IZREDNA ŠTEVILKA
GLASILO SZDL OBČINE L3UBL3ANA-S I S K A
»OBČINSKI RAZGLEDI« — GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-SISKA. IZHAJA ENKRAT MESEČNO, RAZEN V JULIJU IN AVGUSTU. UREJA URDENISKI ODBOR GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK FRANC BERGANT
Značilnosti predloga letošnjega družbenega plana
Intenzivno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti
ob novih investicijah, večja usmerjenost v izvoz
in povečana skrb za družbeni standard
•	Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška daje občanom v razpravo osnutek družbenega plana in proračuna 1963. Na ta način ponavljamo prakso iz minulega leta, ko je bilo tiskano gradivo dobra osnova za razpravo na zborih volivcev.
•	Predloženo gradivo naj bi bilo tudi v letošnjem letu pripomoček k tehtni razpravi o teh dokumentih. Pričakujemo, da se bodo občani seznanili z zbranimi podatki in ugotovitvami, da bi lahko tako na bližnjih zborih volivcev konstruktivno in temeljito razpravljali.
•	Zbori volivcev bodo zbrali predloge in pripombe, na osnovi katerih bo moč pripraviti dokončen predlog družbenega plana in proračuna. Seveda pa moramo pri tem vedeti, da morata družbeni plan in proračun uskladiti želje in zahteve s stvarnimi možnostmi. Zato bodo nedvomno upoštevani tisti predlogi in pripombe, ki so v skladu s programom razvoja naše občinske skupnosti in ki ne presegajo danih finančnih možnosti.
Gospodarski razvoj v letu 1962
V letu 1962 smo za 10,2 % Povečali proizvodnjo in sto-ritve v primerjavi z letom 1961, Predvidene planske naloge pa smo izpolnili s 103,5 odstotka. Seveda je ta odstotek povprečna realizacija za Vse gospodarske panoge, medtem ko je uresničenje plana v Posameznih panogah nihalo had in pod tem odstotkom. Nad povprečno realizacijo so bili trgovina, gostinstvo in °brt, medtem ko so bili industrija, kmetijstvo in gradbeništvo izpod te realizacije. Prekoračenje planskih nalog v minulem letu je bilo dose-ž°no brez bistvenih povečanj zmogljivosti, zato so uspehi
na področju gospodarske dejavnosti še tem bolj zadovoljivi. Pri oceni lanskoletnega gospodarskega razvoja pa ne moremo mimo ugotovitve da se je izvoz v minulem letu povečal za 196 %.
Gospodarski uspehi v minulem letu so bili izračunani na osnovi Jtakturirane realizacije. Zato so indeksi izpolnjevanja plana za 9,4 % nižji, če upoštevamo vnovčeno realizacijo, ki mora biti v letošnjem letu in v bodoče merilo za ocenjevanje gospodarskih uspehov.
Gospodarski uspehi v letu 1962, predvsem pa nadvse
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nova proizvodna dvorana »TIKI«
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIlilHIHIIIIIIIIIIIIIIlill
Gospodarski razvoj v letu 1962
(Nadaljevanje s 1. strani) uspešen gospodarski razvoj v zadnjem delu minulega leta, so osnova za planiranje gospodarstva v letu 1963. Predloženi osnutek družbenega plana upošteva to raven ob koncu minulega leta in temelji na smernicah zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana. Označujejo ga pa predvsem naslednje temeljne zahteve: intenzivno povečanje proizvodnje in storitev ob istočasnem dvigu produktivnosti dela in krepitvi proizvodnje za izvoz. Takšna usmeritev narekuje tudi potrošnjo sredstev gospodarskih organizacij v objekte in opremo, ki bo hitro aktivirala vložena sredstva in omogočila povečanje deviznega priliva. Povečanje proizvodnje in storitev ter produktivnosti dela
mora nujno povzročiti dvig realnih osebnih dohodkov.
Takšna načela programiranja gospodarskega razvoja opravičujejo naslednjo napoved za gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1963: družbeni bruto proizvod se bo po vnovčeni realizaciji povečal za 23,5 %, medtem ko se bo narodni dohodek povečal za 25,9 %.
Število prebivalcev v občini se bo v letu 1963 povečalo za 2,4 %. Ce torej primerjamo povečanje števila prebivalstva s povečanjem narodnega dohodka, lahko ugotovimo, da se bo povečal narodni dohodek na prebivalca od 561.400 dinarjev na 617.369 dinarjev ali za 14 %, kar jc visoko nad okrajnim povprečjem.
