Št./№ 9_ september/settembre '95 letnik/anno V JE KDO /PLOH KRIV, ОЛ JE TAKO? Letošnja turistična sezona se je komajda dodobra zaključila, pa že vsi - turistični delavci pa še posebej - analiziramo in tuhtamo, kakšna je pravzaprav bila in koliko dobička je prinesla. Začeli so se tudi raznovrstni sestanki - najbrž zato, da bi bolj ali manj zainteresirani presodili, kaj je bilo letos poleti narobe in postavili (vsaj obrise) bolj zdravih osnov za nadaljnji razvoj tukajšnjega turizma. Tako je na primer tak sestanek na pobudo vodstva Hotelov Palace (kije bilo - vsaj po člankih v časopisju sodeč - letošnjo sezono najbolj razvpito) sklicala portoroška Krajevna skupnost. Sprožilo ga je seveda nezadovoljstvo s poletnim dogajanjem v našem letovišču. Podoben sestanek je - vendar na precej "višji" ravni - nekaj dni za Krajevno skupnostjo sklical tudi piranski župan skupaj z državnim sekretarjem za turizem. Omenjeno sestankovanje je najbrž tudi posledica poročanja množičnih medijev o portoroškem turizmu 1995, kije bilo vse prej kot naklonjeno našemu kraju in vsemu, kar se je poleti dogajalo v njem. Letošnji Portorož so novinarji prikazovali kot propadajoče letovišče, ki je že povsem izgubilo nekdanji blišč, z vse bolj bedno strukturo gostov, kot kraj, ki ga bodo obiskovali edino še klošarji, s kaotičnim improviziranim prometnim režimom, umazanimi pločniki, sramotno kičasto ponudbo na stojnicah, vse hujšim hrupom... (Še nekaj let nazaj pa so se ti isti novinarji zgražali nad krajani, ki so zahtevali svoj mir - češ- sitni, razvajam "fosili", ki ne znajo, za ljubi profit, niti malo potrpeti!) "E la domanda viene spontanea", pravi znani italijanski novinar v svojih poljudnoznanstvenih televizijskih oddajah Quark. In tako se spontano pojavi tudi vprašanje: kdo je kriv za to iz leta v leto naraščajočo portoroško stihijo? Vojna na Balkanu, osamosvojitev, lastninjenje, tukajšnji prebivalci, lokalna oblast, vodstva hotelov, policija, slovenska mladež in njihovi starši (ali celo Ministrstvo za šolstvo), letošnji dež, vesoljci ali kdo??? Nihče ne zna ali noče naravnost pokazati na krivca in odgovornega za vse zlo v nič več lepem Portorožu. Zatorej sestankujmo! Morda se bo celo kaj iztuhtalo! Pa vseeno lahko sestankujočim pritegnemo, da je promet v Portorožu res nor, da je osrednja plaža res cirkus, da je vrečarjev vse več, da hrup že meji na blaznosti in daje zares že skrajni čas, da se kaj podvzame. Kaj? Da se (vsaj) določi cilj, kam bi radi pripluli. Sicer bodo valovi vsakega posebej nosili zdaj sem zdaj tja kot nemočne čolničke. Je pa po našem vedno aktualna tista ljudska modrost, daje eno samo slamico kaj lahko prelomiti, če pa jih je cel snop, je to veliko težje... Če bi to tisočletja staro spoznanje vzeli zares, bi portoroškemu turizmu že ob koncu prihodnje sezone morda ne bilo treba več zardevati, turističnim delavcem (in ostalim "žalujočim") pa zgolj tarnati... Livija Sikur Zorman 02 твшт ]0 jO O* Ali se bomo Slovenci sploh še lahko kop ali v našem morju? - na 2. strani - razmišljanje mag. Josipa Ruglja V vili Mariji je Visoka šola za hotelirstvo in turizem - 3. stran (^Ј^ Alberto Pucer o vraževernosti v Istri nekoč f Prostovoljci v skupnosti Srečanje v Portorožu (^J^ Razmišljanji o turizmu: ...In bil je nekoč turizem, zdaj pa...; Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel... ALI SE BOlNO SLOVEN CI /PLOH iE LAHKO KOPALI V NA*ElH 1HORJU? Zadnjih petdeset let nas je oblast (uspešno) "nategovala" z demagogijo, češ da živimo v zgodovinskem času: na primer v prehodnem obdobju iz socializma v komunizem, pa v obdobju samoupravljanja, gospodarske reforme, stabilizacije itd. Svojih inventivnih zamisli se še danes niso znebili in nam ponujajo novo prevaro, ki so jo poimenovali "obdobje tranzicije". To je obdobje, ko se družbena lastnina, ki je nastala s prispevki vseh državljanov, na več ali manj (ne)zakonit način spreminja v zasebno lastnino, ki bo ostala v rokah maloštevilnih ljudi. Bojim se, da omenjena tranzicija ne bo tangi-rala samo družbenega kapitala, ampak tudi naravna bogastva in javno dobro. Gre predvsem za naše slovensko moije in zlasti obalo. Da se razumemo: ti dve dobrini sta last vsega slovenskega naroda in kot taki bi morali ostati javno dobro, s katerim lahko upravljajo izključno lokalne samoupravne skupnosti (ob soglasju države). Zato je očitno, da omenjeno javno dobro ne more biti predmet privatizacije. Gledano v tej luči se nam zato zdijo sporne nekatere pogodbe, ki jih je bil odobril in sklenil bivši piranski izvršni svet (in to v času, ki mu je bila izrečena nezaupnica!), s katerimi je prinesel bodisi brezplačno ali pa s spornim nadomestilom pravico uporabe na najvrednejšem delu morske obale na nekatere uporabnike, ki bodo jutri zasebne firme. Že danes pa nam mora biti jasno, da se bodo te zasebne firme obnašale tako, kot se pač zasebni lastniki obnašajo. Poskušale bodo torej obdržati obalo samo zase in za svoje goste, ne ozirajoč se na javni interes vseh drugih uporabnikov. Tako bomo čez nekaj let vsi preostali Slovenci morali hoditi na morje v Španijo, ker nam bodo domači kapitalisti preprečili, da bi jih motili pri uporabljanju njihove zasebne lastnine (našega moija). Vprašanje uporabe moija in obalnega pasu je trenutno pravno neurejeno (pravna praznina) in ta položaj obstoječi podjetniki, ki po naključju uporabljajo omenjeno javno dobro, s pridom izkoriščajo. Od nas domačinov je torej odvisno ali bomo in v kolikšnem obsegu uspeli zaustaviti nakazane negativne procese ter ohraniti moije, podmorje in obalni pas za uporabo vseh ljudi in bodočih generacij. To bi bilo mogoče le s pripravo novega sistemskega zakona o morju in obalnem pasu, ki bi v kar najširšem obsegu ščitil javni interes in s sistemom koncesij dodeljeval zasebnemu interesu čim manj. To bo tema javne tribune z naslovom "Slovensko moije in obalni pas", ki bo dne 29.9.1995 v Portorožu. Koristno bi bilo, da tedaj domačini povemo na glas svoje poglede in želje o zastavljenem problemu in tako že vnaprej obvežemo naše lokalne poslance, da v nakazanem smislu zašatijo naš lokalni in s tem tudi javni interes. mag. Josip Rugelj Ш PA Ml -DOMAČIN/? Iskrene čestitke Tilenu GUSTlNČIČ u in trenerju Milanu KCKJANÖtu za uvrstitev v mladinsko veslaško državno reprezentanco. Solinaijem, ki veslačem Veslaškega kluba Piran omogočajo optimalne treninge v Sečoveljskih solinah, pa iskrena zahvala. Veslaški klub Piran, podpredsednica dr. Mirana Male Na Prečni poti v Portorožu imamo v tem mesecu kar tri slavljence. Dva praznujeta okroglo obletnico svojega rojstva: Tonči TOMIČ štirideseto, Dolfi REBEC pa 10. septembra petdeseto obletnico. Prav lepo obletnico rojstva (88) pa 29. septembra praznuje tudi Zora POVH. Vsem trem iskreno čestitamo domači in sosedi. Vse najboljše Tini PŠAKER, ki je avgusta praznovala 5. rojstni dan in njenemu bratcu JAM, ki septembra praznuje 8. rojstni dan želijo mami, papi in ostali. Našemu neutrudnemu, zvestemu sodelavcu vinjetistu Sandra SAMBIJU nazdravljamo ob njegovem skorajšnjem rojstnem dnevu (10. oktober) in mu želimo, da mu žilica humorja nikoli ne presahne. Vsi pri Portorožanu Kmalu bo svoj rojstni dan praznovala (12.10.) tudi Dragica ŠKAPIN iz Pirana. Vse najboljše ji želijo kolegice - volonteriste z Rdečega križa. Vse najboljše Karmen JUREKOVIČ iz Lucije, ki praznuje svoj rojstni dan 30. septembra. Kot Portorožanovi zvesti bralki se častitkam pridružuje tudi Portorožan. Zares spoštljivo obletnico preznujeta konec septembra Mila in Mirko DŽEPINA iz Lucije - 50. Obletnico njunega srečnega zakona. Še veliko skupnih obletnic v zdravju in veselju jima želijo prijatelji in znanci iz Lucije. Naši sodelavki Kseniji MAHNE in njenemu izbrancu želimo ob nedavni poroki vse naj, naj, predvsem pa ljubezni - Portorožanovci. OKTOBERFE/U Ne, ni napaka v naslovu! V Portorožu, oz. natančneje v Metro-polovi Pivnici, se bo od 29. Septembra do 14. Oktobra dogajala prava "fešta". Vsak dan bodo igrali narodnozabavni ansambli, ob koncu tedna pa bo zaplesala tudi folklorita skupina in zaigral pihalni orkester iz Pirana. Ob zvokih orkestra bodo zaplesale tudi mažoretke. Takšno dogajanje sredi "mrtve" sezone je vsekakor dobrodošla sprememba za Portorož. Sedaj, ko je Portorož spet "naš", je prav, da si tudi domačini privoščimo "eno našo prav dobro OKTOBER-FEŠTO"! (Zakaj bi se oktobra imeli lepo samo Nemci na svojem Oktoberfestu?! Ob kozarcu piva znamo uživati tudi mi domačini kar doma. Zato pridite, program bo pester!) OB OBČmiKIM PRAZNIKU (15. OKTOBER) UKRENE ČESTITKE VSEM BRALKAM IN BRALCEM PORTOROŽANA. PORTOROŽANOV! мли oola.^5 Podarim DVODELNO POMIVALNO KORITO. Tel.: 73-376 VMO Nudim PREVOZE TOVOROV do 11 m3 oz. do 1.700 kg teže na katerikoli relaciji. Tel.: 74-535, zvečer, Marko. VMO Iščemo STROJEPISKO ZA TIPKANJE NA DOMU. Zaželena računalniška in klasična oblika izdelka. Informacije po telefonu št. 066/73-043, VARING Portorož, d.o.o. VMO Stanovanje v velikosti 52 m2 v Lučah ob Savinji prodam po ugodni ceni. Kličite na tel.: 063/844-021, zvečer. