazred, organiziran v svo-in enotni sindikalni or-oji, tudi v bodočnosti naj-Ve$ temelj še bolj na-RMpodarstva. * tiče zlasti manjšega ;e Osvobodilna fronta da bv z organizira Mcrtne^a dela ljudskih * nadaljnjim utrje-kmeckeRa zadružni-1 ^črtnim razvijanjem "Je mo^Kf zmanjšati raz-** «*r>ami indostrijskih dov >n kmečkih pridel-ta način hitro in iz-!™mi življenjske pogori0 kmeta, ^z.viu udeležbi delav C" ' "inji načrt P*»U zagotoviti popolno zaščito matere in otroka. Od mladine, naše junaške in borbene mladine, pričakuje Osvobodilna fronta nadaljnjega iskrenega sodelovanja in razvijanja vseh mladih in zdravih sil za zgraditev naše domovine. Zdaj glasujemo za politiko pravice in miru v svetu, za utrditev pozicije FLR Jugoslavije v borbi za Trst, Primorsko, Koroško, in obsojamo tiste izdajalce našega naroda, ki bi radi trgovali z imperialističnimi klika-mi na račun naše neodvisnosti in suverenosti ter na račun razvoja in proč vita naše mlade ljudske republike. • Moč Osvobodilne fronte Na seji glavnega odbora OF je bilo prikazano Številčno stanje pripadnikov Osvobodilne fronte. Po zadnjih volilnih imenikih je vpisanih v Sloveniji 704,790 volilcev in volilk. Od te ga števila je pripadnikov OF 516,394. Osvobodilna fronta pa vključuje v svoj organizacijski sestav tudi druge masovne organizacije, to so predvsem enotne strokovne organizacije, zveze mladine ter antifašistična ženska zveza. V zvezi slovenske mladine je vpisanih 111,935 pripadnikov v starosti od 14 do 24 let; od 176,000 šoloobveznih je vpisanih v mladinske odn. pijo-nirske organizacije 166,000 pripadnikov. V delavskih in na-meščenskih sindikatih je včlanjeno 136,609 članov in članic, medtem ko šteje Antifašistična zveza žena preko 150,000 članic, od tega na primer samo v Ljubljani 30,833 članic.—V Sloveniji je sedaj 1651 krajevnih odborov Osvobodilne fronte. proti vsem borcem za nacional no svobodo. Ob osvoboditvi je reševal Stepinac največje ustaš-ke klavce s tem, da je uporabil ves, svoj vpliv in svoje zveze z Vatikanom, z memorandumi, prisegami itd. Iz izpovedi Šaliča, njegovega tajnika ter krvnika Lisaka pred ljudskim sodiščem se je odkrila organizacijska povezanost Kaptola z ustaško-kri-žarskimi organizacijami, ki so pošiljale v šume stare in skrite ustaše, da bi s pomočjo individualnega terorja povzročali strah pri našem ljudstvu in s Čemer so hoteli pripraviti teren za akcijo zunanjih reakcionarjev proti naši ljudski vjadi in svobodni državi. NadSkof Stepinac je hotel s tem obnoviti prelivanje krvi, vojno, dasi je vedel, da bi. to prineslo našemu ljudstvu novo trpljenje in nove ruševine, nove tisoče mrtvih. V Novem mestu pa se je pravkar zaključil proces proti narodnim izdajalcem in ovaduhom Klančarju Leopoldu, Logarju Francu, Kovačiču Antonu, Lahu Mihaelu, Fortuni Francu in drugim. Novomeški proces je dokazal, kakor zdaj že mnogi drugi podobni procesi, posebno n. pr. razprava proti Rožmanu in Rupniku, da se je posebno marljivo udeleževal zločinskega in izdajalskega delovanja proti-ljudski del slovenske duhovščine. Kar je pomenil v Ljubljani škofijski dvorec z Rožmanom, to je v Novem mestu pomenil Ka-pitelj s svojim proštom Čeri- PRQ8VKTA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a I. atraal.) in tri dni in prevozili nekaj nad sedem tisoč milj. Vse, kar sem videla na tem potovanju, mi bo ostalo v spominu do konca mojih dni, vendar pa je najlepše doma, kajti tudi naša Pennsylvania ni najslabša. Dne 5. septembra pa sta odpotovala v Florido moja druga hčerka in njen mož. .Želim jima, da bi imela prijetno potovanje. Pozdrav vsem, katere smo srečali na našem potovanju, prav tako čitateljem Prosvete. Anna Intihar. nom. Od tu so se navzven razpletale mreže izdajstva, sodelovanja z okupatorjem, borbe proti narodno osvobodilni fronti ter dajale pobude za umore in poko-lje. S prižnic so najbolj rohneli proti komunizmu in klicali na "obrambo vere", ali v tem času ni iz teh ust prišel niti enkrat klic za borbo proti zasužnjeval-skemu fašistu. ' Ta protiljudska duhovščina je izrabljala verska Čuvstva preprostega ljudstva, čeprav je bilo vsem znano, da se na osvobojenem ozemlju nemoteno opravljajo verski obredi. Partizani so se borili samo proti tistim, ki so vero izrabljali za kritje svojih