Za 10 odstotkov večja produktivnost
Predvidene planske ob- lahko enostavno sklepamo, veznosti pa bo moč uresni- da bo moč doseči predvide-čiti, če bomo intenzivneje no proizvodnjo le ob 9 do izkoriščali obstoječe zmog- 10 % povečanju produktiv-Ijivosti ter hkrati čimprej nosti dela (merjenega z na-
usposobili rekonstruirane obrate in novogradnje za povečano proizvodnjo. In če upoštevamo, da bomo število delovne sile povečali v tem obdobju za 5,5 %,
rodnim dohodkom na zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva).
dohodka, boljša organizacija dela, večje izkoriščanje osnovnih sredstev, zniževanje poslovnih stroškov, predvsem pa razvijanje kooperacije in specializacije, proučevanje notranjega in
Pogoj za tako znaten dvig zunanjega trga ter iskanje produktivnosti pa so izp.ol- ustreznih in smotrnih oblik njevanje sistema delitve integracije.
POSANE GOSPODARSKE PANOGE LETA 1963
Industrija:
Nov korak v hitri industrijski rasti
V letu 1963 predvidevamo za 10.5 •/• večji fizični in za 13 ®/o večji vrednostni obseg proizvodnje. Računajoč na vnovčeno realizacijo pa se bo celotni dohodek povečal za 27 •/•. Leto 1962 je bilo namreč prehodno obdobje od obračunavanja fakturirane na obračunavanje vnovčene realizacije.
VEČJA USMERJENOST
Porast blagovne izmenjave s tujino v minulem letu je \/ I 'J \	f
zadovoljiv pogoj za še večjo trgovinsko izmenjavo v letu ®	®	““
1963, V minulem letu se je povečal izvoz iz naše občine za tudi trgovsko podjetje »Slo-1.96 %, število industrijskih podjetij, ki so izvažala, pa se jc venija-vino«, ki bo predvido-
Stqpnja porasta fizičnega obsega proizvodnje je za 1,1 °/o pod okrajnim povprečjem. Ta razliki* gre predvsem na račun kovinske industrije, ki planira 8,1 #/o porast proizvodnje. Na razmerofna manjši dvig proizvodnje v tej industrijski panogi vpliva predvsem spreminjanje strukture proizvodnje v tovarni Litostroj, ki pa predstavlja 20 ®/o celotne industrijske proizvodnje v naši občini.
Predviden porast industrijske proizvodnje upravičujejo v uvodu omenjene napovedi in zahteve. Ne bo odveč, če še enkrat poudarimo pomembnost utrjevanja in razvijanja sistemov delitve čistega in osebnega dohodka. Pravična pobuda bo omogočila izpolnitev predvidenega dviga produktivnosti dela.
Lesna industrija. Edini gospodarski organizaciji Sora-Med\/o-de in Plutal bosta povečali proizvodnjo za 11 °/o, izvoz pa za 27.9 %. Plutal bo nabavil modernejšo opremo, Sora pa prav tako strojno opremo za povečanje zmogljivosti.
Te les til na industrija bo za 13 odstokov povečala narodni dohodek na delavca, kar je v primerjavi z razvitejšo tekstilno industrijo še vedno nizka raven. Proizvodnja bombažnih in volnenih tkanin bo po količini manjša za 1.5 «/o, medtem ko se tekstilne tovarne usmerjajo na tkanine iz svile in sintetičnih materialov.
Tekstjlna Industrija mora odigrati tudi pomembno nalogo v izvozu. V minulem obdobju je
Proda In 'industrliskih nroizvo- izvažala minimalne količine, lani
Pa Je izvozila že štirikrat več kot
povečalo od 11 na 15 c/o. Vse to opravičuje zahtevno in optimistično napoved, da bo v letu 1963 za 165 % večji izvoz kot v minulem letu, kar je hkrati približno za 8-krat več kot v letu 1961. Z izvozom blaga bodo naša podjetja predvidoma iztržila 2,662.289 tisoč deviznih dinarjev.
GOSPODARSKE
INVESTICIJE
Merilo: Rentabilnost in hitrost vračanja
Sredstva za gospodarske investicije bomo, kot je bilo že rečeno, uporabili za takšne objekte in opremo, ki bodo čimprej vračali vložena sredstva ter predvsem vplivali na povečano blagovno izmenjavo s tujino. Programi gospodarskih organizacij za rekonstrukcijo obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti predvidevajo mnogo večja vlaganja v osnovna sredstva kot v letu 1962.
Kovinska industrija bo predvidoma izvažala 33,4 CU vse svoje proizvodnje, v skupnem izvozu pa bo zastopana s 33,7 %.
Na lestvici izvoznih pa-
rna prodalo na tuja tržišča 700 vagonov vina in ostalih alkoholnih pijač.