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 734)46, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. Center za duhovno kulturo iz Ljubljane organizira v Kopru tečaj globinske meditacije (jama. Uvodno predavanje in začetek tečaja bo v sredo, 11. oktobra '95 ob 18. uri v prostorih Rdečega križa Koper, Vergerijev trg 3. Vstop na uvodno predavanje je prost. KOZMETIČNI SALON Obveščam cenjene stranke, da se je salon preselil v športni center pri osnovni šoli Lucija (nad parkiriščem v II. nadstropju) Nova tel. št.: 066/70-920 * personalizirani postopki pri negi kole obraza in dekolteja * čiščenje mladostniške kože in svetovanje * depilacija * pedikulfura * manikultura pon.,sre, čet., pet.: 13.00 - 20.00 tor, sob : 8.00-13.00 VI/OKA /OIA HOTELIRSTVA IH TURIZMA V VILI ЈИЛВ1Ј1 Končno bodo petnajst ali celo dvajsetletna prizadevanja obrodila sadove: v ugledni portoroški stavbi - Vili Mariji • s študijskim programom začenja zasebna visoka šola za hotelirstvo in turizem. V Sloveniji delujeta že dva zasebna javna zavoda: teološka fakulteta in šola za notranje zadeve. Dekan nove portoroške šole, mag. Maijan Tkalčič nam je nekoliko orisal pot nastajanja šole. Iz raznih idej in pobud za vzpostavitev tovrstnega študija na Obali je leta 1989 nastala raziskava magistra Iztoka Ostana "Oblikovanje profila strokovnjaka z višjo izobrazbo za tehnologijo gostinstva". Potem se je vse hitreje začelo odvijati '93. leta, ko je projektna skupina, v kateri so sodelovali mag. Marjan Tkalčič, mag. Mitja Podgornik in mag. Bogdan Valentin, pripravila nov visokošolski strokovni program. Na začetku lanskega leta pa so zainteresirani za vpeljavo tovrstnega študija (Metropol Hoteli, Hoteli Bernardin, Marina Portorož, Hoteli Palace, Hoteli Riviera, Hoteli Piran, Belvedere Izola, Simonov zaliv Izola, Hoteli Koper, НГГ Nova Gorica, Kompas turizem Ljubljana, Zavarovalnica Adriatic Koper) ustanovili Center za izobraževanje in razvoj v turizmu (CIRT, d.o.o. Izola). Na podlagi mnenja Sveta za Visoko šolstvo Republike Slovenije je skupščina interesno združenih v CIRT-u pred približno letom dni ustanovila Visoko šolo za hotelirstvo in turizem. Februarja letos je šola že objavila razpis za vpis v 1. Letnik. Vpisanih je sto študentov, 30 odstotkov jih je doma na Obali, ostali so iz drugih krajev Slovenije. Za štirideset študentov te šole je možnost bivanja v dijaškem domu Baldomir Saje v Portorožu. Diplomantje Visoke šole za hotelirstvo in turizem se bodo lahko zaposlili v katerikoli turistični dejavnosti (prenočitveni, gostinski, v potovalnih agencijah, pri organiziranju zabave, športa in rekreacije...), pa tudi v drugih dejavnostih, ki so povezane s hotelirstvom in turizmom (v izobraževalnih, paradržavnih institucijah...). Ambicije šole iz Vile Marije sežejo še dlje - v pripravo podiplomskega specializacijskega študija turističnega menedžmenta. Prvim študentom - v katere vsi, ki spremljamo stopicljanje našega (vsaj portoroškega) turizma, polagamo velike upe - želimo, da bi se v lepem okolju nove šole veliko naučili. David Božič ОЛВМЛ IZKAZMia VISOKE lOLE ЖА HOTELIRSTVO IM TURIZEM (VŠHT) PORTOROŽ * Naslov programa: hotelirstvo in turizem * Vrsta programa: dodiplomski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe * Trajanje programa: 6 semestrov (3 študijska leta) * Strokovni naziv: (diplomiran) inženir organizacije turizma * Način poteka študija: -REDNI študij, - IZREDNI študij, - študij na daljavo - in kreditni študij (v pripravi) * Šolnina: - za REDNI študij: 1.750 DEM za vsak letnik - IZREDNI študij: 4000 DEM za vsak letnik * Število profesorjev: 8 (le I. Letnik) 4 Dekan: mag. Marjan Tkalčič * Program študija hotelirstva in turizma: Uvod v turizem, Informatika in statistika, Turistična geografija. Kulturna dediščina. Sociologija in psihologija v turizmu. Upravljanje poslovnih sistemov, Ekonomika turizma. Upravljalno računovodstvo in finance, Človeški potencial, Marketing, Poslovanje turističnih organizacij. Izbirni predmeti: Poslovanje prenočitvenih obratov, Poslovanje gostinskih obratov, Poslovanje potovalnih agencij. Dopolnilne turistične dejavnosti, Gastronomija, Higiena, Okolje in prostor. Pravni predpisi v turizmu in tuja jezika. * Delovna praksa oz. stažiranje: - predavanja, seminarji, vaje: 1875 ur (65%) - delovna praksa (staž): 1000 ur (35%) D.B. г SE V PIZZERIA - PUB PERGOLA PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918 C Vsak dan do 04 Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki... na več načinov -Ä-Meso na žaru X Šamplnjonl na žaru Solate Maxi palačinka Pergola ... in še... Glasba v živo J>J> ZDRAVILIŠČE STRUNJAN C* KRKk ZDRAVILIŠČk d.o.o. Zdravstvena služba zdravilišča dela od 11 septembra dalje tudi popoldan. Nudimo vam: * specialistilne zdravstvene preglede pri zdravniku fiziatru - revmatologu in internistu * fizioterapijo * masaže in * kitajsko tradicionalno medicino Za informacije in naročila pokličite: 066/474 420 * Hoteli Bernardin odpirajo konec tega meseca nov Kongresni center, ki so ga zgradili v Grand hotelu Emona. Obsegal bo П00 m2 kongresnega prostora z vso pripadajočo opremo in bo lahko sprejel do 1000 oseb. Ob tem bo kongresnikom na voljo še 11 konferenčnih sob (10 - 600 sedežev) ter 750 m2 večnamenskega prostora. Grand hotel Emona gostom nudi preko 250 klimatiziranih sob z lepo lego na morje, tri restavracije, bar, novo zgrajeni bazen in kavarno ter fitness, sauno, solarij in kozmetični salon. CBT//V* (KONGRESNA j DVORANA I NE MQT'TE --.zaupamo FREPSE D6 T VO VLAT/~ s «■ c « 4 - VI OKOLJE NABAVILO NOVO VOZILO V nekatere ulice oz. predele predvsem Portoroža se komunalni tovornjak za pobiranje odpadkov zaradi strmega terena ali, ker so ulice preozke, ne uspe prebiti (npr. Strma pot, Pot pomorščakov, Mirni kot...). Zato so doslej smeti iz zabojnikov s the ulic odvažali na manjših tovornih vozilih. Kaže pa, da bo teh težav kmalu konec, saj je Okolje v Nemčiji nabavilo novo vozilo imenovano "multicar". Posebnost tega vozila je, da ima hidravlično prešo, s katero lahko zmanjša volumen odpadkov (15kubičnih metrov lahko spreša do prostornine 3.kubičnih metrov). Z nabavo tega vozila bo Okolje lahko ukinilo zbirna mesta za odpadke (Fizine, nad Vilo Marija, na portoroški avtobusni postaji...), ki so doslej zelo kazila Portorož. Še drugi dodatki, ki jih vozilo premore, bodo omogočili pranje cest. Za vozilo je bilo treba brez carinskih dajatev odšteti okoli 132.000 DEM. eg;: lir^ v «P KIP "P/*, RESTAVRACIJA "Pri MARIĆKI" Parecag 159, SEĆOVUE Nudi ribje in mesne jedi, njoke z gorgonzolo, specialiteto hiše - špagete z (B||B|||ptii:irf:;fll3e v pečici s krompi^ern; ||| dprto vsak dar» <*d 12« * Wk : iiiii ЦШГ Mercator - Degro poletje se je poslovilo, hladno vreme nas je spomnilo, da se bo potrebno toplo obleči pravi naslov je JADRO PIRAN moške, ženske in otroške bunde modne barve in izredne cene, zato pohitite, z vami je vaš najboljši sosed MERCATOR DEGRO prodajalna JADRO Piran. O VRAŽEVERMOSfl V IJTRI M*HOČ Istrani so bili v preteklosti kar polni praznih ver ali - kratko rečeno - vraževerni. Še bolj kot v mestih je bila vraževernost razširjena po vaseh med preprostim kmečkim prebivalstvom. O tem so nam med drugimi zapustili zapise Prospero Petronio v svoji knjigi Memorie sacre e profane dell'Istria (1681), Simon Rutar v knjigi Samosvoje mesto TVst in mejna grofija Istra (1896) in Ignazio Mitis v reviji Pagine Istriane (1910). Pa si oglejmo nekatere zanimivejše vraže, v katere so Istrani verjeli. - Če je kak kmet zbolel in bil zaradi bolezni dlje časa priklenjen na posteljo, so za to krivili njegovo slabo vero ali kako lepo žensko. Da bi ozdravel, je moral bolnik dati en čevelj ali pas, kar so nesli določenim starejšim ženskam v vasi. Te so ob gledanju čevlja ali pasa pripravile žerjavico in odšle do bližnje mlake, kjer so jo zmetale v vodo. Pri metanju žerjavice v vodo pa so izgovarjale imena žensk, ki bi utegnile biti krive za bolezen. Ob imenu, ko je žerjavica v vodi najbolj zacvrčala, naj bi pomenilo, daje nosilka imena kriva za bolezen kmeta. • Istrani so verjeli tudi, da se rodijo nekateri otroci "oblečeni". Tem so pravili volkodlaki in jih smatrali za prinašalce nesreče. Da bi se obvarovali pred takimi volkodlaki, je bilo treba jesti česen, kajti vonj po česnu naj bi jih odganjal. Prepričani so bili, da volkodlaki povzročajo nesreče tudi po smrti in "kličejo ljudi za sabo". - Že v davnih časih je med Istrani veljal petek za poseben dan. Ob petkih niso smeli pričeti z nobenim pomembnejšim opravilom ali delom, ker bi se vse slabo in nesrečno končalo. Petek pa so smatrali za poseben dan, ker je na petek umrl Kristus na križu (Veliki petek). Ža določena dela pa je bil petek naklonjen dan. Tako so na primer prvi petek v marcu lahko sejali zelenjavo in razna zelišča, vendar so morali z delom zaključiti pred sončnim zahodom. - Preden se je kmet odpravil z volovsko vprego od doma, je s šibo (bičem ali žlajgo) na tleh pred voli naredil križ. Tako je temu biču tudi pripisoval tudi posebno moč, saj je bil prepričan, da če z njim udari kakega plazilca (kačo), le-ta zagotovo pogine. - Tudi praznik sv. Jurija (23. aprila) je bil poseben posvečen dan. Še pred sončnim vzhodom je kmet tega dne z blagoslovljeno vodo v posodi odšel na pašnike in jih blagoslovil. Enako je storil tudi z živino v hlevu. Tako je ob košnji priklical blagoslov sv. Jurija. Ta dan pa je imel še nek po izvoru starejši pomen. Ko je zjutraj z neba izginila zadnja zvezda, so bili kmetje pozorni, kateri veter bo prevladal, kajti ta bo potem pretežno pihal skozi vse leto. Če je prevladala buija, je pomenilo sušo in slab pridelek poleti ter sneg pozimi. Če pa je prevladal južni veter, je pomenilo, da bo dominiral široko z dežjem in da bo poleti pridelek obilen, pozimi pa dovolj sena. • Kmetje se v Istri niso dosti ukvarjali z lovom, čeprav je bilo raznovrstne divjadi veliko. To je bila namreč "zabava" namenjena višjim slojem. Če pa je kak kmet vendarle šel na lov in na poti srečal nosečo ženo, se je nemudoma vrnil domov, ker je to pomenilo, da tistega dne prav ničesar ne bo ulovil. • Ob kmečkih poslopjih so bili običajno tudi kokošnjaki polni kokoši in druge perutnine, ki so jih kmetice zjutraj nahranile. Da bi jih obvarovale pred morebitnimi nesrečami, so izobesile kako rdečo cunjo. Tako so na senikih, hlevih, kokošnjakih visele rdeče krpe, ki naj bi obranile živali pred zlom. Zlo pa je lahko prinesel, kdor je bil rojen pod nesrečno zvezdo. Žival pa so iz zla rešili s kratko in preprosto molitvijo ali rekom: "Sveti Tomaž, danes je Božič!" Te besede so zadostovale in žival naj bi bila spet zdrava. Če pa je bilo kokodakanje kake kure podobno petelinjemu petju, sojo takoj zaklali in odvrgli, da sojo pojedle vrane. - Zelo hudo, nevarno in nesrečno je bilo, če seje ob kvatrih zvalilo kako pišče. Ljudje so