zločinov in svoje narodne izdaje. V ilustracijo tega pogubnega vpliva visoke duhovščine nava- jam nekaj besed ii zagovora ob^ toženega in skesanega kaplana Fortune Franca, ki Je med drugim dejal: "če vprašam za vzroke, zakaj sem na zatožni klopi, moram reči, da je prev teko. Prvič sem tu radi stališča cerkvenih predstavnikov do OF, drugič radi osnovnega nepoznavanja odnosov OF do vere in tretjič radi svojega zlega delovanja. Priznam, govoril sem proti OF in s tem oviral tiste, ki so vzeli na sebe vse trdote in se danes veselijo dela v obnovi. Imeli so priznanje od zunaj, uspehe doma ln zmago. Tudi to uro se ne kesam, da nisem zbežal pred narodno osvobodilno vojsko. Ostal sem pri svojem narodu, da me pravično sodi. Če Je imela cerkev kaj brezverskega obsoditi, naj bi to storila enkrat za vselej. Tisti, ki bi nam morali reči: duhovnik, miruj! so nas nagovarjali, naj vztrajamo pri svojem protinarodnem delu. Ko stojim pred kaznijo, prosim tistega, ki je trpel radi mene, naj mi oprosti. Oster sem bil v besedi in obžalujem vse. Sram bi me bilo, če bi ostal nekaznovan, sram me* je, če Je imel okupator od mojega dela korist, sram me je pred cerkvenimi oblastmi, sram me je pred svojci. Uteho čutim le v tem, da nisem storil po»osvo-boditvi ničesar, kar bi nasprotovalo delu naših oblasti." Sodba se jo glasila: Klančar na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na kazen omejitve svobode s prisilnim delom. Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem v starem kraju Kospodarske- I^ll' zaJam<>en uspeh k,h napore,v. V tem je in jamstvo za iz-* f»vljenj8ke ravni de-,\aa ljudska wm in Pevet-i, protvf-tn v*. ti t V Ve kulturnega moramo nada-Rr> ri"*i,'rancem, soobtoženemu Rožma nu in Gestapu. Organiziral je xisoben "Propagandni oddelek", ci ga je po združitvi z "Infor mativnlm uradom" decembra 1944 preimenoval v "Informa livni oddelek". "Propagandni oddelek" je po nacističnem si DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevetl ali v glavni ured SNPJ, ne poeablte r naslovu napraviti poštne šle vllke 23 se beeedo "Chicago Na kuverti vselej sapUltet Chl cage 29. 111. To bo olajšalo dele na čiluikl pošti, nam pa po apeKlo doetevljeale pošte. vsega na še Mirko Kuhel. tajnik SAKS-a (Nadaljevanje) Manona B—. -vl^ne volne, ki le bil u.lrellen na ptketni alrešl pred Pogreb Men na j.reeyli.. ZepuMll le šeno In šlirt majhne otroke, sa kelnre b« uniU Un^^a^T^ioTMachlne Worker. CIO. katere člen le bil ubili Umorih ao ge kompamJakl pobolnlki. stemu organiziral tako zvano "protikomunlstično akcijo", ka tere namen Je bil netiti breto morno klanje in razbijati borbe no enotnost slovenskega naroda proti okupatorju. Kot šef "Pokrajinske uprave" je septembra 1943 imenoval za šefa policije soobtoženega Hacl na in po nJem organiziral tako zvano "politično policijo" ln kes neje "specialni vod" te policije. Vsi oddelki policije so bili pod "nadzorstvom soobtoženega Roes nerja in zveznega vodje Gesta pe, Dusche. Tako Je ta gesta povska policija s slovenskimi izdajalci v sestavu "Pokrajinske uprave", katero šef Je bil obto ženi Rupnlk, izvajala terorlstič ne metode v Ljubljani in na po deželju ter pri tem kot podal J ftana roka Gestapa Izvršila tisoče krvavih zločinov nad našim na rodom.| Da bi okrepil vojni potencial nemškega in italijanskega oku patorje in da bi dušil osvobodil no borbo slovenskega naroda, je obtoženi Rupnlk Izvajel preko kvizhnškega upravnega apereta plenjenje ljudske in državne I movine. Ukazoval je zeplembo imovine borcev nerodno osvobo dilne vojske ln partizanskih od redov JugosJ^viJe in njihovih rodbin ter vseh onih, ki so na kakršen koli način pomagali o-avobodilni borbi slovenskega na roda. 23. septembre 1943 je obto ženi Rupnik ustanovil vojaško formacijo "Slowenische Lend evvehr"—"Slovensko domobran stvo", ki je z okupatorjem po inagalo zatirati narodno osvobodilno gibsnje, izvajalo brezpri meren teror nad ljudskimi mno žicami, Izvršilo ne tisoče najbolj krvevih zločinov in ščitilo važ ne objekte, ki so služili okupa i or ju za nadaljevanje vojne proti zavezniškim armadam. Kol "generalni Inšpektor" vsega do mobranstve je Hupnik zlesti skr 1h«I za pom noži U*v te formacije Skupno z Roeeenerjem sta izde a proglas o mobilizaciji vseh sil v