Pri programiranju gospodarskega življenja pa ne smemo pozabiti na najrazličnejše oblike posrednega izvoza, ki ga predstavljajo prodaja gozdnih asortimentov preko gozdnih gospodarstev ter proizvodov, ki tvorijo sestavni del končnih proizvo-
dov bo moč uresničiti z realizacijo sprejetih izvoznih nalog. Izvoz bo namreč predvidoma predstavljal 21 % bruto proizvoda v industriji, kar pomeni, da bo industrijski izvoz iz naše občine za 8 ®/# nad okrajnim povprečjem. .
Električna energija: Hidroelektrarna Medvode je edini predstavnik te panoge v naši občini in je z 0,7 °/o bruto proizvoda zastopana v celotni industrijski proizvodnji. Hidroelektrarna Medvode bo proizvedla za 6 "/o manj električne energije kot v minulem letu oziroma prav toliko energije, kot je je bilo proizvedeno v letu 1961. Lanskoletna visoka proizvodnja je posledica izredno ugodnega stanja vode v letu 1962.
Kovinska industrija. Gibanje proizvodnje v tej panogi je za gospodarstvo občine nadvse pomembno, saj predstavlja 44,7 #/» celotnega bruto proizvoda. Kot
štirikrat •
predlanskim. Letdš naj bi za 100 odstotkov povečala prodajo na tujem tržišču oziroma še več. če upoštevamo tudi polfinalne proizvode, ki jih finalizirajo v podjetjih izven občine.
V to industrijo bo vloženih trikrat več investicijskih sredstev kot v minulem letu. Tako bo tek* stilna tovarna Medvode vložila v rekonstrukcijo obrata za proizvodnjo polsti približno 116 milijonov dinarjev, ostale tovarne pa bodo porabile skupaj 136 milijonov dinarjev.
Industrija usnja in obutve. —
Proizvodnja usnjene galanterije se bo dvignila za 13 '/o. V investicijsko izgradnjo bo vloženo 76 milijonov dinarjev, predvsem za izgradnjo novega obrata podjetja »►Ingrodex-«.
Živilska industrija. Predstavljata jo pivovarna Union in Tovarna likerjev in destilatov Alko. Narodni dohodek na zaposlenega delavca je izredno visok, saj zna-
smo že omenili, predvideva ta
^ * * ~ inrtnatrHn 7n n 1 »/<. večin nroiz-	visok, saj zna-
dov, ki pa jih izvažajo dru- todnjo kot v minulem letu Po-	din/u'J,cv- pl;/n P;''f
ge gospodarske organizacije, membno pa je predvsem to. da	‘	" r''rr'	'
nog bo na drugem mestu ke- 2 dokončno izgradnjo motela 4:ra v izvozu kovinska industri-mična industrija z 12,9 % „	L	1» najpomembnejšo vlogo, saj
udeležbo. Na izvoznem se-
v Mednem, hotela in restkv- fnaSr nTena udeTešba vrT -/. ce racije »Na jami«, z organi- letnega izvoza Industrijske prolz-znamu te panoge so farma- zaciio rekreaciiskih centrov vodnje in bo letos izvozila za 220 cevtsko-kemični proizvodi, campingov in s kakovostni- “kov več kot v minulem zdravila, barve, laki, emajl mj gostinskimi storitvami pa in tesnila.	se bomo prav tako odločneje
’ Tekstilna industrija je s vključili v mednarodno bla-7,8 % deležem na tretjem me- govno menjavo. Na ugodnej-stu v izvozu, medtem ko so šo zunanjetrgovinsko biian-ostale industrijske panoge za- co pa bomo vplivali tudi z stopane z nižjimi odstotki. napori za postopnejše zmanj-Mimo industrijskih podje- ševanje uvoza reprodukcij-tij bo sodelovalo v izvozu skega materiala.
J?-***

.
*• ' ^ ^ ***
V	> *
Novi bloki v Medvodah
Sd
Mi#
Elektroindustrija. Po podjetniškem načelu je na območju občine samo tovarna Tiki, ki predvideva za 16.6 % večji narodni dohodek na zaposlenega, količinska proizvodnja električnih bojlerjev pa se bo povečala za 43 %. Letos se bo Tiki vključil v mednarodno blagovno izmenjavo z 10 •/• svoje proizvodnje.
Kombinat Iskra bo začel letos graditi tovarno električnih naprav, hkrati pa bo rekonstruiral tovarno clektroakustičnih naprav v PrŽanu.
Kemična Industrija. V narodnem dohodku industrije sodeluje 7. 21,7 •/«. z narodnim dohodkom na zaposlenega delavca — 4 milijone 290 tisoč — pa jo visoko nad občinskim povprečjem. Na .strukturo dohodka in ustvarjanje skladov bo odločilno vplivala revalorizacija osnovnih sredstev, saj se amortizacija poveča zn 65 odstotkov, obresti od poslovnega sklada pa bodo večje za 85 odstotkov.
