Stev. 185. Posamezna Številka stane 1 Din. V LloMlanl, v soDolo dne 18. avgusta 1923. M LI Naročnina za državo SHSi do preklica: *) po poŠti mssefino Din 14 b, dostavljanj na dom mesečno....... 12 za inozemstvo t mesečno Dla 23 Sobotna Izdaja: = t Jugoslaviji.....Oin 20 v Inozemstvu ..... to m Gen« Inseratomiaa Enostolpns petltn« vrst« mali oglasi po Din. 1*50 la Oin. r—, veliki oglati nad 45 mm višino po Dla. 2 SO, poslana itd. po Oin. 4'—. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po praz* nlkn ob 5. url zjutraj. MT Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 8/IH. Rokopisi se ne vračajo; neiraokirana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet itv. 50, upravo, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Hačan poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št 349 za oglase, zagreb 33.011, sarajev. 7563, praške In dunaj. 24.797. Malenkostni duhovi. Vse slovensko javno življenje 6toji ffldnji čas v znamenju predstoječega V. ka-oliškega shoda. Vsa javnost ga napeto pričakuje, se zanima za smernice, ki jih bo dal, se zaveda njegove važnosti za vse panoge našega javnega življenja. To bo po junanjem obsegu največja slovenska nacionalna prireditev, kar jih je kdaj bilo, n najpomembnejša po ogromnem notran-em delu, o katerem bo pričala. Tudi oni esni del javnosti v naši državi, ki ne pri->ada katolištvu ali pa je z njim le v rahlem stiku, ali pa napram njemu čisto indiferen-en, če ne nasproten, ve pomen katoliškega [hoda več ali menj prav in pravično oceniti upoštevati moralne in socialne vrednote, jih katolištvo ustvarja, neguje ter vzdr-ije v prid državi, družbi, posameznikov, sak slovenski katoliški shod je bil naravnost mejnik v našem javnem, kulturnem in Bocialnem življenju, predstoječi V. katoliški shod pa bo vse prekašal po svoji načelni važnosti, ker je prvi v novi zedinjeni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov in bo nnogo doprinesel k javni orijentaciji in po-[lobljenju moralnih odnosov vsakega posa-neznika do celega družabnega organizma. To razume vsak resnično inteligentni ndividuum v naši državi, ne razume pa ali loče razumeti mala družba demokratov. »Jutro« bi ne bilo »Jutro« in Žerjav bi le bil Žerjav, ako ne bi zajahal od časa do iasa antiklerikalnega konjička. Tako služi zdaj »Jutru« predstoječi V. a\oliški jshod za povod, da da duška svo-iw Sramasonskim čuvstvom. Katoliški shod Jdu je enostavno »kongres klerikalizma«, s iimer dokazuje, da nima prav nobenega Irugega orožja zoper pristno katoliško ver-ko manifestacijo nego to, da ji hoče obesiti iramotilno ime, ki so si ga izmislili stari iberalni brezverci. To je gotovo znak ve-ike duševne revščine in pomanjkanja vsakršnih globljih vidikov, čemur se sicer ne iudimo, ker je naše slovensko svobodomi-letetvo od pamtiveka skrajno plitvo. Da pa svoje antiklerikalno stališče ko-ikortoliko utemelji, se »Jutro« poslužuje trika, da istoveti slovenski katoliški shod 6 čisto političnimi cilji SLS, povzpenjajoč ie do abotne trditve, da je katoliški shod lolitična revija avtonomističnega klerikalizma. Resnica pa je, da katoliški shod nima ličesar opraviti niti z avtonomizmom niti centralizmom, sploh z nobenim vprašanem javnega življenja, katero nima zveze verskomoralnimi smernicami katolištva. »Jutro« bi rado dozdevni strankarsko-»olitični značaj katoliškega shoda izkon-itruiralo iz dejstva, da se bo shod pečal razun z verskomoralno obnovo tudi s so-lialnim vprašajem, z vprašanjem razmerja cerkve do države, z gospodarskimi in znanstvenimi ter umetniškimi problemi, češ da se tu »čisto verski akti prepletajo z vele-)olitičnimi.