bili prepričani, da se iz takega piščeta potem razvije hud petelin, ki lahko nosi jajca in jih celo vali. Ta jajca pa so težka kot kamen in iz njih se razvije pošast podobna zmaju. Te pošasti se potem naselijo pod korenine kakega velikega drevesa (hrasta) in ob luninem siju pridejo iz skrivališča ter se povzpnejo na vrh drevesa. S svojim pogledom pa lahko prizadanejo kmete, ko se vračajo iz polja in tem ni več pomoa_ PRED бО. LETI JE PELJAL SKOZI PORTOROŽ ZADIMJI POIMllKI VUH Po 33. letih obratovanja železniškega prometa na progi Trst -Poreč, je bil s 1.9.1935 ukinjen redni promet vseh vlakov. Zadnji potniški vlak je odpeljal iz portoroškega postajališča proti Trstu 31.8.1935 ob 18. uri 54 min. Tako je bila za vedno zaključena dokaj kratka obratovalna doba ozkotirne železniške proge v Istri. Vzrok ukinitve prometa je bil v velikih finančnih izgubah, ki so se iz leta v leto povečevale. Kot primer: leta 1912 so znašali prihodki 596.123 kron, odhodki pa 723.619 kron. Več kot polovico prihodka je bilo od potniškega prometa. Visoki stroški obratovanja so se odražali tudi v zelo visoki ceni prevozov. Za vozno karto od Trsta do Poreča je bilo treba plačati za 2. razred 9,32 krone, za 3. razred pa 6,22 krone, kar preprostemu prebivalstvu Istre ni bilo dostopno. Po prvi svetovni vojni so železnici začeli močno konkurirati avtobusi, la so potnike za nižjo ceno prepeljali dvakrat hitreje. Izgube so se večale, zato se je Železniški uprava odločila za zaprtje proge. Takoj so začeli z izgradnjo pmgovnih naprav in namenili tirnice za gradnjo prog v Afriki, vendar so končale na dnu Sredozemskega moija. Vozni park so porabili v Italiji. Na obratovanje te proge nas v Slovenskem primoiju spominja rekonstruirani eksponat tega vlaka, ki ga je Železniški muzej Ljubljana leta 1979 postavil na Železniški postaji Koper, nedaleč od nekdanje trase te proge. Miha Berdnik VARNOST KOPER p.o. PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER, Ferrarska ul. 2, tel.: 066/ 32 671 -varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev NOVO -ALARMNI SISTEMI najem v času vaše odsotnosti -VAROVANJE V SILI pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim ЖШ « Adriatic j™Tz Ш Ж ЛШ4 - Poseben običaj povezan z vraževerstvom je bil tudi zatiranje črvov in gosenic, ki so napadli poljske pridelke ali rastje sploh. Ženske so z glave izpulile las in nanj privezale enega od črvov ter ga ob izgovarjanju določenih besed izvlekle iz gredice. Ostali črvi pa naj bi se tako zavedali svojega škodljivega početja in sledili na las zavezanemu črvu in tako vsi zapustili gredico. ■ Ponekod v Istri pa so bili tudi prepričani, da od vigilije (predvečer) Vseh svetih do dneva vernih duš pokojni letijo po zraku v istih oblekah, v katerih so bili pokopani Da bi se ubranili teh pokojnikov, so kmetje - preden so se odpravili spat, v pepel na ognjišču zarisali križ. Če pa seje kdo rodil v tem času, ni smel nikoli iz hiše po sončnem zahodu. • Zanimivo je tudi, da so ponekod gobe podobne morskim koralam (prstana) imeli za srca nečistežev ali pregrešnih ljudi, ki so pognale na vigilijo pred kakim večjim praznikom. To so bila "srca" ljudi, ki so v življenju preklinjali Boga in niso veijeli vanj. Svojo dušo so dali demonu, da bi od njega prejeli milost. Tako so padli v pekel, njihova srca pa so žrli demoni. A ker jih niso mogli prebaviti, so jih izbruhali po gozdovih. - Na božični predvečer so kmetje dali na ognjišče veliko poleno, ki je moralo počasi tleti vse do sv. treh kraljev. Če je medtem ugasnilo, je za tisto družino pomenilo nesrečno in slabo leto. - Če pa je kmeta na prostem doletelo slabo vreme, bliskanje in strele, se ni takoj zatekel pod katerokoli drevo. Najprej ga je preizskusil s sekiro Će se je sekira odbila od debla, je pomenilo, da se pod tisto drevo ne sme skriti. V obratnem primeru pa se je lahko brez strahu skril in ostal pod tistim drevesom, dokler se neurje ni pomirilo. • U t ran i so verjeli tudi v skrite zaklade, vendar je do njih bilo težko priti, tudi če so poznali skrivališča. Kdor je hotel do zaklada, je moral biti predvspm zrlo pogumen. Nato je moral ponoči brez spremstva do kake kapelice, v kateri j p prebival duh kake ženske bogatega porekla oziroma rodbine. Tam je bilo treba počakati, da se duh le-te prikaže z žezlom, nad katerim sta bili dve kači v roki. Kačama se je bilo nato treba približati in jima dati usta skupaj, da sta se poljubili. V primeru, da je pogumnemu vse to uspelo narediti, je rešil žensko kazni in tako je prišel do zaklada. • Istrani so še verjeli, da je številka 13 nesrečna, da sončni mrki prinašajo nesrečo, da je vsak človek rojen pod svojo zvezdo, ki je zanj usodna. Verjeli so v čarovnice, ki naj bi plesale na kakem griču in priklicale točo ter povzročale razno drugo škodo. Proti njim so bili uspešni le takoimenovani "kriesnici", ljudje, ki naj bi prišli z nenakšno kapico na svet. Proti toči pa so se kmetje ubranili tudi tako, da so pred vrata hiš postavili stolice z nogami obrnjenimi v zrak in zvonjenjem. Če je bil kdo začaran, pa so ga lahko osvobodile le določene ženske s posvečeno obleko in kapucinskih prahom. Tako škrati kot črni psi in mačke so prav tako lahko prinašale nesrečo. Če je deževalo in sijalo sonce hkrati, je pomenilo, da se čarovnice možijo itd... ALBERTO PUCER PROSTOVOLJCI V SKUPNOSTI SRtČANJE O skupnosti Srečanje, ki deluje v okviru župnišča Portorož in nudi zatočišče zasvojenim z drogami, ki se odločijo za zdravljenje, smo v Portorožanu že obširneje poročali. Tokrat nas je zanimalo, kdo so prostovoljci, ki pomagajo fantom in dekletom, da prebrodijo trenutke težkih kriz, s katerimi se srečujejo. "Iščejo materinsko toplino, tolažbo in razumevanje". Brez njih seveda ne gre, saj zasvojenci potrebujejo njihovo oporo in stalno varstvo. Odvisnost je težka rana, zato je pomembno, da je nekdo zraven predvsem takrat, ko se tak človek odloča za novo življenje. Pri zdravljenju ne gre samo za telesno razstrupljanje, pač pa za celovito spremembo osebe, da je sposobna za resno delo in druge odgovornosti. Zato so v skupnosti Srečanje veseli vsakega prostovoljca in sodelovanja staršev, saj se z njihovo pomočjo plamenček, ki zagori v skrajni stiski, razplamti in pomaga, da zasvojenčeva odločitev postane, kljub ranjeni volji, njegova osebna zmaga. "Treba jih je poslušati, jih razumeti, jim dati toplino in stati ob strani. Dokler je nekdo ob njih, se počutijo varni. Potrebujejo veliko pogovorov, večkrat ti povejo resnico, velikokrat se tudi zlažejo, tako da morašbiti dober psiholog. Iščejo materinsko toplino, lolažbo in razumevanje. Borba in trpljenje ljudi, ki zaidejo v drogo in iščejo pot ven, je zelo težka," pravi Jovanka Sejdinovski, ki že dve leti pomaga pri Karitasu, zadnje leto pa nudi pomoč tudi zasvojenim. "Če ne ne bi bilo prostovoljcev, če ne bi bilo toliko ljubezni v družinah, tudi za druge, bi bilo naše delo popolnoma nemogoče. Za tem stoji velika duhovna človeška solidarnostna moč," poudarja župnik Franc Prelc. Je narkoman bolnik? Žalostno je, da se skupnost kljub štiriletnemu uspešnemu dela še vedni bori za osnovne pravice - za najmanjšo strokovno podporo in seveda za finančno, ki pa jo zaenkrat od države ne dobijo. Ta namenja F ogromno denaija metadonskemu programu in raznim drugim oblikam gašenja požarov, terapevtskim skupnostim in nevladnim organizacijam, ki se edine pri nas lotevajo reševanja vzrokov problemov in dolgoročnega, celovitega zdravljenja, pa ne prisluhne dovolj. "Nenehno se sprašujem, kdaj misli naša država definirati narkomana kot bolnika," pravi oče fanta, ki se je zdravil v skupnosti Srečanje. "Eden največjih problemov, s katerim se srečujemo starši je, kako vso zadevo financirati. Vsaj do neke mere bi morala k temu prispevati država, saj institucij kot je ta, kjer se zdravi popolnoma brez kemoterapije, sama nima." Zdravljenje je seveda težko in zanj se odloča majhno število ljudi. Če jih pri tem še ovirajo in jim je nudijo ustrezne podpore, je to še toliko težje izvedljiv projekt. Verjetno je velik problem ravno v tem, da ljudje, ki se z drogo niso srečali, nočejo razumeti in pomagati tistim v stiski. Vendar so taki problemi danes vsakdanji in žal prepogosti, da bi se prizadeti morali česarkoli sramovati. Zato bi morali biti vsi bolj razumevajoči in prisluhniti drugim, saj se ravno to jutri lahko zgodi vsakemu od nas, če se nam že ni. Alja Tasi Jovanka Sejdinovski pred župniščem v Portorožu. Zasvojencem, ki so se odločili za zdravljenje, pomagajo starši, člani župnijske v Karitas in tisti, ki so program zaključili. Srečanja imajo vsak p ponedeljek ob 19. uri v prostorih župnijske veroučne šole. ШВш Ob smrti Vlktoija ŽERJAL-a s Stopniške poti v Portorožu izražamo najglobje sožalje njegovi družini, še posebej njegovi ženi in hčeri. Ob tragični smrti srednješolke Tanje FIČUR in njene mame Lejle SILA globoko pretreseni izražamo sožalje vsem, ki so ju imeli radi. Krajevna skupnost Portorož in vsi, ki smo pri Portorožanu V spomin TANJI FIČUR TVOJA VEDRINA IN PRIZADEVNOST STA PUSTILI TRAJNI PEČAT SKUPNIM DOGODKOM. Boleča je izguba ambiciozne, perspektivne najmlajše sodelavke iz našega turističnega kroga. Sočustvujemo s svojci ter vsemi, ki ste jo imeli radi. Obžalujemo tudi smrt skrbne mame Lejle. V IMENU TURISTIČNEGA DRUŠTVA PORTOROŽ predsednica Andreja Humar-Fatorič. PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Uminjanska 111, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71 -397, mobitel: 0609/610-132 12 portorožan it. 9 September 1995 КЛЈ MO PRIPRAVILE ОВЛ1М1 ШЕШјЕ * Najprej velja opozoriti na že XXX. Ex tempore z otvoritvijo razstave slik in podelitvijo nagrad 24. septembra v Piranu. (0 sami razstavi in nagrajencih naslednjič). * V galeriji "Loža" v Kopru lahko do 7. oktobra obiščemo razstavo skulptur v bronu Dušana Tršaija. V raziskovanju kiparstva se je umetnik že zelo zgodaj oddaljil od klasične pripovednosti in si ga zastavil kot