Najpomembnejše investicije v tej industriji:	rekonstrukcija
obratov kombinata Farmis-Lek, rekonstrukcija opreme v tovarni Color, rekonstrukcija obrata fe-ooplastov v TesniIki. Vse te investicije bodo veljale 860 milijonov dinarjev. Izvoz bo povečan za 79 °/#.
videva 4 % povečanje proizvodnje piva in fi 9/o 'povečanje proizvodnje Izdelkov sadne predelave, medtem ko bo za 4 •/• manjša proizvodnja umetnih pijač.
Omeniti je treba, da so osnovna sredstva v pivovarni Union vzlic delni rekonstrukciji že 66 #/i odpisana, zato je povsem utemeljena investicija ?82 milijonov dinarjev za pivovarno Union, manjšo adaptacijo pa predvideva tudi podjetje Alko.
Gradbeništvo:
Na prvem mestu: skmcvraijska izgrrcckija
V	gradbeništvu predvideva lc-r tošnjl družbeni plan povečanje bruto proizvoda za 2.» %» ob 1,2 V* povečani zaposlenosti. Od predvidenih gradbenih del odpade na stanovanjsko gradnjo 57 "/o, ostalo pa zn nizke in gradnje industrijskih objektov.
Plan predvideva nadaljevanje gradenj na Jami, kjer bomo zgladili šolo, blokovno gradnjo V spodnjem delu Vodnikove in Celovške ceStc, ob Černetovi ulici, med Šišensko in Tugom ?rjevo cer,to, na področju. Djakcvičeve ulice ter nadaljevanje graditvi vrstnih hiš v Šentvidu.
V	planu je predvidena tudi zgraditev industrijskih objektov v S'ški ter skladišč in proizvodnih prostorov v Šentvidu.
POSAIŽNE GOSPODARSKE PANOGE LETA 1963
Kmetijstvo:
Nove površine v družbeni lastnini
Osnutek družbenega plana predvideva, da bomo v letošnjem letu povečali zemljiške površine v družbenem sektorju za 112 ha na račun arondacij ter krčenja slabih gozdnih površin. Z ozirom na povečane pridelovalne kmetijske površine ter zaradi nadaljnjega uvajanja sodobnejših pridelovalnih kmetijskih sredstev, predvideva osnutek plana, da bomo kmetijska proizvodnjo z ozirom na njen fizični obseg povečali za 41,9 '/•. Osnova za taka predvidevanja je nadaljnja krepitev družbenega sektorja kmetijstva, predvsem Agrokombinata v Hrašah, kjer je predvidena Zgraditev specializiranega obrata za pitanje mlade govedi, v Vodicah pa bodo redili krave-molzni-ce, medtem ko se bodo v obratu Repnje še nadalje bavili s proizvodnjo plemenskih svinj.
Na porast kmetijske proizvodnje pa bo seveda močno vplivala tudi kmetijska zadruga Ljubija-na-Sentvid ter Medvode s svojimi obrati, specializiranimi za mlečno proizvodnjo.
Tudi v zasebnem sektorju kmetijstva pričakujemo večjo proizvodnjo zlasti v živinoreji, v krmnih rastlinah ter povrtninah. Vse to bo imelo za posledico, da bo letos na razpolago več kmetijskih tržnih viškov, zlasti mleka, mesa, v zasebnem sektorju pa predvidevamo povečan odkup tržnih viškov mleka, goveje živine, prašičev, krompirja ter po-vrtnin.
Gozdarstvo:
Izvajanje desetletnega ureditvenega načrta
Gospodarstvo z gozdovi v naši občini je v letošnjem letu usklajeno z zahtevami desetletnega ureditvenega načrta. Plan sečnje predvideva, da' bomo posekali 13.593 kubičnih metrov lesa, k temu pa moramo prišteti še lesno maso, ki Jo bomo dobili s krčenjem gozdov v katastrski občini Skaručna, kjer bomo posekali približno 107G ms Lesa.
V tem letu bomo pogozdili 11 hektarov gozdnih površin s 63.000 sadikami smreke in bora. Za nego gozdov so namenjena precejšnja sredstva, ker so gozdovi zlasti v hribovitih predelih precej zanemarjeni. Gradnja novih gozdnih cest letos ni predvidena, pač pa bodo na razpolago sredstva za Vzdrževanje dosedanjih ' gozdnih cest ter za rekonstrukcijo ceste Topol—Toško 6elo ter cesto na Rašico.