« »Jutro« bržčas ne ve, cla je vera, oziroma cerkev eminentno socialno iejstvo, da je funkcija človeške družbe, in ia stremi za ponravstvenjem ne samo posameznika, ampak celega občestva, katerega posvečuje, državljane pa navaja k zvestemu izpolnjevanju socialnih dolžnosti pod vidikom večnih nravstvenih ciljev. V toliko je vera, oziroma cerkev fakt največjega javnega pomena. Zato je čisto naravno in Popolnoma odgovarja nalogam katolištva y izobraženi človeški družbi, da se peča z lavnimi zadevami, v kolikor rabijo najvišjih Nravstvenih smernic in utemeljitve ter po-»obitve v veri in po veri. Ako »Jutro« te-9 še danes ne razume, je pač prespalo naj-Bl"nJ eno stoletje. Vsekakor pa mu je po-živega verstva kot preobraževalca jav-jjega življenja zlasti v današnji dobi, ko se «cejo predvsem verski fundamenti človeški fružbi, ostal popolnoma tuj. Ako si gla-I' o slovenskega demokratstva ne želi ka-foliških shodov v to svrho, kakšnih si po-fcm želi? Morebiti paganskih? Javnega polena pa bodo ti shodi vsekakor, kajti Slovstvo rabi smernic ne samo za privatno Jabožno življenje vsakega poedinca, ampak za svoje stanovsko življenje, za svoje 'fidobitno udejstvovanje in za svoje odno-J3 napram vlasti, državi, drugim narodom H K »Jutru« ali pa k gospodu Žerjavu ali pa morebiti h kakšnemu profesorju filozofije na ljubljanski univerzi po najvišje normativne smernice gotovo ne bo hodilo. Kar se tiče vlade, je čisto naravno in le v njenem lastnem interesu, ako je na ka-toliškem shodu zastopana. »Jutro« govori neresnico, ako trdi, da avstrijska vlada na katoliških shodih ni bila zastopana. Bila je zastopana prav povsod na vseh katoliških shodih in tudi na slovenskih. Na zadnjem katoliškem shodu pred vojno jo je zastopal grof Chorinski. Dandanes pa se vse vlade v Evropi dajo na katoliških shodih in manifestacijah zastopati, celo francoska. Bilo bi tudi čudno, če bi vlada slovenski katoliški shod ignorirala, ker bi s tem hekla, da ignorira največjo, najsvečanejšo in najpomembnejšo manifestacijo celokupnega slovenskega katoliškega naroda, kajti peščica demokratske inteligence se je od naroda že davnej sama odcepila in prireditve te inteligence za narodovo duhovno življenje ne pomenijo nič trajnega. Če meni »Jutro«, da se državna vlada »globoko ponižuje«, ako bo na katoliškem shoda zastopana, je to pristna slovenska demokratska nadutost Država čisto dobro ve, kakšnega pomena je zanjo vera in cerkev. O tem je vsaka beseda odveč. Lažje izhaja cerkev, če ji je država neprijazna, nego narobe. To današnji državniki vedo mnogo bolje nego oni iz 19. stoletja, ki so bili še vsi Iz framasonske šole. Bridke izkušnje so pa evropske državnike izmodrile. Naši domači demokrati živijo seveda duševno čisto izolirano in se igrajo naprej francoske fra-masone v spalni srajci in peruki. K vsej tej staromodni svobodomiselni ropotiji spada tudi končni apel »Jutra« na vse »napredne delavce«, da se združijo v eno fronto. Najprej pravi, da »naprednjaki vse te dogodke (katoliški shod etc.) opazujemo hladnokrvno«, potem pa trobi alarm: Vstanite naprednjaki, klerikalci korakajo! Če človek bere polemiko med starini in mladini, ki vprav te dni drug drugega obsipajo z največjimi ljubeznivostmi, se mora »Jutrovemu« antiklerikalnemu apelu le smejati. Demokratsko delo ne bo nikoli •uspelo, ker ne sloni na nobeni pozitivni ideji, ker je zastarelo in ker se je izrodilo ter se le umetno vzdržuje ob blesku par an-tikvaričnih fraz. Ni dovzetno za nobeno novo, močno in plodovito misel. Dokaz temu