sredstvo samopovpraševanja in razmišljanja o eksistencialnih problemih ter stalnega osebnostnega potrjevanja skozi delo. Pred leti je Tršar uporabljal veliko umetnih, industrijsko izdelanih materialov z bistvenim elementom neonom kot simbolom svetlobe in zračnosti. Ta težnja po lahkotnosti se nadaljuje tudi v novejših izdelkih iz bolj organskih materialov - mavec, žgana glina in bron. * Do 6. oktobra pa je v galeriji "Meduza 2" v Piranu na ogled razstava Bojana Kovaača, diplomiranca milanske Akademije lepih umetnosti Brere. Kovačič je končal tudi grafično specialko na Likovni akademiji v Ljubljani. Predstavlja nam grafike v tehniki globokega tiska iz obdobja 1991-95, izžarevajoče veliko energije ter vedro, optimistično vzdušje. * Tudi "Meduza" v Kopru ponuja do 12. oktobra zanimivo doživetje. V galeriji razstavlja Htiiqin Wang, ki že trinajst let živi v Ljubljani. Leta 1982 je diplomirala iz oljnega slikarstva na Pedagoški univerzi v rodnem Nontongu, na ljubljanski Akademiji je končala specialko za grafiko in slikarstvo. Izpolnjevala se je tudi na Groningenski Akademiji Minerva na Nizozemskem Barve in oblike H. Wang vsebujejo mnogo skritih pomenov in simbolov, ki pripovedujejo o spreminjanju in večnosti. Sandra Kump IM MEMORIA MARJAMU UlHARJU MARJMU - 33 LET OB 3 URI Tankočutno in nesramno so padale solze kovinski kosmiči beli kot koščki vate so vstajali v dežju stari dobri Lorca zelena dolina ciganka votlih oči pleše kot kuščar rumenih noči kri vstopa v nas odhajašpostopoma z občutkom po soncu Ob tretji uri je nežnost izprtega kamna nemo zakričala po ljubezni veš vsi smo nekoč odhajali v zid onkraj osamljenega izven dotaknjenega Ti pa si vstopil v dolino osamljenosti trpke rože Našel si kamen vedno si mu dovolil izreči krik školjke govorjenje bogu pomeni ustvariti hrepenenje duši odpotovani Milan Kadn RICOiMllMCIЛ1ЧО LE AniVlU1 DELLA (ОМишЛ DEGLI 1Ш1ЛМ1 PIRAMO * Giovedi 28 settembre alle ore 19 presso la sede della Comunita degli Italiani si terra la conferenza del prof! Rino Cigui sul tema "STUDI E TESTIMONIANZE MATERIALI DELLE OVILTÄ DEI CASTELLffiRI IN ISTRIA". * Venerdi 29 settembre alle ore 2,30 presso l'Auditorio di Portorose il Dramma Italiano di Fiume rappresenta "LA FRONTIERA". Con il mese di ottobre inizieranno le attivitä presso la nostra Comunita; - Gli interessati alia pittura avranno il I. incontro martedi 3 ottobre alle ore 17. - II coro della nostra C.I. inizia la sua attivitä mercoledi 4 ottobre alle ore 19, sono aperte anche le iscrizioni ai nuovi coristi. - La Comunita degli Italiani di Pirano organizza un corso di ceramica e tornio per adulti tenuto di Karlo Pavline. Il costo del corso di 35 ore e di 19.00.- SIT. Nel prezzo sono inclusi il materiale e la cottura degli elaborati. II primo incontro in Casa Tartini il 25 settembre alle ore 18. Per ulteriori in-formazioni telefonare in Comunita nro 73-529 in orario d'uffido. IA ШООНЛ|И1ИЛ¥1€Л OIPITi AD ЛОШШЛ La filodrammatica della Comunita degli Italiani "G. Tartini" di Pirano ha partecipato giovedi 17 agosto 1995 ad Aquileia, Citta gemellata con Pirano, al "GIOVEDI IN PIAZZA" manifestazione organizzata dall' Associazione Tea-trale Friulana di Udine, dal Comune di Aquileia, dalla Pro - Loco di Aquileia e dal Gruppo Teatrale "Bassilla" di Aquileia con la commedia REMETUR IN FAMELA di Ruggero Paghi e Nives Zudič. Lo spettacolo si e svolto in Piazza San Giovanni ad Aquileia in presenza di un attento e numeroso pubblico, circa 300 perosne che non si sono lasri-ate spaventare neanche dal pericolo della pioggia, che si e divertito con la spiritosa e originale recita degli attori. II lavoro e stato gia presentato dalla filodrammatica piranese alia Comunita degli Italiani di Babici, Isola, Gallesano, Sissano, Servola e al teatro Mela di Trieste. Portorožanova redna sodelavka, akademska slikarka Sandra Kump, je letos poleti (od 21.7. do 20.8.) razstavljala v portoroški vili San Marco. Tiste, ki jo osebno poznamo, so nekatera njena občutenja v močnih barvah prelita na platno prav prijetno presenetila. Na fotografiji njen avtoportret. (Foto: L.S.) 13 janezkova DOMAČA «ALOCA POlim ЈИОМЛ V ftMÜTCtfl KRAJU (Prosti spis) Zelo ml je žal, da je bilo poletje letos tako kratko. Moj tata pravi, da je bilo kot seje v državnem zboru: zmeraj se začnejo z zamudo, zaključijo pa se se pred koncem dnevnega reda. No, če letošnje poletje ni utegnilo izčrpati predvidenega dnevnega reda glede vremena, pa je to v dobri meri uspelo drugim dejavnikom v našem kraju., Tako so, na primer, načrtovani kupi smrdečih smeti pričali o nespremenjeni politiki planiranja naših varuhov čistega okolja. Da bi ne bili osamljeni v svojem smrdenju, se jim je letos zelo uspešno pridružila še piranska čistilna naprava. Tako sta dve vrsti odpadkov smrdeli v ubranem duetu in skrbeli za specifičnost obmorske klime v našem kraju. Moj tata je ob tej priliki rekel, da je okrog čistilne naprave to in ono smrdelo že od samega začetka, še pred namestitvijo in da torej sploh ni čudno, če zdaj širi vonjave, ki ne bi delale sramote prašičji farmi. Moja mama se je na te besede obregnila, češ da tata spet išče krivce za vsako nevšečnost v vrstah politikov, tata pa je odvrnil, da ni on kriv, če povsod, kjer kaj smrdi, najdeš vsaj enega politika. Drugi znameniti dogodek tega poletja je rojstvo nove športne panoge. V mislih imam pobiralce parkirnine in njihove elegantne gibe med tekom od avta do avta, zlasti kadar so se morali pogumno podvizati preko ceste, da bi preprečili beg predrznemu vozniku. Športno oblačilo teh živahnih atletov sta torbica in kapa enake barve; moj tata je rekel, da si iz izkupička od parkirnine itak ne bi mogli privoščiti česa več. Ker smo ljubitelji tradicije, ne bi za nič na svetu označili ulic kako drugače kot s tablo, pribito na prvo hišo v ulici. Temu dejstvu se moramo zahvaliti, da sem letošnje poletje zaslužil dve pesti drobiža, ko sem nekaj zbeganih turistov rešil pred večdnevnim blodenjem in iskanjem naslova, na katerem jim je agencija rezervirala sobe. Tata je prišel na misel, da bi naslednje poletje odprl agencijo "Rent-a-vodič", saj gotovo ne bo nikomur padlo na pamet, da bi na križiščih ali vzdolž glavne ulice namestil lične smerokaze k stranskim ulicam in pomembnihm zgradbam, kot imajo to urejeno drugod. Ker bodo obenem sleherni večer vsi mestni predeli, razen strogega centra, zaviti v tradicionalno temo, bo "Rent-a-vodič" najbolj iskana agencija vseh časov. Skoraj bi pozabil pohvaliti naše varuhe javnega reda, ki so letošnje poletje precej pripomogli k pestrosti življenja v našem kraju. Ni minil dan, da ne bi vsaj dvajsetkrat hiteli skozi naselje z vključeno sireno - v veliko veselje nas najmlajših, ki nas taki zvoki zabavajo. Sprva smo vsi verjeli, da imajo toliko nujnih voženj vsak dan in smo trepetali za življenja ponesrečencev. Sčasoma pa nam je le postalo jasno, da gre samo za dodatno turistično ponudbo, kakršne menda niso poznali niti v Moskvi v času prejšnjega političnega sistema. Moja mama je omenila, da toliko muziciranja najbrž ne naredi ravno najlepšega vtisa na tuje turiste, vendar se moj tata ni strinjal z njo. Rekel je, da so vsi policijski zvočni signali uvoženi in da se torej turisti spričo teh zvokov kvečjemu počutijo varne kot doma. Dež je otvoril turistično sezono in jo tudi zaključil. Moj tata pravi, da je to dobro, saj nam ne bo že oktobra zmanjkovalo vode za hidroelektrarne in domače potrebe. Na te besede ga je moja mama vprašala, kaj on sploh ve o vodi, ko pa se kar naprej udeležuje nekih degustacij v bifeju "Pri žejni sipi". Nastopil je trenutek napetosti, ki sem ga brž izkoristil tako, da sem spravil zvezek domačih nalog. Sonja Požar, Lucija črn »i m PO CETI«OVO: /uJ^Vo/^sJ-^ ASI___ 1 " CfT/Л/ ^ Mislim, DA TH/HODNO^^ fZiPAOA ПАУ1 MlADiH- ^J OPoZoTZJLof? MATOV t DUJfFMV M45DWO VZAČANMT DOMAČIH GOSTOV 3oi>{TB TA^L^IV, NA Q£sr// d.o.o. Podjetje za gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55, 66320 Portorož j Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922 /K ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 IH BIL JE №KO€ TURIZEM, ZDAJ РЛ. Spominjam se prvih skupin turistov, ki so k nam prihajale poätnikovat Bile so to po večini umiijene družine z vso ustrezno počitniško kramo (blazine, čolni, plavutke, maske, ležalniki itd.). Ob večerih so jih moji starši občasno povabili na pojedino rib ali pečenega mesa ob domači kamin na vrtu. Bili so to zares prijetni večeri s prijetnimi gosti, ki so se radi vračali. Skoraj vsako leto. Rezervacije smo sprejemali že pozimi in komunalni plaži na poti k hotelu Metropol. Ne nemalokrat smo jih morali celo odkloniti, verjamem svojim očem plažo smo iz kopališča in ker smo imeli stanovanja že vnaprej zasedena. Gneča v Portorožu sprva tudi ni bila tolikšna, da bi ne mogel najti parkirnega mesta. Res je, da takrat avtomobilov ni bilo toliko kot danes. Pa vendar je bilo vse veliko bolj umirjeno. Portorož seje začel prazniti že nekje okoli polnoči in ostali smo samo tisti, ki smo zahajali v disko ali pa smo se spogledovali s čednimi dekleti. Če si uzrl takratnega miličnika, si malodane že stal v drži "pozor". Pa hoja po travi, kraja vrtnic ali uriniranje po njih, nam še na misel ni prišla. Razgrajače so miličniki hitro odstranili ali pa jih je že samo njihova prisotnost hitro ohladila in jim zbistrila glavo. Pijancev se skorajda ne spominjam. Če pa so že bili, so se treznili na postaji. Zavijanja siren ponoči se sploh ne spominjam. Spominjam pa se lepo urejenih zelenic in rož, s katerimi so si naša hotelska in komunalno podjetje prizadevali zakriti betonske kolose. Včasih je sicer bila glasba preglasna, a so jo zaradi negodovanja krajanov in turistov že naslednje leto utišali. Ob dveh ali treh zjutraj, ko so diskoteke zaprli, smo šli domov. Zjutraj pa so nas kopališča pričakala očiščena. Danes je vse obrnjeno na glavo. Ko sem julija na portoroški avtobusni postaji čakal svojega