Promet:
640 nevih potniških sedežev
Notranjetrgovinska podjetja bodo vložila v investicije približno 201 milijon dinarjev. Samo podjetje »Slovenija-vino« bo Investiralo 155 milijonov dinarjev v adaptacijo prostorov, v strojno opremo za polnjenje alkoholnih In brezalkoholnih pijač. Podjetje Drogerija bo vložilo 21 milijonov dinarjev v Izgradnjo novih prodajaln, Kurivo-prodaja pa 24 milijonov za nabavo tovornih avtomobilov ter za gradnjo stanovanj.
Razen tega pa bodo trgovska podjetja, ki sicer nimajo sedeža v naši občini, investirala še v zgraditev potrošniškega centra v Dravljah, trgovske hiše pri občinski stavbi na Celovški cesti, v potrošniški center v Mednem, obnovljeni pa bodo tudi trgovski lokali v Pržanu In v Černetovi ulici.
Turizem, gostinstvo in družbena prehrana:
Skrb za tranzitni turizem
Turizem na območju občine obeležuje predvsem prehodni, izletniški, lovni, ribolovni in ne nazadnje tudi poslovni turizem. Zato sodi ta veja gospodarske dejavnosti med najbolj dinamične pojave v sodobnem družbeno ekonomskem dogajanju. Z dograditvijo in ureditvijo motela v Mednem bo dosežen velik napredek na področju inozemskega turizma. V letošnjem letu pa bo treba zagotoviti predvsem:
— ustrezno politiko cen, ustvariti je treba pogoje za preživljanje dnevnega in tedenskega počitka v za to urejenih krajih, iz-izboljšati je treba kulturo postrežbe v gostinstvu, hkrati pa povečati izbiro uslug, izboljšati preskrbo turističnih krajev z blagom, za katero vlada med turisti zanimanje.
Pri svetu za blagovni promet pa bo ustanovljena komisija za turizem in gostinstvo, ki bo usklajevala delo gospodarskih in družbenih organizacij ter skrbela za usklajevanje potreb razvoja turizma.
V preteklem letu gostinstvo ni doseglo predvidenega uspeha. Večje število gostišč je bilo ukinjenih, adaptacije v družbenem sektorju pa tega niso nadoknadile. Hkrati pa je bila zvišana* stopnja prometnega davka na maloprodajo vina in pavšalna obdavčitev. Vse to je vplivalo na občutno znižanje skladov.
Najvažnejše investicije v gostinstvu so izgradnja hotela na Jami ter ureditev garaž in okolice v motelu Medno. V krajih, kjer ni pogojev za poslovanje obratov družbenega sektorja, pa je treba zasebnemu gostilničar-stvu omogočiti obstoj.
Obrt:
V	naši občini ima svoj sedež le eno prometno podjetje, in sicer Ljubljnna-Transport. V letošnjem letu računamo, dn bo Podjetje povečalo svojo dejavnost za 11 •/•, število zaposlenih Pa za 9,8 •/•. V mestnem in medmestnem prometu naj bi letos prepeljali 5 •/• več potnikov kot lani, hkrati pa naj bi pridobili 610 novih potniških sedežev ali za 5 8 •/• več. kot jih ima podjetje sedaj. To bi omogočilo boljšo kvaliteto prevoza v mestnem in medmestnem prometu.
Trgovina:
PToilernizactjn in msšmtev imeže
V	občini imamo le trgovske organizacije, ki trgujejo na debelo. V strukturi opravljenega trgovinskega prometa odpade na notranjo trgovino 76 •/«, na zunanjo pa 21 •/•. Družbeni plan Predvideva letos povečanje prometa v notranji trgovini za 4.0 •/#, “tc.-iio zaposlenih pa naj bi se Zvišalo za 4
Skrbnejšs razlikovanje pri okrfavčitvi proizvodne in uslužnostnc obiti
Plan predvideva, da bo družbena obrtna dejavnost v letošnjem letu povečala svoj bruto proizvod za 8 •/#, proizvodna obrt za 7 •/•, storitvena pa za 9 */». Tudi v letošnjem letu naj bi nadalje združevali manjše obrtne delavnice, če ekonomski izračun pokaže, da bo taka združitev vplivala na boljše poslovanje, na povečanje produktivnosti in zniževanje režijskih stroškov.
Glavni razlogi za upadanje zasebne obidi so: obrtniki zaradi starosti in visokih davčnih obremenitev vračajo obrtna dovoljenja. Zato jc treba v letošnjem letu izvesti primerno diferenciacijo obdavčitve proizvodnega in uslužnostnega sektorja zasebne obrti, da bi tako spodbujali tiste panoge obrti, ki izumirajo ali pa jih jo na območju občine premalo, da bi zadostili potrebam občanov in komunalne skupnosti.