so otročji antiklerikalni članki »Jutra«, ki so brez duha in soli. Evharistični kongres v Za grehu. SLOVESEN SPREJEM PAPEŽEVEGA NUNCIJA V ZAGREBU. MATINSKE FRANJEVCE V KNINU. Zagreb, 17. avg. (Izv.) Danes je prišel v Zagreb na evharistični kongres msgr. Pelegrinetti. Ko se je pojavil vlak, so zazvonili vsi zvonovi zagrebških cerkva. NAPAD NA DAL- Na celem potu do Kaptola so nuncija pozdravljale ogromne množice. Pred katedralo je pričakovala nuncija številna deputacija katoliške duhovščine pod vodstvom nadškofa dr. B a u e r j a. Po cerkvenem opravilu v katedrali se je podal nuncij v nadblskupsko palačo. Knin, 17. avgusta. (Izv.) Radikali so tu napadli večje Število franjevcev iz Dalmacije na njihovem potu na evharistični kongres v Zagrebu. Še predno so franievci prišli do hotela, jih je napadla stoglava množica in jih nekaj ranila na glavah. Franjevci so komaj utekli v svoje sobe. Množica se je na hotel trikrat navalila, da jih pobije, pa ni mogla v hotel. V svoji jezi je množica razbila okna na hotelu. Ko so odhajali na vlak, je množica pridrvela za njimi in pobila vsa okna na vagonih, tako da je moral vlak predčasno, oditi, da se izogne večjim poškodbam. Paritetna komisija za Reko. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) V vladnih krogih so mnenja, da bo reško vprašanje rešeno na ta način, da se vzpostavi paritetna komisija, ki bi vodila upravo mesta eno leto. Seja ministrskega sveta, Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji ministrski seji so obravnavali resorna vprašanja. Nadalje so sklenili prepeljati truplo, skladatelja Mokranjca iz Skoplja v Belgrad na državne stroške. Glede ustave reparacij iz Nemčije je vlada objavila svoj komunike, v katerem ugotavlja, da so z ustavo dobav iz Nemčije ogroženi važni državni interesi. Vlada je sklenila proti temu koraku Nemčije protestirati pri reparacij ski komisiji v Parizu. Konferenca fin. delegatov. Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca delegatov pokrajinskih finančnih uprav. Iz Ljubljane je prišel na konferenco dr. Š a v n i k. Konferenca je bila informativnega značaja. Predmet konference je bilo uradniško vprašanje. ODGOVOR REPARACIJSKE KOMISIJE NEMČIJL Pariz, 17. avgusta. (Izv.) Reparacij-ska komisija je odgovorila nemški vladi na njeno obvestilo o nameri, da hoče najeti novo posojilo v zlatu, da si pridržuje vse prioritetne pravice na vsa dobra, ki bi naj eventuelr kler oblast ne izpusti zaprtih komunistov. KONEC STAVKE V ESSENU. Berlin, 17. avgusta. (Izv.) V Essenu se je delo splošno pričelo. Tudi v Šleziji se je položaj znatno poboljšal. SOCIALNI DEMOKRATI IN VLADA. Berlin, 17. avgusta. (Izv.) Včeraj je imelo vodstvo socialdemokratične stranke sejo, na kateri so odobrili vstop socialnih demokratov v vlado. Predlog, naj o vstopu v vlado odloča zbor zaupnikov, je bil odklonjen. novo posojilo. Ino tvorila jamstvo za SPOPAD MED KOMUNISTI IN OBLASTJO. Dflrmstadt, 17. avgusta. (Izv.) V Riffelsheimu so oblasti zaprle nekaj komunističnih kolovodij, ki so pozivali delavce na štrajk. Proti temu ukrepu pa so nastopili brezposelni delavci, ki so prijeli nekaj uglednih meščanov kot talce, in zagrozili, da jih ne izpuste prej, do- Praga* 17. avgusta. (Izv.) Pogajanja med zastopniki rudarjev in delodajalci niso dovedla do nikakega uspeha. Zato je proglasila konferenca radarskih zastopnikov splošen štrajk v vseh premogovnikih na Češkem. Štrajk se začne 20. avgusta. MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA ZA NARODNE MANJŠINE. Kodanj, 17. avg. (Izv.) Medparlamen-tarna konferenca se je danes