znanca, sem opazoval tri mladeniče, ki so si v trgovini nakupili šest litrov vina: dva litra črnega in štiri belega. Hvalili so se, kako se "ga bodo usuli". Bili so iz Nove Gorice. Še istega večera sem ujel pogovor treh mladcev in dveh mladenk (v dveh avtih), ki so ugibali, kje bi bilo najbolje prespati. "Ne, tam ne bi prespali. Je previsoka trava!" so govorile punce z ljubljanskim naglasom. "Bolje je tam (imena kraja se ne spominjam), pa še luči ni." Čez dva ali tri tedne sem se odpravil v Portorož ob desetih zvečer. Dragi krajani, bilo je obupno! Sredi zelenice na avtobusni postaji dva fanta urinirata po vrtnicah. Na pločniku štiripasovnice srečam kup že popolnoma pijanih mladih ljudi. Pot me zanese h sprehajališča spremenili v luna park in gostišče. Zelenica med pločnikom in ograjo je docela poho-jena in uničena. Ob ograji, ki je na več mestih prebita (zakaj jo raje ne podrejo?) se bohotijo razni vrtiljaki, vlaki, pa simulatorji... Za nameček naj še povem, da zaposleni ob simulatorju sploh ni znal slovensko! Na ves glas je v mikrofon vpil v srbohrvaščijii. Kdo mu je izdal delovno dovoljenje (če ga je seveda sploh imel?). Poti nisem nadaljeval dalje. Šel sem po plaži proti centru. Ob obali kup bifejev, ki poslujejo pozno v noč z glasno glasbo. Še pred tem mojim sprehodom me je pozno v noč, noč za nočjo "razve- Značilna poza povprečnega mladega slovenskega seljevala" glasna glasba in kričanje, ki mi ni dalo spati. Nekajkrat sem celo klical na policijo. No, ta večer sem ugotovil, da sem po krivem obtoževal Avditorij. Glasba in hrup sta prihajala s plaže, konkretno iz "Tropic bara" na plaži. Končno sem ugotovil od kod! Kopica mladoletnih je že pijana poležavala na pesku ali na pomolih. Kdo ve, ali je kdo od najemnikov teh barčkov vprašal katerega od mladoletnikov za osebno izkaznico in če jim je kateri kdaj odklonil točenje alkoholne pijače? Ob ponedeljkih zjutraj, ko sem odhajal v službo, sem po parkih ali v avtomobilih videval množice vrečarjev in tistih, ki so ves teden doma pridni, za konec tedna pa se pridejo "zdivjat in znoret" v Portorož. Kot bi bil Portorož namenjen divjanju in pijančevanju! In kaže, daje res tako. Od tega vsesplošnega "žuriranja" imajo korist zgolj nekateri gostinci in posamezni hoteliiji, ki svoje lokale oddajajo za visoke najemnine. Najemojemalci jih lahko plačujejo le s prodajanjem pijače čim širšim ljudskim množicam. Najbrž je nesmiselno spraševati se, kaj pomeni to za naš turizem. Vsekakor nič dobrega. Gneča in hrup sta naše dolgoletne znance, turiste, že pregnala. K nam domov prihajajo samo še mladi pari ali skupine, ki se pripeljejo s hrupnimi motorji ali športnimi avtomobili, turisti s plitvejšimi žepi, Id barantajo za ceno prenočevanja... naših nekdanjih gostov ni več. Odhajajo drugam. V mirnejše in bolj urejene kraje. Sezona pa se je že skrajšala. Ponekod nekateri sobodajalci kar stojijo ob cesti in drug drugemu kradejo turiste izpred vrat. Pripravljeni so ponuditi svoja ležišča tudi za polovico nižjo ceno. Če bi želeli naš turizem ohraniti, bi po mojem morali korenito spremeniti celotno strategijo. Kot prvo, bi se morali starši otrok, ki iz vse Slovenije prihajajo v Portorož, vprašati, kaj njihovi otroci tu počnejo. Policija bi morala imeti večja pooblastila. Pa več bi jih moralo biti. In bolj učinkoviti. Plaža bi morala biti namenjena samo kopanju in sprehajanju. Bifeji in zabaviščni parki pa na plaži nimajo česa iskati. Raznorazne biljardnice in mini casinoje, simulatorje... bi morali postaviti izven centra. Ukiniti bi bilo treba kioske in stojnice, ker s svojo ponudbo ne morejo dvigniti ravni uslug, kvečjemu ga znižujejo. Omejiti oz. skrajšati bi bilo potrebno tudi obratovalni čas gostišč. Parkiranje in promet skozi Portorož je bil letos bolj tekoč. Morda je to rezultat plačevanja parkirnine. Vendar to ne more biti dolgoročna rešitev. Morda je rešitev v garažnih hišah ali pa učinkovitejšemu javnemu prevozu? Vsekakor bo rešitev potrebno poiskati čimprej. Da se ne bomo le še spominjali naših nekdanjih gostov! Ali pa da se ne bo izkazala kot resnična tista trditev, ki pravi, da se takšno stanje v Portorožu dopušča samo zato, da bi hotelom ob lastninjenju zmanjšali vrednost! Boris Kočevar p.f.cA. Družba Primorski finančni center Interfin Koper, borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papirji in borzo. Pokličite nas na telefon 37-100 ali38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški 8. FELO LUX - Lfmlnjanska 111 LUCIJA tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - ofjne peči, ostali material za obrt OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI KOPER LIMINJANSKA JloLA PORTOROŽ JPH СОП1 FESTIVAL ZLATI BOBE*: OD 9. DO 13. OKTOBRA V portoroškem Avditoriju se lahko pohvalijo, da so vse prireditve, ki so jih napovedali za letošnje kulturno poletje, uspeli "spraviti pod streho". Pa tudi na dokaj dober obisk je - sicer majhen, a delaven -kolektiv lahko ponosen (tako je na primer koncerte Piranskih glasbenih večerov poslušalo 974 ljubiteljev klasične glasbe). Uveljavile so se ambientalne prireditve, ki zelo pripomorejo k prijetnemu vzdušju v kraju, zato se bodo v Avditoriju trudili, da jih bo v prihodnje še več Dobro pa so obiskovalci sprejeli tudi dobrodošlice domačinov gostom. TXidi jeseni je Avditorij pripravil vrsto zanimivih prireditev. Naj omenimo nekatere: - nadaljevali bodo z že ustaljenimi predstavami za otroke, saj so spoznali, da prav preko njih že pridobivajo in vzgajajo svoje bodoče občinstvo (zadnjega septembra bo že na sporedu Disneyeva risanka Trnuljčica); - Film art večeri (večeri boljših filmov) se bodo zaključevali s pogovori pod vodstvom profesorice Jasne Čebron (prvi film, ki so ga letošnjo jesen uvrstili med umetniške filme, je drama o kastrirancu, pevcu angelskega glasu Farinelliju, ki si ga lahko ogledate 30. septembra); - filmske sladokusce pa bo zagotovo zelo razveselila uvedba Filmskega antikvariata (v sodelovanju s Kinoteko Slovenije): kot prvi bo 3. novembra na sporedu film Ko sem bil mrtev z izvirno glasbeno spremljavo Urbana Kodra. Jesen je seveda tudi čas živahne kongresne dejavnosti. Od 9. Do 13. oktobra bo Portorož spet gostil zdaj že tradicionalni oglaševalski festival Nove Evrope Zlati boben *95. V slovenskem delu prireditve (od 9. do 11.oktobra) se bodo udeleženci potegovali za srebrne in zlate situle, v mednarodni konkurenci (od 11 do 13. oktobra) pa za zlate palice in zlati boben. Festival, ki je seveda tudi velika priložnost za promocijo Slovenije in Portoroža v Evropi, se bo tudi letos zaključil z ognjemetom. livija Sikur Zorman / l/[yO w lA/O— dai(ila,regali, presents Obala 120, 66320 Portorož-Portorose/tel.: 066/74-535 Ste v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite na?! V prijetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril. &tate cercando un bel re^lo? Venite a trovarci! In un atmosfera piacevole e bella potxete sce^iere tra mille idee un regalo per tutte le occasion*. O UTRI SO Р1Ш1.Н Kdor ima rad Istro, njene ljudi in njihove običaje, njihovo pojočo govorico, glasbo in tudi kuharske dobrote, naj gre v torek, 3. oktobra ob 20. uri v restavracijo Idila v Podpadni, kjer je Alberto Pucer (tudi naš sodelavec) pripravil Kulturnico, v kateri se bodo predstavili nekateri, ki so pisali o Istri: mag. Darko Darovec, Darij Gregorič, Pavla Križman, Nada Morato, Alberto Pucer. Večer bo povezovala Ines Cergol-Bavčar, "godle eno kantale bojo" Istrski mužikantje. /RtOMJtVAlOVMI ODDAjMIK BiliM KRIŽU /PIT PRIKLOPU*« Ko je RTV Slovenija julija letos odklopila srednjevalovni oddajnik na Belem križu, smo bili pri Portorožanu (kot pobudniki peticije za njegov odklop, in seveda večina tamkajšnjih prebivalcev, ki so dolgo let v svojih telefonskih slušalkah poslušali program radia Capodistria, zadovoljni. Ne bi poudarjali, da pa so bili najbrž še najbolj zadovoljni tisti krajani, ki v območju anten že dolgo živijo v bojazni, da elektromagnetno sevanje srednjevalovnega oddajnika škodi njihovemu zdravju. Lansko peticijo za odstranitev srednjevalovnega oddajnika je zato podpisalo nezanemarljivo število predvsem prizadetih krajanov - skoraj 700. Ko pa je vodstvo RTV Slovenije poleti oddajnik za srednji val odklopilo, se je - vsaj za nas nepričakovano - dvignil val razno raznih protestov, češda so z izklopom tega oddajnika kršene temeljne pravice italijanske manjšine. O kršenju ali nekršenju pravic (italijanske manjšine, prebivalcev Belega križa), o (nepodobnosti oddajanja na srednjem valu in še o čem se je ob izklopu oddajnika v časopisju razvila kar žolčna polemika (predvsem v "Delu"). Svet občine Piran pa je na svoji izredni seji dne 17. avgusta sprejel sklep, s katerim nasprotuje ponovni vključitvi belokriškega srednjevalovnega radijskega oddajnika, vendar je enako slišnost programov v italijanskem jeziku treba omogočiti preko sodobnejših prenosnikov radijskih signalov. Svet je še zahteval, da se v doglednem času z Belega križa odstrani vse oddajnike na drugo, manj naseljeno območje. To stališče je podprl tudi občinski odbor SDSS in Zeleni Pirana. Poudarili bi, da smo pri Portorožanu mnenja, da je bilo vprašanje izklopa srednjevalovnega oddajnika brez potrebe politizi-rano, a kaže, da brez tega, žal, ne gre. Ne bi se spuščali v ugibanje, ali so bile pravice italijanske manjšine z izklopom oddajnika kršene ali ne. Menimo pa, da so s ponovnim vklopom tega oddajnika, ki ga je s popolnim ignoriranjem protestov in pravic krajanov z območja Belega križa zaukazal svet RTV Slovenije - bile kršene elementarne pravice tamkajšnjih krajanov do zdravega okolja in do brezhibnega delovanja njihovih elektronskih aparatov (zaradi elektromagnetnega sevanja delujejo, kot že rečeno, z veliko motnjami). Po najnovejših informacijah so sicer "RTV-jevri" njegovo moč drastično zmanjšali (na 10kW), kar lahko pri Portorožanu samo pozdravimo. Sicer pa KS Portorož načrtuje o tej problematiki sklicati