Šolstvo: ZAČETEK GRADNJE
ŠOLE NA JAMI
Osrednja naloga je še za sodoben pouk. Zasledu-vedno zagotovitev zadost- joč ta cilj se bodo srninega števila učilnic, šol- stva sklada razdelila tako-skih prostorov in opreme le:
Redno poslovanje šol in zavodov . , Investicije — šola Na Jami . , , , . Preska in Smlednik •	.	H. Smrekar . , <
4 Vodice . , • i i gimnazija . , , < , odplačila kreditov . , funkcionalni izd. skl. rezerva , , , . , ,
461,000.000 din 00,000.000 dbi
98.000.	000 din 3,000.000 din
11.000.	000 din 500.000 din
7,900.000 din 500.000 din
12.000.	000 din 673,900.000 din
Za enotno knjižnico je predvideno v proračunu 5,975 milijonov. Mimo tega bo potrebovala Delavska univerza 4 milijone, svet Svobod 5 milijonov, in zavod za spomeniško varstvo 1,996.250 milijonov.
S proračunskimi sredstvi naj bi uresničili letos naslednje investicije na telesno vzgojnem področju: stadion Ilirija, stadion Ljubljana, speedway dirkališče, kotalkarska plošča na stadionu Ljubljane ter manjša dela v telovadnicah v Sp. Šiški in Šentvidu.
Osebna potrošnja in družbeni standard
Povečanje realnih osebnih dohodkov in s tem tudi osebne potrošnje bo moč uresničiti le pod pogojem, če bodo delovne organizacije in družbeno politični organi ob povečani produktivnosti izpolnjevali vse s planom predvidene naloge.
Mimo tega smo dolžni posvetiti vso skrb izboljšanju preskrbe tržišča, organi inšpekcije pa morajo zatirati vse poskuse neupravičenega dviga cen in druge negativne pojave, ki preprečujejo boljšo preskrbo in stabilizacijo trga. Stabilnost cen v obrtnih uslugah pa naj zagotovi razumna davčna politika do zasebne obrti in storitvene obrti družbenega sektorja.
Stanovanjska
izgradnja:
Dograjenih 675f v gradnji še 1156 stanovanj
Sklad za stanovanjsko izgradnjo si prizadeva mobilizirati čim več sredstev za stanovanjsko izgradnjo, da bi tako lahko sistematično razvijal in usmerjal te gradnje. Mimo izvirnega priliva 1,059 milijonov din predvideva sklad s prodajo in oddajo stanovan j ter lokalov, s predplačili za stanovanjsko iz-
gradnjo, namenskim varčevanjem in premostitvenimi krediti zbrati skupno 2,623 milijonov dinarjev.
Za gradnje v lastni režiji bo sklad potrošil letos 1870 milijonov, medtem ko bo ostala sredstva uporabil za že odobrena posojila v minulem letu, za posojila zadruž-nikom in članom ZB itd.
Mimo tega se bo nadaljevala gradnja stanovanj za tržišče ter druga gradnja investitorjev družbenega in zasebnega sektorja. Skupno bo dograjenih 675 stanovanj, hkrati pa bo v gradnji še 1156 stanovanj, ki pa v 1. 1963 ne bodo vseljiva.
Komunalne službe:
v
Ureditev cest, kanalizacija in razsvetljava cest
Večino komunalnih del opravljajo mestna komunalna podjetja, tako da zaračunavajo usluge občinskim ljudskim odborom. Mimo tega pa imamo občinsko komunalno podjetje »Komunala-Šiška«, ki vzdržuje cestno omrežje in vodi zimsko službo severno od Djakovičeve ulice in Šišenske ceste.
Stanje cestne mreže je v celoti precej slabo, ker ni bilo dovolj sredstev za temeljito vzdrževanje.
Komunalni sklad bo predvidoma zbral 366 milijonov
dinarjev, cestni sklad pa 85,203.510 dinarjev. Upravna odbora skladov bosta predvidela delitev teh sredstev na posamezne investicije.
Komunalna dela iz sredstev vodnih skupnosti: Jz teh virov bo potrošeno 129.250.000 dinarjev, pri čemer odpade največji delež na zbirni kanal AL (50 milijonov), rekonstrukcija vodovoda Medvo-de-Virje-Vikrče (19 milij.), gradnja vodovoda Cerklje-Mengeš (15 milijonov) in Šmartno-Tacen (15 milijonov) ter na ureditev kopališča ob Sori v Goričanah (8,4 milijona). Mimo tega so na seznamu del iz sredstev’ vodne skupnosti naslednji objekti: kanalizacije Podlimbarske,
v vvonAJvt:,	asana-
cija potoka Dravlja II, hudournika v Guncljah ter gradnje vodovodov na Šišenski cesti, Majorja Lavriča, na Vodnikovi cesti, na Brodu, v Podutiku.
S posojili in dotacijami pa bosta financirana zbirni kanal A 2 in kolesarska steza Šentvid—Gunclje — skupaj 62 milijonov.