domobranstvu, da bi čim bolj zaščitil okupatorjev umik pred zmagovito jugoslovansko arma do. Istočasno ste podpirale Mi hajlovičeve četnik** in dajala materialno pomoč znanemu čl norokcu Janezu Marnu £rto miru in kuratu Petru Krlžaju Nad«lični SS general Roeeener le nad alovenekim prebival alvom semoetojno is velel teror Obtožen Roeeener Erwln je od jenuerje 1942 kot predstavnik MINIM »tianke v avojatvu višjega SS— In policijskega vod je na teko Imenovanem "Obram bnem področju XVIII", v kale tega je bil vključen po Nemcih zasedeni del Rlovenlje, po iteli* jenaki kepituleclji pa ludi teko zvena "Ljubljenake pokrejine naČeljeval SS-formaciJam, re-derstveni policiji, varnostni policiji in obveščevalni službi. Kot poveljujoči general zaledja ar-madne skupine C (Kesselrlng) do 1944, nato armadne skupine "E" (Loehr) je bil višji komandant vojnih ujetnikov, po italijanski okupaciji pa poveljujoči general "Korpusa skupine Roe-sener" ln Rupnikov svetovalec ' pri "Pokrajinski upravi" v LJubljani. Poleg podrejenih SS formacij in policije je poveljeval na svojem področju tudi enotam rcdnfe vojske ter strankinim vojaškim formacijam "Wehrmann-schufta", Volkssturma ter "Slovenskemu" ln "Gorenjskemu domobranstvu". S pomočjo tega oboroženega in vohunskega aparata Je i brezobzirno kršitvijo mednarodnih predpisov samostojno izvajal nad okupiranim prebivalstvom uničevelni teror, bil pobudnik množičnih umorov, prisilnega izseljevanja prebivalstve Jugoslavije v koncentracijska taborišča, nasilnega raznarodovanja, požigov in neštetih drugih vojnih zločinov. RoeeenerJeva mnoilčna preseljevanja Slovencev Obtoženi Roesener Je Izvajal preseljevanja zavednih Slovencev iz njihovih domov. Okoli 30,000 Slovencev Je bilo odgna-nih v Srbijo In na Hrveteke. ob Solil In Savi |e bilo v air njenem paau razlaščenih In iseellenlk okrog M.000 kmečkih prebivalcev, ki ee Jih odgnali v notra-njoet raj ha na eušenjeko dele. Odrejal le maolično streljanje talcev in podpleeval raaglaae o usmrtitvah. Talci se padali pe vse} Sloveniji slaeli v Begunjah. Celju, Mariboru. Drag), Franko-lovem In drugod. I levilo ftrtov sege v tisoče. Za istrebljenje slovenskega naroda ae le poelu-ševel množičnih aretacij la od-gonov v koncentracijske in delovne taborišče e Nemčiji. Na- ' dalj nje teroristično eredatve Je bilo rušenje ln uničevanje str-njenih naselij sli objektov, Oblošenl Roeeener Je proti mednerodnemu vojnemu pravu odrejal, de ee ujeli bere! nerod-ne-oevobo&llne vojske In peril-saaakih odrede? Jugoelevile ubijajo, rušijo In uničujejo bolnišnice, ubijajo ranjenci, ukaaev+1 bombardiranje odprtih neeell) la Isrrševanje neštetih zločinov n»d civilnim prebivalatvom. Na zločinski način le vodil borbo ao-per savesnIŠko srečno ello s tem, da je sepovedoval ubijanje sa-veanlšklh pilotov, Id so se v alfi spustili ns osemlje Slovenije. Obtoženi Roesener je oktobra 1943 po Ilainei jevem »asvetu in ' na pobudo in prieadevenje eo-oblošenega Rupnlke ln drugih isdsjalc+v odredil ustanovitev Slovenskega domobrenelve" la ga vključil v aeelav svojega korpusa. Pri tem ge Je podplrela domače protiljudska klika, ki mu je nudila za sodelovenje raa-bite ostanke MVAC (Milizla Vo lunteria Anti Communista) in Mihajiovičcvih četmkov. Oblo-leni Roeeener le gmotne podpiral MiheJlovlčeve četnike, podpolkovnike Preslje, črnorokee JaSose Merne na Dolenjskem la druge Izdajalce, ki so ned slovenskim prebi v a lat v om isvejell največji l«ror in banditisem. Po kapitulaciji Italije je sprejel v »estav (Jvstopa Had novo "politično policijo", Ob koncu 1944-45 Je obtoženi Roesener pognal eloveneko pre-blvelilvo od 19. do 10. lete eta-roeli na prisilno dele vsdelš vee S'evenije v okviru teko zvene -Poh akcije", ki jo Je podprl tu <11 soobtoženi Rupnik z organiziranjem "slovenskih pionirjev". (Dalje prihodnjič) Nova zvezdama v Sovjetski uniji London —ON A—L l a t tukajšnje sovjetske am besede poroča, da grade Ruei blizu Kijeva največjo eli eno nejvečjlh svos-darn vsega svete Rezpolagale bo x vsemi najmodernejšimi na-pravami in apareti. Obseg lege znanstvenege projekta je tolikšen, da bo zidanje trajalo najmanj & let. PROSVETA V ZALI Dr. IVAN TAVČAR "Vzdihovanje," odgovori m-klica mrzlo, **vaii-hovmnje ti ne bo pomagalo! Kam ga hočete spraviti? Kam