javno tribuno. Livija Sikur Zorman Iz tehnično-ekonomske analize Radiotelevizije Slovenije ob izklopu srednjevalovnih oddajnikov: -100 kW SV oddajnik Beli križ se nahaja sredi turističnega naselja nad Piranom. Stolpa sta od prvih hiš oddaljena le kakih 40 metrov. Parcela je ograjena, sevanje ob ograji je za civile izpod norm, za ljudi s srčnim vzpodbujevalnikom pa bi morali ob cesti postaviti opozorilne napise, da se ne približujejo ograji. - T\idi tu smo morali (kot v Domžalah, op. Portorožana) zaščititi telefonsko omrežje pred našimi močnimi signali. Izvesti smo morali tudi zaščito računalniškega sistema na Pomorski šoli, kije moten s SV oddajnika. - Skoraj 700 prebivalcev, ki žive blizu oddajnika, je letos (v resnici lani, op. Portorožana) podpisalo peticijo z zahtevo, da se SV oddajnik ugasne ali umakne z Belega križa. Izdelali smo posebno poročilo in izvršili meritve, da smo dokazali nenevarnost sevanja za civile. Prof. dr. Jože Budin s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, ki ga je RTV-Slovenija zaprosila za strokovno mnenje pravi: "Izklop oddajnikov velike moči, ki so v neposredni bližini gosto naseljenih območij, je ekološko ugoden. Ne moremo presoditi pomena, ki ga ima izklop SV oddajnikov Beli križ in Murska Sobota za poslušalce onstran meje. Teh področij UKV oddajniki ne pokrivajo ali jih pokrivajo le delno. Izklop SV oddajnikov pomeni, da programa ne bo mogoče sprejemati. Vprašanje in odgovor sta politične narave, vsekakor pa to ni strokovno vprašanje". ЏТ>1 V?frT; <Џ 4 $ ^^ V Лд ; - >•, * f: л tvpV Г » Л 5; * » ; > * t r > p ВЕ1ЕОЛЈЕ ŽEBELJt MA НЛЖСВЕОЛ OBE/IMO (HISEL* (W. Beecher) Kako naj doseže naš'turizem" 95 odstotkov celotnega prihodka države (ponekod ga), ko pa o turizmu odločajo ljudje, ki jim je turizem deveta briga. Statistika s svojim sivim in velikokrat napihnjenim turističnim uspehom naravnost drogira zdravo miselnost in spodbuja norosti pri odločitvah. Smo in bomo samo prehodna turistična država, dokler ne bomo postali zanimivejši in znali - kljub prehodnosti - z dogajanji pobrati denar turistom. A najprej je treba turizem zgraditi, ga potem primerno ponuditi in "dogodek" imenovan turizem se bo nenadoma dokazal v vsej svoji veličini. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na naše možnosti, kajti že tako ekološko in drugače obremenjeni življenjski prostori Slovenije, ne bi preživeli ob nekontroliranem polnjenju naših zmogljivosti. Primer je tu, v njem živimo. Piran, mesto stoletij in lepot, ki ga politika nerazumno uničuje. Zakaj politika? Zato ker je oblast v njenih rokah in so vsi vzporedni dogodki farse. Županstvo ustanovi komisijo za promet. Sestavljajo jo občinski uslužbenci in krajevni predstavniki. Komisija se sestane trikrat. Potem jo nekdo ukine (Menim, da delo nismo dokončali.) in vse naše delo in zahteve krajanov določi županstvo. Tako bo in pika. Županstvo določi drugo komisijo, v kateri so občinski uradniki in predstavniki krajevnih skupnosti. Komisija naj bi uredila obratovalni čas gostinskih obratov v občini. Začuda še vedno delamo. Lepo. Upamo lahko, da ne bo zopet... Po enajstih letih upravljanja z zaporo je tudi letos pokrovitelj te nadaljevanke javno podjetje Okolje. Krajevna skupnost Piran je na komisiji za promet zahtevala razpis koncesije. Z delom pa nadaljuje Okolje, kije celo zmanjšalo število parkirnih mest pred Piranom: za okoli 80 do 100 (na oko) parkirnih mest. To je nadomestilo z nerednim dežurstvom na parkiriščih rezerviranih za stanovalce. Javnega stranišča še vedno ni in lokali obalnih restavracij so žrtve človeških fizioloških potreb predvsem turistov. Stanovalci pa smo lastnikom restavracij lahko le hvaležni, saj tako rešujejo naše zidove in vhodne hodnike. Kakšna temna ulica pa je še vedno javni pisoar. In kako je z zabavo turistov? Zabava jih pajek (pa ne inšpektor), lahko se najedo in napijejo, se odpeljejo, če imajo srečo, s čolnom na krožno vožnjo... Morda bo letos "naj" prireditev v Piranu imel ribiški klub Oradela, če jim ne bo zagodlo vreme. Hi so še Obalne galerije in Križni hodnik z visoko kvalitetnimi prireditvami... In potem? Kje so dogodki, srž turizma in ključ za praznjenj denarnic obiskovalcev? Ni načrtov za prihodnost in ni načrtov za turizem uspeha... Da je vse skupaj močno zahirano in popačeno je jasno. Za Krajevno skupnost Piran: Rudi Mraz PISMO ŽUPAtVU I« OBCIM/HIM SVETNIKOM Bliža se jesen in z njo tudi pospešeno delo: sprejemanje odločitev v občinskem svetu. Ena od njih bo neposredno prizadela nas taksiste in naše uporabnike. Pred petimi leti smo taksisti ob takratnem prevozno - parkirnem problemu, v zadovoljstvo občanov uvedli tako imenovano krožno vožnjo. Sčasoma je prišlo do poskusov, da se nam to dejavnost prepreči, vendar smo jo ob podpori zadovoljnih občanov uspeli obdržati. Zdaj pa so strokovne službe naše občine pripravile nov odlok (oz. predlog za podelitev koncesije za mestni promet). In - kot da bi bil novi izvrševalec - koncesionar že določen, zahteva pri upravnem organu ukinitev taksi - krožne vožnje. Znano je, da smo taksisti izdatno pripomogli k izboljšanju prevoznih uslug, ter lajšanju problema parkiranja v Piranu. Na račun te dodatne dejavnosti se je tudi število taksistov povečalo. S sprejemom odloka, s katerim bi nam prepovedali krožno vožnjo, bi prizadeli mnoge občane, pa tudi preštevilne taksiste. Menimo, da bi moral pogoje za dodelitev koncesije postavljati občinski svet in ne prevoznik, kateremu bo dodeljena koncesija. Smo za zdravo konkurenco, ne pa za monopolizem Taksisti občine Piran HOTELI MORJE PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA REZULTATI LDS - OVE POLETNE ANKETE O POBIRMjU PARKIRNINE V PORTOROŽU V poletni številki "Portorožana" je bila objavljena LDS-ova anketa o pobiranju parkirnine ob štiripasovni ci v Portorožu, na katero pa odziv ni bil kdo ve kakšen. Zato o rezultatih le na kratko. V anketi smo krajane najprej pobarali za mnenje o pobiranju parkirnine. Tretjina anketiranih je odgovorila, da ukrep (parkirnino) popolnoma podpira, tretjina pravi, da je bilo za izboljšanje prometnega režima v Portorožu poleti treba nekaj ukreniti, vendar je letošnji ukrep vendarle preveč restriktiven, enak delež (tretjina) tistih, ki so se odzvali na anketo, pa jih meni, da je ukrep nesmiseln in ga je treba ukiniti. Nato smo anketirance povabili, naj sami predlagajo, kaj bi bilo treba narediti. Polovica sodelujočih jih meni, da je treba odlok dosledno izvajati, druga polovica pa, da se ukine, za kompromisno srednjo varianto (Odlok naj ostane, vendar naj župan vsem prizadetim krajanom omogoči določene subvencije kot so: plačevanje mesečne parkirnine, zastonj parkiranje za 1 uro (kot v Piranu), uvedba kopalnega avtobusa) pa se ni opredelil nihče. Zanimivi so bili tudi odgovori na 3. vprašanje v anketi: Ali menite da bi za sobodajalce morali uvesti iz naslova turistične takse, ki jo plačujejo tudi njihovi gostje naslednje subvencije: glede na število prijavljenih nočitev gostov v preteklem letu ima vsak sobo-dajalec pravico do nakupa subvencioniranih parkirnih lističev ter dnevnih vstopnic za koriščenje komunalne plaže s 50% popustom za tekočo sezono? Predlog za subvencije sobodajal-cem jih je podprla tretjina, večina (2/3) pa se s tem predlogom ne strinja. Nekdo je celo' dopisal naslednji predlog: Sobodajalci naj znižajo ceno uslug!!! Dolga leta so dajali premalo glede na tisto, kar so zaslužili! Iz tega bi sledilo, da bi davkoplačevalci, ki niso sobodajalci (nimajo prihodkov iz te dejavnosti) prispevali k prihodku sobodajalcev. To je nesmiselno in krivično. Menimo, da bi sobodajalci morali več prispevati za infrastrukturno urejanje kraja. ZA ZAKLJUČEK: Očitno so se krajani po začetnem negodovanju privadili na restriktivnost ukrepa, s katerim je bil v Portorožu vzpostavljen red pri parkiranju. Bi pa morali usmeriti vse moči v čimprejšnjo ureditev večjega javnega parkirišča v Portorožu. GALERIJ* V ICRAIMllKIN PREDDVERJU Le občasno razstavam namenjeni prostor v portoroškem Casinoju (preddverje igralnice) so se odločili, da postane stalna, galerija. Vsak mesec znova - se pravi dvanajstkrat v letu - bodo v igralnici s strokovno pomočjo umetnostnega zgodovinarja odprli novo razstavo uveljavljenega primorskega oz. slovenskega likovnega umetnika. Čast prve v nizu razstav je pripadla akademskemu slikarju Tbmu Vranu iz Kopra. Razstava se otvarja 29. septembra in bo na ogled mesec dni. 1ЧЛСВЛ0«0 VPR^lMJE ZA BRM(i(-KE) PORTOROŽA«/* Naštejte vsaj štiri hotele, ki jih upravljajo Metropol hoteli Portorož: 2. 3. 4. 5. 6. Odgovore z vašimi podatki pošljite do 15. oktobra ti na naslov KS PORTOROŽ, Obala 16, za Portorožan-a. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tistega(-o), ki se bo lahko mastil(-a) v kitajski restavraciji v Grand hotelu Metropol (pa ne sam(-a)!) Vsak lahko pošlje samo en kupon! Nagrajenec oz. nagrajenka bo objavljena v naslednji številki Portorožana. VASI PODATKI: Ime in priimek: Naslov: Datum rojstva: Telefon (za lažji kontakt): КВЛјШ /E »E BORIMO PROTI TURIZMU... Krajani se ne borimo proti turizmu, temveč bi radi to dejavnost, od katere živi velik del krajanov zaščitili. Zato smo se tudi odločili, da ukrepamo in nikakor ne dovolimo uničevanja našega kraja. Do tega je po mojem prišlo v trenutku, ko so gostinci sami začeli oblikovati svojo ponudbo, ki je trenutno neusklajena in docela neprimerna. Masovni turizem na slovenski obali (ki meri le nekaj več kot 40 kilometrov) ni mogoč. Prav tako sem prepričan, daje v Portorožu gotovo dovolj strokovnjakov za turizem, ki bi se morali združiti in začrtati dolgoročno vizijo razvoja našega kraja. In ne da to počno posamezniki, ki za to niso poklicani. Naštevanje vsega, kar je v Portorožu narobe in tistega, kar bi bilo treba narediti, je - glede na stanje v katerem je Portorož - nemogoče. Zato naj omenim le najnujnejše * Potreben je natančen nadzor obratovalnega časa gostinskih lokalov in jakosti ter trajanja glasbe na njihovih (odprtih) terasah. Končati je treba s prakso vsesplošnega izdajanja dovoljenj za obratovanje in izvajanje glasbe - ne glede na pogoste pritožbe prizadetih krajanov. Včasih pa so izdana dovoljenja celo v nasprotju z določbami v uradnem listu. * Kljub letos uvedeni parkirnim vzdolž Obale v Portorožu problem parkiranja v Portorožu ni rešen. Vozniki parkirajo svoja vozila kar po bližnjih zelenicah (pajek pa je nekako slep za tovrstne prekrške!) Moteče je tudi zadrževanje, pijančevanje, prepevanje, glasna zabava kar na parkiriščih, ki marsikomu krati počitek. * Menim tudi, da policija in občinska inšpekcijska služba nista kos trenutni situaciji v Portorožu, kljub nasprotnim trditvam župana naše občine, gospoda franka Fičuija, v dnevniku Delo z dne 16.8.t.l. * Po portoroških parkih vsako noč "na črno" prespi kar nekaj tistih, ki naj bi jim rekli turisti. Potrebno bi jih bilo ustrezno kaznovati, tako kot tudi tiste, ki kalijo nočni mir in red. Ne eni ne drugi namreč ne morejo in ne smejo biti Portorožu v ponos. Za zaključek bi rad le še povedal, daje Portorožu nujno povrniti ugled, ki ga je imel v preteklosti. Trenutno stanje namreč odganja tisto peščico turistov v pravem pomenu besede, ki se v naše mesto še vračajo. Ukrepati je treba takoj, saj se situacija iz leta v leto slabša in postaja nevzdržna. Viktor Rebek, Portorož, Postajališka la Portoroški letošnji gostje pri počitku na plaži pred hotelom Korotan. SVETOV«! PRVAK V VEJUMjU NED NUJ/IMI (UM NA TERAPIJI V TERMAH V portoroških Termah so ponosni, da se za terapije pri njih odločajo tudi znane (in uspešne) osebnosti. Pred nekaj tedni si je tako novih moči v Termah nabiral novi svetovni prvak v veslanju (enojec), mladi Izolčan Erik TuL Povprašamo ga seveda najprej, kdaj je začel trenirati veslanje. "Leta 1986. S prijatelji sem si šel nekoliko ogledat in tudi poizkusit veslanje. Tako se je začelo." Prva veslaška uspeha Erika 1\ila sta: zmaga na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije (leta 1990), ki mu je vlila novih moči za resno treniranje, pa 12. mesto v četvercu na mladinskem svetovnem prvenstvu leta '91, kjer je nastopal kot mlajši mladinec. Več takrat - v času razpadanja Jugoslavije - veslači niti niso pričakovali, saj so celo ekipo za nastop težko sestavili. Leta '92, ko je bil prvo leto v mladinskih tekmovalnih vrstah, pa je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kanadi postal svetovni prvak. Cilj pa je bil uvrstitev v finale - prvo mesto je bilo seveda nagrada za ves vloženi trud. Leto kasneje je zasedel tretje mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem, '94 leta pa kot mlajši član tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Parizu. Največji uspeh veslača Maje brez dvoma zago- tovo prvo mesto med mlajšimi člani, ki ga je dosegel na letošnjem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. "Kako se počutite kot svetovni prvak?" ga pobaramo. Veslač Erik Tul pred portoroškimi Termami (levo) "Težko je opisati. To je nekaj, kar je v tebi, vsekakor pa je čudovit občutek. Lepo je tudi, ko se vračamo domov in kot vsakokrat so nam tudi letos v Izoli pripravili lep sprejem." Ne moremo mimo njegovih prihodnjih načrtov... "Želim si nastopati na olimpijskih igrah v At-lanti," razkriva svoje želje, "kasneje - bom še videl". Pri veslanju se namreč ne vrtijo tolikšni denarji kot v atletiki. Moji nastopi na svetovnih prvenstvih - kljub temu, da sem prvak - so v denarju izredno nizko ovrednoteni, medtem ko nekateri atleti dobijo lepe "honorarje" za podobne nastope. Želim si tudi končati fakulteto za šport." Terapije v Termah v Portorožu mu je priporočil njegov zdravnik, dr. Andrej Drnikovič iz Izole. "In kako so vam všeč terapije?" smo radovedni. "Najboljše se počutim, ko jih delam," pravi, "najbolj pa mislim, da mi koristijo diadinamski tokovi, čeprav občutek ni najlepši." Matjaž Glavan IIIIN CUSTINČIČ- NOSILEC DRŽAVNEGA DRETA NA SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU V VESLANJU NA POLJSKEM Intenzivni treningi v Sečoveljskih solinah, po okoliških hribih in v varnih vodah solinskega kanala in Portoroškega zaliva so poplačali trud veslaču Tilenu Gustinčiču, članu Veslaškega kluba Piran. Uspel seje namreč uvrstiti med tekmovalce, ki so odpotovali na mladinsko svetovno prvenstvo v Poznan na Poljskem. S piranskim dvojnim dvojcem je z Izolčanom Žolgar-jem torej doživljal tekmovalno vzdušje svetovnega prvenstva, kjer ga je bodril njegov trener Milan Koqančič. Veslaštvo je garaški šport. Otroci veslači bi lahko sami najbolje povedali, kolikokrat se morajo odpovedati marsikateri zabavi, ker treningi potekajo vsak dan po tri ure. Včasih težko usklajujejo naporen šolski urnik s pripravami na veslaške reg ate. Večina pa jih kljub temu vztraja, saj je pri tem športu pomembno - razen dobrega fizičnega razvoja - tudi medsebojno druženje otrok. Še enkrat bi spomnila, da so treningi v solinah najprimernejši za odraščajočo mladino, saj potekajo daleč od cest. Predvsem pa mlade odvračajo od mamil, saj od njih terjajo veliko angažiranost. dr. Mirana Male 18. Septembra seje začela TELOVADBA ZA ŽENSKE V PORTOROŽU Telovadba poteka vsak ponedeljek in četrtek ob 2030 v telovadnici portoroške osnovne šole. POSEBEN PROGRAM ZA NOSEČNICE OB 19.00! (Vsak ponedeljek za nosečnice do 7. meseca nosečnosti) INFORMACIJE IN PRQAVE na tel.: 73-497 (Maja) med 15.00 in 16.00. TELOVADBA ZA ŽENSKE V LUCIJI V veliki dvorani Krajevne skupnosti Lucija (nad papirnico Primorskega tiska) je 14. septembra začela kreativna telovadba (ob glasbi) za ženske. Telovadba poteka ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri 15 minut, traja pa eno uro. Vaje vodi Suzana Valussi. (Vse informacije na: 71-319). SLOVENIJA MLADINSKI SVETOVNI VICEPRVAK V TRNKARJENJU S SKALOVITE OBALE - SIMON OBLAK OULiiEH DRUCI Od 28.08. do 04.09.1995 je v Umagu potekalo V. svetovno mladinsko prvenstvo v trnkarjenju s skalovite obale pod okriljem FIPS-M (Mednarodna federacija za športni ribolov na morju). Prvenstva so se udeležile ekipe Irske, Španije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Žal se prvenstva ni udeležilo večje število nacionalnih reprezentanc (zaradi domnevne ogrožene varnosti njihovega nastopa). Ne glede na to pa je bilo prvenstvo zelo kvalitetno in v štirih tekmovalnih dnevih tudi polno presenečenj. S svojim nastopom je presenetila reprezentanca Slovenije, ki je zasedla ekipno 2. mesto (prvi dan 3. mesto, drugi in tretji dan 2. mesto ter 4. dan 1. mesto) ter reprezentanca Španije, ki je postala svetovni mladinski prvak za leto 1995. Razočarala je reprezentanca Hrvaške. In to kljub intenzivnim pripravam, zelo kvalitetnim tekmovalcem ter velikim pričakovanjem, saj se je prvenstvo odvijalo na njihovem dobro poznanem "terenu". Ekipni uspeh Slovenije je dopolnil Simon Oblak (RPD Piran), ki je osvojil odlično 2. mesto v posamezni konkurenci. Prvo in tretje mesto sta osvojila predstavnika španske ekipe. Ostale uvrstitve naših tekmovalcev: 7. mesto Uroš Kenda (RPD Piran), 10. mesto Cristian Puglise (MRK MENOLA Izola), 14. mesto David Leskovec (KIT Kranj), 17. mesto Damir Dolenc (KIT Kranj). Državno reprezentanco so vodili kapetan ekipe Bojan Salomon ter trenerja Savo Bembič in Zvonimir Grgurovič. ттт U.....К1Ллд PRVA МЕОМјЛ V BAI I NANJ U SOL A JUDA Л NADALJUJE Končno smo tudi v občini Piran dobili prvo medaljo v balinanju. Osvojila sta jo na državnem prvenstvu mladinskih dvojic Republike Slovenije 17. septembra v Kranju mlada člana balinarskega kluba Prijatelji Seče. Bojan Taškar in Kemal Husanovićsta klonila šele v finalu in si tako priborila srebrno medaljo. Da v klubu balinarjev Prijatelji Seča dobro delajo in skrbijo tudi za . najmlajše, najbolj zgovorno dokazujejo rezultati, ki jih pionirji in mladinci dosegajo na regijskih (obalnih) in državnih prvenstvih. V treh letih obstoja kluba sta pionirja Enes Husanovič in Boris Radoslav osvojila že tri naslove obalnih prvakov v dvojicah. Enes Husanovičpa je posamično že osvojil naslov prvaka ter srebrno in bronasto medaljo na Obalnem prvenstvu. Zdravko Taškar V piranski občinski stavbi veselo prenavljajo prostore, kjer je nedavno domovala davčna uprava. Vendar pa adaptacija ni samo rutinska, kot bi si bilo mogoče misliti na prvi pogled. Po novem naj bi v občinski stavbi nastal tudi priročen bife za svetnike in ostalo občinsko "elito". Ob tem pa je zanimivo, da naj bi bife vodil bivši tajnik Združene liste social-demokracije. Novica je seveda neuradna. Pa vendar nekateri svetniki že zahtevajo, da mora biti upravljanje bifeja v strogo politično nevtralnih rokah. (OD SKUPNEGA POPIVANJA DO POLITIČNE KOALICIJE JE LE EN KORAK) Občinski svetniki so soglasno izglasovali, da je treba srednjevalovni oddajnik odstraniti z Belega križa. A so nekateri svetniki pri glasovanju vendarle imeli cmok v grlu. Še najbolj iskrena je bila ga.Vojka Štular, ko je priznala, da je pred tem že podpisala peticijo za ponovno vključitev srednjevalovnega oddajnika, ker misli, da so pravice italijanske manjšine pomembnejše od zahtev prebivalcev z Belega križa. Iskrena je bila tudi dr. Saša Žužek, ko je dejala, da bi se ona sicer tudi zavzemala za vklop srednjevalovnega oddajnika, pa kaj "KO JE ITALIJANSKA MANJŠINA TAKO NESOLIDEN PARTNER" in je zato pravzaprav prisiljena glasovati proti vklopu tega nesrečnega oddajnika. (ITALIJANSKA MANJŠINA -TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA) #icer pa se je Svet RTV Slovenije, rečeno po domače, požvižgal na odločitev piranskega občinskega sveta, naj se srednjevalovni oddajnik več ne priključi. Kot poročajo poučeni, je koalicija LDS, ZLSD in SKD na Svetu RTV suvereno in brez obotavljanja, ne glede na prizadete krajane Belega križa, glasovala za ponovno vključitev srednjevalovnega oddajnika. (SI BO VOLILNA BAZA TO ZAPOMNILA?) Odkar je Komunalno podjetje Okolje dobilo novega direktorja, Roberta Časaija so še najbolj v