Komunalna dela s sredstvi cestnega sklada: Iz tega sklada bo potrošeno 85,203 milijona dinarjev, in sicer za vzdrževanje cest (45 milij,), za asfaltiranje Obirske ulice (13,850 milij.), za asfaltiranje Aleševčeve ter ureditev Tu-gomerjeve in Šišenske ceste.
Proračunska sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav: 75 milijonov. Od tega za vzdrževanje cest 28 milijonov, za čiščenje cest 15 milijonov, za javno razsvetljavo 14 milijonov itd.
SISTEMATIČNA URBA-
. NISTICNA OBDELAVA
Mimo tega pa se bo letos pripravljala urbanistična dokumentacija za posamezna občinska področja: ureditveni urbanistični načrt za predel od Malgajeve do Gasilske ulice ha severni strani Celovške ceste do gorenjske proge; podrobni ureditveni načrt na južni strani Celovške ceste med Lekom in Šišensko cesto; podrobni ureditveni načrt za zazidalni kompleks Pržanj-Podgora; ureditveni načrt za predel med Celovško cesto in gorenjsko progo ter Aleševčevo in Djakovičevo ulico; ureditveni načrt za predel med Celovško in Vodnikovo cesto ter Šišensko in podaljškom Stcgnenskc ulice; parcelacija industrijskega območja med Celovško cesto in gorenjsko progo ter Djakovičevo cesto in tovarno dekorativnih tkanin za sistematično gradnjo tovarn; ureditveni urbanistični načrt za predel severno od nove trase Celovške ceste v Šentvidu — ob novi trasi (»stanovanjska enota l*1); ureditveni načrt za zazidalni kompleks med železniškim podvozom in Rusko ulico.
Zdravstvo:
Nove ambulante
Svet za zdravstvo predvideva nasiednje ukrepe , in investicije za razvoj in dopolnitev zdravstvene • službe: Do 15. marca bo dokončno urejena ambulanta v stavbi pivovarne UNION letos pa bo prav tako urejena ambulanta za podjetji »Ljubljana-transporl-«' in »Avtomontaža«. Ze ustanovljena ambulanta Litostroj bo odprla novo ambulanto za pokUcne bolezni ter jo opremila s ustreznimi aparati. Zdravstveni dom Šentvid bo adaptiral prostore v bivši gostilni Maček v Sp. Gameljnah za področno ambulanto.
Socialno
varstvo:
Intenzivnejše delo zavoda za socialno delo
Zavod za socialno delo je prevzel, naloge preventivnega dela V mladinskem varstvu. Predlog intenzivnejših ukrepov za zmanjšanje mladinske kriminalitete terja dotacijo v višini 15,200.000 din.
Za gradnjo mladinskih domov na Pagu in v Poreču in na Srednji Dobravi bo potrošenih predvidoma 28 milijonov dinarjev.
Vsega skupaj bo potro-4 šenih za socialno varstvo 113 milijonov dinarjev, kar je 10,5 % celotnega proračuna ljudskega odbora Liubliana-Siška.
Predlog proračuna 1963
Proračunska predloga za bivši občini Ljubljana- ]y[QQ['\fQQ[Q ‘
Šiška in Medvode objavljamo ločeno, ker gre do	T T v	Ji.
V ec sredstev za skoraj vse dejavnosti
potrditve Ljudske skupščine še vedno za dva ob-
činska ljudska odbora, mimo tega pa je na ta način bolje razvidna potrošnja proračunskih sredstev na področjih obeh dosedanjih občin.
Proračunski izdatki na lanski ravni
Proračunski izdatki bodo v višini 1,555.936, proračunska sredstva pa bi po posameznih področjih razdelili takole (v tisočih): prosveta in kultura 3634, social, skrbstvo 80.150, zdravstvena zaščita 24.650, državna uprava 223.803 (111), komunalna dejavnost 69.000 (96), negospodarske investicije 92.500 (93,1), dotacije 490.569 (92,8) in obveznosti 77.646 in rezerva 93.984.’
Izdatki za prosveto in kulturo zajemajo predvojaško vzgojo in regrese za prevoze dijakov.
Za socialno skrbstvo je za kritje rednih potreb predvideno 80.150 milijonov. Predvsem so povečani izdatki za družbeno pomoč borcem, za socialne podpore, za oskrbnine v domovih ter pri rejninah. Oskrbnine v domovih odraslih in v mladinskih domovih bodo znašale predvidoma 35.000 milijonov.
Stroški za državno upravo se povečajo zaradi razširjene dejavnosti za 11 %.
Proračun predvideva manj izdatkov za komunalno dejavnost, ker se bo letos kril del stroškov te službe iz sklada za ceste.