drugam nego v našo hišo, gori na vrtm Znie! Posteljo »mamo in belega perila tudi, da ae mu pripravi laž**6e. In «tara mati umeje rano obvezati spretnafe od ranocel-mnka iz mesu. Od gorskih rastlin pa ima pripravljeno obilo mazilo, ki rana hladi in celi. Za prvi trenotek mu je pomoč gotova, pozneje pa lahko pokličete svojega ranatja, da ga po gosposki navadi obveže. Počakaj torej tukaj! Ce pndejo hlapci, počakajte vsi, da vam pokažem pot v hišo!" ' Nato odide. Sluga pa mahne po zemlji, glasno jokajoč in tožeč. Ali za svojega gospoda ne stori ničesar. Le-ta leži kakor posekano drevo* na mestu, in kri mu rosi telo in obleko. Zdajci v dolu radostno zapoje lovski rog in zmagoslavno oznanja tihi Zali, da je pokončan in ugnan gozda četveronogi vUdar. Najprej prihite na kraj nesreče upehani psi. Začutivii človeško kri, vohajo okrog svojega gospoda, potem ae umaknejo ter obsede tuintam. In sedaj in sedaj dvigne ta ali oni tanko glavo proti nebu ter žalostno zatuli Za svojim gospodarjem je žalovala uboga žival, dobro čuteč, da ga je zadela huda nesreča, njega, ki je s svojo srčno krvjo rosil zemljo okrog sebe. Skoraj prinese dekle mrzle vode. Prej že je natrgala mehkega mahu in ga ranjencu potisnila pod glavo, da je zložno ležal. Sedaj pa mu z vodo moči bledo čelo in z mehkim robcem izpira rano, grozno zevajočo. Ko mu je močila čelo, se ni prebudil; ko pa mu je pazno in rahlo brisala rano, se je zavedel in odprl modro svoje oko. "Kako me peče!" zastoka v bolečinah in se poizkuša z zdravo roko dvigniti z ležišča. Posreči se mu nekoliko, in motne poglede obrača po okolici. Ali zopet ae mu skali zavest. Tedaj se prikažejo njegovi hlapci in stopijo iz grmov-jo na planico. Nakleatlli so zelenih bukovih vej, na katerih so težko nosili težki plen današnje gonje. BiH so štirje čvrsti možaki, ali vendar jim ja znoj zalival obraza, ko so sa bližali s težkim bremenom. Prišedši na mesto, opazita prva dva avojega gospodarja v krvi. Tako se prestrašita, da izpustita drogove in da sa mrtva zver z zamolklim ploakom zavali na tla. To vidrami pse, da hruščeč planejo k medvedu ter mu trgajo kosmatlno a kosmatega trupla. Hrušč in vrlšČ pa pretrese kanonika, da se popolnoma zave. Kipeče vpraša: "Kdo ga ja? Kdo ga js? Ha! Da je le obležal!" "Bil Je popolnoma mrtev," odgovori hlapec, "ko smo prišli do psov, ki so ga trgali v svoji sredi. Bcžečega je dohitela smrt!" 'Torej je bil dobro zadet! Hvala ti, sancte Huberte!" Krvavo roko Je iztegnil proti mestu, kjer je ležal ubit medved; potem pa ga je zopet minila življenja zavest, in zgrudil ae je na tla. Skoro nato so naložili hlapci ranjenega gospodarja na mehko vejevje, na drugo nosilnico pa ubito zver. In ta toŽni izprevod se je potem pomikal proti Mrakovl hiši. Ali vse tiste, ki so nekoliko prej lovsko navdušeni hrumeli po tihem logu in gonili divjačino, da bi jo pobili in uničili, dnsi je živela prav tako rada, kakor rad Živi zemlje gospodar, krvoločni človek, vse tiste je morila skrb in žalost Tedaj ja dostavil kaplan Andrej: "Oddehniva se nekoliko in na toči mi kupo rumenega vina, da ga izptjeva na čast in slavo svojim lovskim pradedom, ki so nekdaj gonili zverjal po zeleni Zali!" Natočil aem vina v čiste kupe, in izpila sva ga v slavo lovskim svojim pradedom in zlasti v tvojo slavo, kanonik Amande, ki si pred stoletji s svojo krvjo napojil to zemljo, kjer sva midva počivala in razvnatega area pričakovala zornega jutra, da bi pobila žival, ki je takisto radostno kakor midva dihala v rahlem zraku. Tedaj ae je privlekel iz tihega gozda Jernač izpod Skale. Oprezno je stopal in se ogibal vsake suhi jedi, prav kakor bi na alehrni veji tičal petelin in bi se bilo bati, da ga preplaše in od-pode nerodnega lovca neoprezni koraki. Sto-pivši k nama, je izpregovoril zamolklo: "Dva aem zasledil, prvi sedi tam doli pri kopišču na* samotni jelki. Tam blizu je stara bukev, in iz njene dupline sem vzal lansko leto polšjo zalego; ali jelka stoji samotno, in preklicano težko se bo zalezlo pod njo! Enkrat samo sem stopil napačno, pa je že dvakrat in trikrat jezno zaklepal v vrhu, da aem komaj zlezel ikpod nJega v bukovje nazaj. Če ne bo drugega, potem šele gremo na tega." "In kje je drugi?" vpraša gospod Andrej. "Drugi je bolj v goščavi," odgovori