zadregi pri iskanju nove zaposlitve "staremu" direk-toiju v njegovi matični stranki, v LDS, kjer že potekajo notranji frakcijski boji in očitki, kdo naj bi najbolj prispeval k njegovemu rušenju. Kot kompromis naj bi bila padla tudi variantna rešitev, naj bi ex-direktor Okolja postal, v zameno za velike zasluge na komunalnem področju, direktor sečoveljskega letališča, podrejeno pa direktor novonastajajočega Gospodarsko-interesnega turističnega združenja (GIZ). (KJE SO DOBRI STARI ČASI, KO JE PARTIJA ZA SVOJE KADRE TAKO LEPO SKRBELA...) iNenda pa na frakcijske boje niso imuni niti v lokalni Združeni listi socialdemokratov, kjer naj bi po pričevanju dobro obveščenih potekali boji za dominacijo med takoimenovano liberalno frakcijo ZLSD, ki jo predstavlja Vojka Štular, ter t.i.ortodoksi, ki naj bi jih predstavljal dr. Božidar Opara. (ŠE KO SO V OPOZICIJI, SE NE ZNAJO MED SEBOJ DOGOVORITI). O šoli juda, športu, ki sije pri nas - v naši občini začel lani utirati pot, smo v Portorožanu pisali že večkrat. Judo je v lanskem šolskem letu potekal v portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora, pa v italijanski in slovenski osnovni šoli v Luciji. Treninge je vodil judoist Mojmir Kovač, ki sicer živi v Portorožu. V lanskem šolskem letuje šolo juda obiskovalo okoli devetdeset otrok od 5. do 14. leta starosti. Osemintrideset si jih je na koncu šole pridobilo belo-rumeni pas, dva pa celo rumenega. Mladi judoisti so se že med prvim letom treniranja udeležili več judoističnih tekmovanj in celo sodelovali v judo-kampu v italijanskem Pordenonu, poleti pa kampa v Izoli, na katerem so bili tudi judoisti iz Avstrije, vodil pa ga je prav njihov trener Mojmir Kovač. Šola juda in njen trener imata še veliko volje in načrtov za nadaljnje uveljavljanje in siljenje tega športa v naši občini. Z novim šolskim letom odpira šola za judoiste ponovno svoja vrata in sicer: otrokom od tretjega leta dalje (začetni tečaj), amoobrambi in rekreaciji za ženske, dvomesečnemu tečaju samoobrambe, vsem, ki se želijo česa novega naučiti... Organizirati nameravajo tudi krajše (vikend) tečaje juda, seminarje s priznanimi mojstri te veščine... Vso to množico dejavnosti pa si bodo prizadevali zajeti pod skupno streho z ustanovitvijo Društva ljubiteljev borilnih veščin. Judoisti si bodo prizadevali popularizirati svoj šport kot moderno borilno spretnost, kot način bivanja in pogleda na svet..., da bi čimveč ljudi spoznalo, da judo ni kakšno pretepanje slabotnih. Njihov moto je zato: judo je veščina, s katero skupaj odraščamo. Kogar zanima šola juda (tečaj za otroke, tečaj samoobrambe in rekreacije za ženske, samoobrambni tečaj...), lahko pokliče na tel.: 746-615! ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE INZ^IRING, GRADNJO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI AZIENDA IMMOBILERE PER LA PROGETTAZIONE, LINGENERING E LEDILIZIA LASTNIKI IN KUPCI NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin HIŠE v Luciji, Piranu, \zo\\, Ankaranu, Kopru z okolico STANOVANJA različnih velikosti - lastniška in novogradnjo POSLOVNE PROSTORE za različne namembnosti - tudi gostinstvo PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ZA NAKUP iščemo enodružinsko ali dvostanovanjsko hišo v Portorožu z okolico, možen tudi dolgoročen najem. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, davčno svetovanje, pogodbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte, razna soglasja in dokumentacijo za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, gradbeni nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-Ogledi po dogovoru. 5 ure, SREDA do 17. ure. Izpolnjevanka: TRI MESTA V vsako vrsto vpišite besedo kot zahtevajo opisi. Na označenih poljih boste diagonalno od zgoraj navzdol dobili imena treh mest. Katera so ta mesta? Y N v / / N ч / / N 4 / ? s ч ^ r S Ч У / N 4 / r \ \ / / S S Ć / \ s / ? s 4 / ? \ s \ ч V ? \ \ s / S \ / / N 4 / IN ZDAJ ŠE K DOBITNIKOM NAGRAD ZA REŠITVE IZ POLETNE DVOJNE ŠTEVILKE PORTOROŽANA: 1. Izpolnjevanka OB 100-LETNia FILMA Rešitev: GARBO - NOVAK - LOREN Med reševalci smo izžrebali: 1 • Ranka DJOKIGa iz Pirana, ulica Svobode 109, ki prejme enomesečni abonma (za oktober) za ogled filmskih predstav v portoroškem Avditoriju. Abonma poklanja KKC Avditorij Portorož. 2 • Portorožanovo darilo - Portorožanovo majico - pa prejme Cilka URANKAR iz Ljubljane, Jerančičeva 2. 1. Umetnica, ki ustvaija skulpture 2. Staro tržno naselje med Spodnjo in Zgornjo Savinsko dolino 3. Vrsta novejšega gradbenega materiala 4. človek ki izdeluje makete ali oblikuje 5. Glavno mesto Irana (PAL) Rešitev (imena mest) lahko pošljete po pošti uredništvu (KS Portorož, Obala 16) ali dostavite osebno na uredništvo Portorožana do 10. oktobra letos. Ne pozabite napisati svojega imena, priimka in naslova! Med pošiljatelji pravilnih rešitev bomo izžrebali srečnega dobitnika(-co) Por-torožanove nagrade, ki naj ostane presenečenje. 2. Izpolnjevanka Rešitev: GIUSEPPE TARTINI PIRAN Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1 - Janeza KRALJ-a iz Portoroža, Pot pomorščakov 1 c, ki mu Residence Palma na Strmi poti v Portorožu poklanja večajo za dve osebi. 2 - Walter PESARO iz Pirana, Trubarjeva 21 pa prejme Portorožanovo majico. Čestitamo! KW USPEŠNO 2DMVUCNJE AKEN z najnovejšim aparatom MPKeller. VSE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI: 73-189 (PO 19. URI) PROJTOVOljlMI PRIfPiVHIt Za to številko PORTOROŽANA so prispevali. Mihael CUZIČ iz Sečovelj 215 tolarjev, Lojze HRIBAR s Šentjan 3000 SIT. Sonja DEVIC iz Lucije 2000 SIT, Miha BERDNIK s Prečne poti 1000 tolarjev, ga. FLEGO iz Portoroža 1000 SIT, Jasna KRMAC iz Lucije 2000 SIT, Pino in Sašo GARDINA iz Lucije 5000 SIT, Nikola Rajković prav tako iz Lucije 10.000 SIT, družina GOLOB s Senčne poti 2.000 tolarjev, družina GRANDA-TROHA s ceste Obala 5000 tolarjev, Viktor REBEK s Postajališke poti 1.500 tolarjev. Z Vilfanove ulice pa so za "Portorožana" prispevali: družina PRINČIČ 1000 tolarjev, družina SMREKAR 1.500 tolarjev, družina BRAGHIERI 1.500 tolarjev in nekdo, ki ne želi biti imenovan 800 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporočal Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (1. nadstropje levo) ali po položnid na žiro račun KS Portorož it. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka / numero 9* september / settembre 1995* letnik / anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednico časopisnega sveta: Majda VLA0Č * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jo van NIKOUČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, IivQa Snom ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edl * tisk / stampa PiGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura: 3.000 * izdajatelj / editors: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA/INDMZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. v TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Alberto PUCHR, Miha BERDNIK, Ondina LUSA. Mirana MALC, Fulvia ZUDIČ, Josip RUGELJ, Sonja POŽAR, Sandra KUMP, Vlatka KJIlja TASI, Matjaž GLAVAN, Ttoml BREZO VEC, Miloš JOVANOVIČ ... Vinjete: Sandra SAMBI, Glanl CETIN, Rudi MRAZ. September 1995 Portoroian it. 9 |M| PROGRAM AVDITORIJA OKTOBER 95 Vse predstave bodo v KKC Avditorij v Portorožu * nedelja, 1.10. ob 18.00 in 2030, FILMSKO GLEDALIŠČE * nedelja, 8.10. ob 18.00 in 2030, FILMSKO GLEDALIŠČE * sobota, 14.10. ob 16.00, OTROŠKI PROGRAM RISANI FILM * nedelja, 15.10 ob 2030, GLEDALIŠKA PREDSTAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU: Gledališka skupina "Zato" PTUJ - Peter Hirrini: KRČMARICA (prevod in režija: Samo Strelec; igrajo: Vesna Pernačič, Vojko Belšak, Tadej Toš, Gregor Geč, Rok Vihar, Barbara Vidovič, Maša Židanik) * nedelja, 22.10. ob 18.00 in 2030, FILMSKO GLEDALIŠČE * sreda 25.10. OB 2030, JAZZ KONCERT: TRIO RENATO GflCCO * sobota, 28.10.95 ob 16.00, OTROŠKI PROGRAM - LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA: ZGODBA O FERDINANDU * sobota, 28.10 ob 20.00, OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA MILANA PERCANA iz Portoroža (Razstavo bo otvoril in pripravil vodja galerije Insula Dejan Mehmedovič.) * sobota, 28.10 ob 2030, FILM ART FEST VEČER (B filmu bo pogovor s prof. Jasno Čebron.) * nedelja, 29.10. ob 18.00 in 2030, FILMSKO GLEDALIŠČE ČUbPmш TRaitv ^ \lA M I XfcLIMU... .i VIMIKI MORIZIHI * ČAS TRGATVE. VSI TRGAJO. OBIRALI PA BODO SAMO IZBRANCI. * OBIRALCEM GROZDJA SE LETOS SLABO PIŠE - ZARADI OBILNEGA DEŽJA. PIJANCEM ŠE SLABŠE, UGANITE ZAKAJ! * PRIDELOVALCI VINA BODO ZA SVOJE SLABO VINO LETOS IMELI DOBER IZGOVOR: JA, DOSTI JE BILO VODE (KAR GRE PA NAVZKRIŽ RIŽANSKEMU VODOVODU, KO UTEMELJUJE PODRAŽITEV VODE!) * ZAKAJ SO VODO PODRAŽILI PRED TRGATVIJO, JE ŠE "BOLJ TRDIM" JASNO! * ZAKAJ JE LETOŠNJE VINO TAKO ČISTO? JA SEVEDA, VODA JE PROSOJNA! (VlatkaK.) splošna banka koper Splošna banka Koper je s 1. septembrom 1995 razširila svojo ponudbo z naslednjimi novostmi: * podaljšala je odplačilno dobo pri gotovinskih posojilih Posojilojemalec lahko sedaj dolgoročno gotovinsko posojilo vrne v 3 letih (prej v 2 letih). * odobrava posojila za nakup starih avtomobilov od fizičnih oseb Do sedaj je banka dajala posojila za nakup avtomobila od pooblaščenih prodajalcev. Glede na veliko povpraševanje tudi po posojilih za nakup avtomobila od druge fizične osebe, se je Splošna banka Koper odločila pod enakimi pogoji odobravati tudi taka posojila. * odobrava posojila za nakup zemljišča od fizičnih oseb Do sedaj je Splošna banka Koper odobravala posojila le za nakup zemljišča od sklada stavbnih zemljišč oziroma od občine, vendar je bilo veliko tudi zanimanje za posojila za nakup zemljišča od fizične osebe. Tako je banka uvedla tudi to obliko posojila, pod enakimi pogoji. Da se Splošna banka Koper prilagaja novim razmeram na bančnem tržišču, priča tudi podatek, da je za vse vrste posojil znižala obrestno mero, v povprečju za 2 odstotni točki.