Z za 8,9 Vo zmanjšanimi sredstvi za negospodarske in-
vesticije bi investirali gradnjo športnih objektov (14 milijonov) počitniške domove za otroke (28 milijonov), počitniški dom ObSS (5 milijonov) in za PTT centralo (40 milijonov).
Tudi dotacije so znižane za 7,2 "/a. Seveda gre naj večji delež skladu za šolstvo (342,233.000). Ostala sredstva pa bodo med drugim dodeljena družbenim organizacijam (40 milijonov), gospodarskim organizacijam (35 milijonov), krajevnim in stanovanjskim skupnostim (38,516 milijonov).
Sredstva, predvidena za odplačevanje obveznosti, bodo zaradi predvidenega podaljšanja odplačilne dobe za zdravstveni dom na Vodnikovi cesti, uporabljena za plačilo anuitet, za nakup stanovanj (46,277 milij.) in 10 milijonov za regres za mleko.
Proračunska rezerva je visoka, ker je tu del sredstev, predvidenih za preventivno zdravstvo ter dodatni izdatki za stanovanja borcev, predvsem pa je potrebna tako visoka rezerva zaradi ne povsem zanesljive realizacije nekaterih proračunskih dohodkov, da bi tako preprečili morebitno prizadetost posameznih proračunskih postavk.
Proračun predvideva 202,069 milijona proračunskih izdatkov ali za 22 %> več kot v minulem letu. Proračunska sredstva pa bodo predvidoma takole razdeljena na posamezna področja: prosveta in kultura 1,8 milij. (129 %), socialno skrbstvo 8,070 milij. (129,1), zdravstvena zaščita 7,600 milij. (138,9), državna uprava 31,8 milij. (72,5), komunalna dejavnost 6 milij. (120,8), dotacije 93,577 (135,6), obveznosti 38,222 milij. (111) in rezerva 15 milijonov.
Večji izdatki za prosveto in kulturo so zaradi večjih stroškov za predvojaško vzgojo.
Povečanje pri proračunskih izdatkih za socialno varstvo gre predvsem na račun večjih oskrbnin v domovih in pobožanih socialnih podpor.
Sredstva za zdravstveno zaščito se povečujejo predvsem zaradi večjih stroškov za zdravljenje, prispevka za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in večjih stroškov za preventivo.
Ugodna posledica združitve občin se med drugim kaže v zmanjšanju stroškov za državno upravo za 12 milijonov dinarjev.
Povečana sredstva za ko-
munalno dejavnost gredo izključno na račun večjih izdatkov za vzdrževanje cest.
Dotacije bodo predvidoma za 35 "/o večje kot minulo leto. Predvsem se bo povečala dotacija skladu za financiranje šolstva (67,777 milijona). Predlog za ostale dotacije pa je naslednji: stanovanjski sklad (2 milij.), Ljudska knjižnica 400.000, občinski odbor SZDL (3 milij), občinska gasilska zveza 800.000, občinski odbor ZB (1,200).občinska zveza Svobod (1 milijon), zveza društev za telesno vzgojo (2,5 milij.), občinski odbor ZMS 300.000, ZPM 300.000, občinski sindikalni svet 1,4 milij. in Delavska univerza 200.000. Krajevni odbori prejmejo 3 milijone ter nekateri sveti in Zavod za statistiko 3,750 milij. dinarjev.
Obveznosti so večje za 11,4 odstotka in predstavljajo odplačilo posojil v višini 4,5 milijona in poravnavo neplačanih obveznosti iz leta 1962 v višini 33 milij. (gasilsko društvo — avtokaroserija, stanovanjski sklad, »Tehnik-« Škofja Loka za šolo, Komunala Šiška za obvozno pot, stanovanjski sklad ZB 3 milijone in vzdrževanje dispanzerja).
KDAJ BODO ZBORI VOLIVCEV?
Predlog družbenega plana in proračuna bo obravnavan na bližnjih zborih volivcev;
V	torek, 5. marca bodo zbori volivcev na območjih krajevnih skupnosti »Milan Majcen«, Vižmarjc-Brod, Šmartno-Tacen, Skaručna, Vodice.
V	sredo, 6. marca bosta zbora volivcev za območji Litostroj in Gameljne.
V	četrtek, 7. marca zbori volivcev na območju krajevnih skupnosti Sercerjevo, Dravlje, Guncljc-Malc Vižmarje, Bukovica-Senkov turn.
V	petek, 8. marca bo zbor volivcev v Zgornji Šiški in 9. marca v Podutiku.
Zbori volivcev na območju dosedanje občine Medvode bodo od 8. do 11. marca.
Čas zborov volivcev za ostala območja še ni bil znan do izida časnika.
Gradnja nove šole na Preski