lovec, "doli pri studencu, ki izvira pri treh smrekah, katerih srednjo je letos sneg podrl. Na teh smrekah tiči in zaljubljen mladiček mora biti, ker je takoj z mrakom pričal peti, da sem ga dolgo poslušal. Ta je pripravnejši in za gospoda Andreja kakor nalašč!" "Vse to Je dobrega pomena, bratec Andrej!" izpregovorlm zadovoljen. "Izpiva še čašl! Potem pa pride vrsta nate, da mi razložiš, kako se je zgodilo nesrečnemu kanoniku Amandu, ko so ga odneali v Mrakovo hišo." Kaplan Andrej nadaljuje: Ko ae je kanonik Amandua zopet zavedel, ja ležal v svetli kmetiški sobici na postelji, pre-grnjeni z belimi rjuhami. Sobica ja bila svetla, toda tesna, in tik postelja je bilo ravno toliko prostora, da je za alio kdo mogel mimo nje. Ko se je vzbudil, se je čutil slabotnega in bilo mu je, kakor da bi padel Iz višina in al padli razdrobil, ude. Vse ga ja bolelo! In tako truden je bil, da je atežko izpregledal. Posebno ga je bolela ranjena rama. Ko se ozre po sobici, ae šele zave svojega položaja in se spomni, kako aa jo postavil proti razarjenemu medvedu. Zdajci znova začuti vaa bolečine, kakor jih je začutil v tistem trenotku, ko ga je zver praanlla po rami. Tudi deklica, sedeča pri oknu, mu je bila znana. V gozdu Že je govoril ž njo, preden se je boril z medvedom. Pri oknu je sedela in prav pazno črtala iz knjige. To čltanje pa ja takoj vzbudilo veliko aumnjo mlademu kanoniku. Res, to je bilo sumnivo! Kako pride knjiga v to pogorje In kje se je naučila ženaka tega kraja čitati tiskano knjigo? (Dalja prihodnjič.) ——c ■ Poučni izlet na državno posestvo Ljubljanakl selen)adarJI so ai ogledali državno kmet i J ako po-aeatvo Dvor pri Radečah« ki aa bavi s selen)adnlm aemeno gojstvom Državno kmetijsko poaaatvo Dvor pri Radečah ima nalogo pridelovati zelenjadna semena Že v maju smo obširno poročali, kako je vodatvo akupno s delavci podjetno prijelo za dalo in v kratkem razdobju doaaglo prve uspehe. 2e tedaj je bil vslik rastlinjak na Dvoru poln rasnih zelenjadnlh sadik, ki ao jih ka* neje sadili na dolge njiva. V kratkem čaau Jim Ja uapelo vzgojiti lepe glave zimake in majniške glavnate solata, Imeli ao posajeno debelo semensko ze leno, ns tisoče ssdik paradižnik ka. paprike In vseh drugih lele-njadnih rastlinic, ki ae gojijo v toplih gredah, tli bil na poln bujnega zelenja samo rastlinjak Tudi po njivah ao ža zeleneli veliki semenski nasadi graha, korenja, solate, čebule, porov itd. Na Loki pa ao se tedaj ukvarjali s cepljenjem rži, da bi pridelali ržene rožičke—drago ceno zdravilo. Delalo ae Je od jutra do večera v hlevih, fokoi njaku. na polju in povsod dru god na posestvu. Poaaatvo je naglo dobivalo novo zunanjost Neumorno delo gs ja dvigalo Iz zapuščen osti v vzorno ustanovo naše kmetijsko poapeševalne službe Za delo posestva ao ae začel »mati Itevilni obiskovalci od fc*w I* daleč. Obiskali so ga gojenci kmetljakega instituta v Zagrebu. Prišel js filmski ra-porter našega filmakega podjetja in posnel najvažnejše prizor« iz življenja in dela na poaestvu. Nedavno nedeljo pa ga je obta- in izbrati sa seme samo tisto, ki ima vaa lastnosti pravega nan-korenčka." Vidiš, tako se dela. Potem imaš lepo korenje. Ne pa tako, kakor delamo mi, ko vaa zmešamo in dobimo potem korenja, ki ima vsa mogoče oblike in lastnosti," sta se pogovar-ali dve tovarišici. Uspehi križanja Bavimo se tudi s križanjem raznih aort, da bi izboljšali kakovost zelenjave. Tam v kotu vidita že skoraj dozorele seme-nice zelene, križanake "Lukaem-burške" s "Praško" sorto. Njen omolj je bil izredno lep. Prvi rezultat zanimivega poskusa križanja dveh aort solate, in sicer zimake in majniške,. pa lahko vidite v spodnjem desnem koncu. Hoteli smo dobiti neko srednjo sorto, ki bi združila v sebi najboljše kakovosti obeh. Še letos bomo dobili njeno seme. Doslej ta solatka še nima imena. Krstili smo jo začasno za MP št. 7. Če bo križanje uapelo, ji bomo že izbrali primerno ime." Zadružnike je zanimalo vse. azljivo ao ai ogledovali kotiček, kjer ao aemenice ščitili pred samovoljnim križanjem a sorodni-mi aortami visoki osamniki. Ogledali ao ai shrambe za seme-nice in prve pridelke semen. V visoki omari s številnimi preda- so ža prva zaloga. | "Semen bo torej dovolj. Boste tudi zadrugi kaj poslali?" so zadružniki spraševali tov. Pez-dirca. v , "Zakaj ne? Nekaj semen smo že oddali aemenarni za Sloveni-o. Vaša zadruga naj kar zbere naročila in nam sporoči količine. Pa jih boste dobili." Predsednika zadruge je to zagotovilo posebno razveaelilo, saj e imel letošnjo pomlad mnogo dela z naročanjem in iskanjem semen za g^ckugQ. Med pogovorom so arvsl pomaknili za hi-io, kjer ao nasadi jagodičja. To so pa robidnice," je vzkliknila mlada tovarišica, ki si ja ogledovala raatlino. "Ne, to so maline," ji je oporekala druga, ki je gledala sad. Tovariš Peidirc pa se je smehljal in molčMl. Poisksl je dve kakor oreh dttbeli jagodi In ju prinesel na dlani pokazat. "Žal amo veČino tega pridelka ie pobrali. To je križanka robidnice in miline. Obliko ima _m_ dovali, čudili in povpraševali Namestnik upravnika tov. Pez dirc, ki jih je vodil, jim ja potr pažljivo razlagal. % "Solatnemu semenu smo po svetlU mnogo pažnja In truda Pridelali bomo dovolj prvovrstnega semena. Za seme smo uporabili samo najlepše glave. V kala večja skupina LJublJanča- ^hrambi imamo že veliko mno- nov, članov zelenjadna zadruge. Večino med njimi ao ImeU Kra-kovčani in Trnovčani, ki ža dolgo slovijo kot dobri pridelovalci zelenjave. Ljubljanski zelenjadarj! ao as združili v zadrugo, da bi ai a skupnimi močmi pomagali k napredku. Ker ao vedeli, da aa lahko na tem posestvu, ki aa bavi prav tako s gojitvijo zelenjave, čeprav v druge avrha, marsikaj naučijo in da lahko »poznajo orodja In atroje, ki bi jim bili tudi njim koriatni na poti napredka, aa jih ja poučnega izleta udeležilo veliko števi 10. Uprava poaestva in sindikalna podružnica jta jih gostoljubno sprejeli In jim omogočili ogled vsegs, kar jih js zanimalo. V rastlinjaku na Dvor« Rastlinjak na Dvoru ja bil prva postaja, ki Jih ja posebno zanimsls. Po dobrih d voh me secih, kar smo ga ponovno vida 11, ja kazal že znatno drugačno lica. Prostor dozorelih In aprav-I jenih semen ic ao zavzeli mladi nasadi korenja, petriilja. koleraba in solate drugih sort. Se menica lepe zimska aolate ao bile ža v shrambah. Bujno pa ja cvetela majniška solata. Zadružniki so stopali od da do nasada, se ustavljali, ogle- žlno dozorelih semenic." "Ali jih ne sušite na soncu doklar jih ne omanete?" aa ja zanimal zadružnik, ki ae bavi pridelovanjem semen za domačo porabo "Na, ker to nI najboljša. Sama izgubi na aoncu preveč vlaga In nima potem pri kaljenju polna moči." Neka zadružnica se je zagledala v mlad naaad rdečega korenja: "Tega pa imate nedvomno za domaČo porabo, ker ja Uko ši bok. Ta gotovo ni sa aeme.' "Nasprotno, ta je sa seme, ka kor ja za seme tista mlada ru mena kolerabica, ki jo vidite na drugi strani. Semenaki koren ček mora nagle raati, ne sme dobiti trdih žil. Jeseni gs Izpuli mo In nato prezlmimo v kleti. "Ml ga pa pustimo kar na prostem, saj mu mraz ne Ško daje." "To je res. Vendar, mi smo državno podjetje, ki odgovarja sa kakovost semen. Mi ne moremo in ne smemo delati, kakor dela aasebnik, ki ne čuti dovo odgovornosti Mi moramo pro dajati le same. ki bo resnično odgovanaln kakovosti, ki jo htdva pridelovalec. Zato mora mo jeeeni vse korenje izkopstl ■ upravno s BUMPER CROP robidnice, okus pa maline. To se nam je izvrstno posrečilo. Zanjo se posebno zanima Sadjarsko in vrtnarsko društvo." Resnično nihče ni mogel skriti presenečenja nad tem sadom. Tako velikih in okusnih "robidnic" še nikoli niso videli. "Kako vam je pa uapel pridelek semenskega graha?" "Izvrstno. Imeli smo več sort, ki so bile nasajene druga poleg druge. Ker pa so ob različnem času cvetele, se niso križale. Grah je že poapravljen in njive posajene 8 koruzo." (Konec prihodnjič.) Proslava 100-letnice rojstva Svetozara Maricoviča Da bi se srbski narod čim do-stojneje pripravil na 9. september 1946, 100 letnico rojstva enega največjih svojih sinov, Svetozara Markoviča, je bila dne 31. julija sklicana seja, na katero so bili povabljeni Mitra Mi-trovič Djilas, minister prosvete LR Srbije; rektor belgrajskega vseučilišča Velko Petrovič; pi satelj Ivan Popovič in direktor drame Narodnega gledališča v Belgradu. Prisotni so bili tudi Člani različnih organizacij. Sve-tozar Markovič je dal vsej srbski književnosti novo smer. Bil je neižprosen borec delavskega razreda. Založba "Kultura" bo objavila veliko število njegovih del ter ga tako še bolj seznanila z ljudstvom. Ob 100-letnici njegovega rojstva pa bodo na raznih prireditvah po vsej Jugoslaviji proalavili njegovo ime. vodnih naprav, od stolpa dalje, pa bo obnovljen po glavni sezoni. Tudi čolnarna, sestavni del kopališča, je z dokupom novih popravljenih čolnov spet zaživela. Obnovljeno kopališče in čolnarno je po dogovoru prevzel v upravo blejaki mestni ljudski odbor. Pri vseh obnovljenih stavbah so opravljena tudi vsa steklarska dela, obnovljeni vsi potrebni napisi na hotelih, uradih in kažipotih. Večje delo je bilo opravljeno tudi s temeljito obnovo obale pri kavarni "Kazino" in z ureditvijo parkov. Iz nalašč za obnovo parkov in poti napravljenega kamnoloma v Zaki smo speljali preko 100 kamionov vrtnega peska, mnogo smo ga spravili tudi iz Save. V obnovljenih nasadih je oživljen tudi vodomet, in ko smo dobili žarnice, ki jih je ostalo le še nekaj desetin, je Bled zažarel v svoji prejšnji lepoti. Je pa na Bledu še precej zunanjih del, ki se brez ovire za obratovanje nadaljujejo. Preko sezone je največ dela predvsem z zelo poškodovanim hotelom "Splendid". WOODWORKERS trim sawyers belt sanders router hands 4i hour weak Good| _«50 N. Knox Ave. Razni mali oglasi POTREBUJEMO izkušene in ne izkušene "BINDERY GIRLS" Knjigovezniško delo CHICAGO BOOK BINDERY 117 W. Harrison St. - Webster 7766 Hišna pomoč KUHARICA Visoka plača Privatno sobo - Izvrstna družina • Štiri odrasle osebe - Zahteva se priporočila. Na severni strani mesta Kličite: MRS. SULLIVAN Tel. Calumet 6633 GLEJTE PRIDITE GLEJTE DANES nstv . Kako sip obnavljali Bled Težka je bila letošnjo pomlad naloga sodelavcev 'Turist hotela" in še posebej novo ustanovljene Izpostave na Bledu. Tež-ta predvsem zaradi tega, ker je bilo potrebno obnoviti delno uničene naprave v določenem čaau, do pričdtka sezone. Toda z geslom "Bled delovnemu ljucU stvu!" smo skoraj v enem mesecu dovršili glavna obnovitvena dela. Med prvimi popravljenimi objekti je bil hotel "Jelovica", ki je bil manj uničen kakor drugi. Obnovili smo parket, instalacije vodovoda in centralne kurjave, naprave v kuhinji in pralnici, prepleakali in preslikali prostore v dependanci ter jih pripravili za atanovanja osebja. Pritličje dependence je preurejeno za glavni ekonomat in delno je urejena že tudi faaada. Hotel je bil odprt že 1. junija, torej certo pred pričetkom sezone. Jeseni bomo s delo Še nadaljevali. Najbolj opustošena je bils velika zgradba "Park hotela", ki je bil med okupecijo gnezdo ge-stapovcev. Nekateri spodnji prostori so bili spremenjeni v ječe in tsko laksženi, da v začetku nismo niti računali na možnost obnove do otvoritve sezone. Vendar amo tudi ta hotel obnovili in danes so v njem gostje. Hote1 je razdeljen na tri dele, novi, srednji sli stari trakt in nedograjeni del, koder je pod-zemaka zveza s glavno kuhinjo in' kazinakim poslopjem V obratu je novi štirinadstropni del stavbe, fcjer so spet zgrajene električne naprave, vodovod, obnovljen parket In novo preple-skanje stene ter Številne balkon -ske ograje. Tudi ključavnice in več drugih drobnih stvari je bilo treba obnoviti. Vaa atavba je bla pred uporabo ciklonizirana. obnovljen je tudi do 80S uničen Inventar. Tesno povezana gradbeno in Park hotelom" je ka- varna "Kazino", ki je bila med okupacijo prav tako poškodovana. Stavba sama na zunaj aicer ni utrpela večjih poškodb, toda v notranjosti je bila povaem opustošena. Vendar so bila do otvoritve vsa dela v kavarni, od zidarskih do tapetniških, gotova, in otvoritev se je lahko vršila že v tem lokalu. Po končani aezoni pa čakajo gradbeno vodstvo še mnoge naloge, kakor n. pr. obnova drenaže poslopja in druge. Tudi vodilni hotel na Bledu "Toplice" je že od otvoritve v obratu. V celoti sta obnovljeni prvo in drugo nadstropje, oatala nadstropja pa so popravljena. Obnovitveno delo se bo Jeseni nadaljevalo. Urejeno je termalno kopališče in v glavnem opravljena pečarska, slikarska, pleskarska in inštalaterska dela. Letno hotelsko kopališče ob jezeru zaenkrat še ni odprto, ker je predvidena gradnja nove, primernejše zgradbe. Hotel "Jadran", dependanca hotela "Toplice", nam je dal največ opravka z instalacijo vodovoda, elektrike, s slikarskimi, pleskarskimi, ključavničarskimi in psrketarskimi deli. Urejena in na novo priključena je bila kanalizacija na blejsko kanalizacijsko omrežje. V upravno celoto hotela 'Toplice" spada tudi vila "Adria", ki je obnovljena in pripravljena za goste. Vila "Savica" v ozadju, sredi lepo urejenega parka, nudi po preureditvi prijetno zatišje, odmaknjeno le nekaj minut od središča Bleda Vila "Valen-ta", 8 krasno lego ob jezeru. Je popravljena. Vile "'P I n t a r"« "Svoboda", "Radovna" in "Rožnik" ao prav Uko obnavljane in služijo gostom. Od 1. junijs dalje je uporab-no tudi veliko "Grajsko kopališče" na severni strani Jezera, kjer ao obnovljeni bazeni, ploščadi za sončenje, popravljene vse kabine in ns novo montirane sanitarne naprave. Drugi del Zdaj je čas, da zidate na vaši ali na naši loti. Izberite si iz nalih načrtov. VAŠ KRASNI, IZ OPEKE ZIDANI "SUNGALOW" Nitko oene—$5.85040 In več ali pa $100 neplačila kupi prijazni dom, široka lota, furnace gorkota Cena S5450.00 Po dnevu, večerih in ob nedeljah so uljudno vabljeni G. Ls na ogled 3551 ARCHER AVE. - LAT, PETEK, ll^OKTrmo*, Razni JPAli pgi, DVOJICA ZA SPLOŠNA HIŠNA D£M Posebno tvoje stanovanje na Hinsdale. Kličite: Mr. GRAHAM Phone VIRGINIA 3600 JANITRESS or Experienced Cleaning W« to work In school night« . $ 72 Vi cents to stsrt Good working condition* Phono SEELEY 3820 PERMANENT JOBS at Top Wages for Dependable era. Experienced MOULDING SANDERS BELT SANDERS Apply at once: ALONZI FU1 TURE CO.. 1840 W. Hubbard PORTER Stalno delo Dobra plača Izvrstno delovno stanje za zanei osebo. Kličite: . PENSACOLA 1744 MIDDLE-AGED Mi Night Clean-up Woi GOOD pay GOOD HOURS No Experience necessary See Manager Evenings FREILACH'! Ice Cream Co. 7112 Cermak Road FARMA NA PRODAJ Proda se 80 akrov farma. 60 akrov obdelano in 20 akrov iuma. Sest sobna hiša, cementirana klet. Stala za 25 glav živine, kokošnjak in svinjak. Okrog 60 sadnih dreves. Elektrika in voda napeljana v poslopju. Proda se po zmerni ceni. Proda se tri nadstropna zidana iiiša v slovenski naselbini na Cermak Rd. Za ceno in druga pojasnila jbmite ae na: PILSEN REALTY CO. John Zvesich 1751 West Cermak Kd» Chicago 8. 111. Tel. Chesapeak 9785 ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? j Telefon kompanija Ima nel| takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačotka plača 72 ttc uro, po treh mesecih 77ttc aa i In po Ustih mesecih po 12 Vi uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS^ DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasita se pri ILLINOIS BELLI TELEPHONE COMPANY I ▼ uposlovalnem uradu ss V pritličju 1 309 W. WASHINGTON All ate naročeni na dn* "Proaveto"? Podpirajte svoj NAROČITE si DNEVNIK PROSVETO Po sklop« 11 rodno koovendje se lahko naroči na list ProsvMola prišteje eden. dva, trt štiri ali pot članov Is one drušlne k onil aartf-nlnL List ProavoU stane sa vae enako, sa člana ali nečlane 88.00 ss ono letno naročnino. Kor ps člani še plačajo pri asesmentu 81.M tednik, as Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks rea da Jo list prodre« sa člane SNPJ. Ust Prosveta Je vaša laitnlna ia gotovo Jo v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čital lUt vsak dan. Pojasnilos—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti eiss SNPJ, ali če ss preseli pcpč od družine in bo zahteval «am svoj iw tednik, bode moral tied Član Iz dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniltvu m in obenem doplačati dotlčno vaoto listu Prosvets. Ako tegs n stori, tedaj mora upravniŠtvo znižati datum za to vsoto nsrorniau. Cona listu Prosveta Jot Za Zdrnš. dršave in Kanado 8800 [_ 1 tednik In______4J0 SJS IM MS tednik S tednika In 8 tednike In 4 tednike In ~ 5 tednikov In Za Chicago In okolico 1» T" 1 tednik in J JJ1 S tednika in -.............. J " S tednike In .. J^ 4 tednike In----— | &J __________ 5 tednikov in -----*** Za Evropo je------- *S fcTropo }• Ispotnito spodnji kupon, prllošlte potrebno vsoto J**"^ Money Order v pismu In si naročite Proaveto. list. ki je PROSVETA. SNPJ. 2857 So. Lawndalo Ave. Chicago 28. Ill/ Prtlošono pošli Jam H. Imm.___ Ni ao list Pros veto rsote S----------1 članov no|o društnoi i____: i _____r___ 4. , 5 .________ In go pripišite k Cl dndfvs «ji naročnini ed tL indrr* M- Cldndtva* CL dndtve CUn*"* Dišavo..........— a