pečala z vprašanjem o narodnih manjšinah. Prejšnji švicarski narodni zastopnik Usterl je poročal o treh predlogih glede manjšinjskega vprašanja: 1. Vse države naj jamčijo manjšinam svobodo vere in narodnosti, 2. v vseh državah, kjer obstoje manjšine, naj se ustanove paritetne komisije, ki naj odločajo o vseh spornih vprašanjih in 3. medparla-mentarni svet naj ustanovi stalno manjšinj-sko komisijo. — Lukahcz (Ogrska) je priporočal sprejem treh točk, napadel pa je obenem Društvo narodov, ki se že tri leta bavi z vprašanjem manjšin, ne da bi bilo kaj ukrenilo. — Medlinger in Heller (Češkoslovaška) sta poročala o položaju Nemcev na Češkem in poudarjala, da je ugodna rešitev manjšinjskega vprašanja v prvi vrsti odvisna od načina, kako bi se resolucije izvrševale. — Vilfan (Italija) je za sprejem predlaganih treh točk, Naši poslanci med ljudstvom. Sv. Lenart v Slov. goricah, 15. VIIL Naš lenarški okraj je pri volitvah leta 1920 in 1923 dal SLS ogromno večino. Leto« je SLS dobila tu 88% vseh oddanih glasov. Narod je tu povečini politično zrel in šolan. Na klevete »Kmetijskega lista«, »Jutra« ia »Tabora* nihče nič ne da. Za ta teden so po celem okraju bili določeni vsak dan javni in zaupni shodi SLS. Vsi so bili dobro obiskani, a debate so bile živahne. V nedeljo 12. avgusta so se vršila zborovanja: po rani maši pri Sv. Ropertu t Slov. gor.. Tu je shodu predsedoval ugledni župan Č u č e k. Po pozni maši je bil zbor pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Predsednikom je bil izvoljen mladi kmet K r a j n c. Na obeh shodih je poročal poslanec Franjo Žebot. Udeležba je bila povsod obilna. Na shod pri Sv. Bolfenku so došli tudi možje iz ptujskega okraja. Današnji shodi se močno razlikujejo od shodov pred leti. Župani in drugi možje se živo zanimajo za vsa politična vprašanja. Ljudje tudi javno priznavajo težavno stališče naših poslancev. A na zborih ni bilo niti enega glasu, ki bi izražal nezadovoljstvo z našo politiko in taktiko. Pač pa gre po deželi enoten glas: Zastopstvo hrvatskega naroda je s svojo abstinenco pripomoglo leta 1921, da smo dobili centralistično ustavo, a leta 1923 so iz istega vzroka krivi, da belgrajski centralisti gospodarijo po svoje in nas osrečujejo s kri-, vičnimi zakoni (vojaški, zvišanje davkov, ku-luk itd.) Seveda se obrača nejevolja ljudstva v prvi vrsti proti Pašiču in njegovi žlahti ter demokratom in samostojnim, ki so pripomogli Velesrbom do sedanje ustave. Če bi bile sedaj razpisane volitve, bi se Stavilo glasov SLS n« zmanjšalo; odpadli bi menda samo maloštevilni malkontenti iz drugih strank, ki so šli 18. marca ponekod z nami. Blizu Sv. Lenarta leži vas G o č o v a. Tu se je zbral ves občinski odbor z županom Kron-voglom ter mnogimi možmi in fanti 12. t. m. popoldne k seji. Povabili so tudi našega poslanca, da prisostvuje. Po važnih posvetovanjih gospodarsko-političnega značaja je vstal kmetski mož in s poudarkom naglasil: »Da nam poslanci ne boste odnehali od zahteve po avtonomiji!« Dne 13. avgusta se je vršil v trgu S v. L e * n a r t zbor glavnih zaupnikov iz celega okraja združen s sejo okrajnega odbora SLS. Zastopane so bile vs'2 župnije (10) in 28 občin, večinoma po svojih županih. Sejo je otvoril č. g. G o m i 1 š e k. Za predsednika je bil izvoljen starosta naših narodnih prvoboriteljev Franc Rop. Izčrpno poročilo o delovanju Jugoslovanskega kluba ter o situaciji je podal domači poslanec Žebot. Zbor je odobril politiko in taktiko Jugoslovanskega kluba ter soglasne izrazil zaupnico dr. Korošcu in vsem našim poslancem. V resoluciji se je izrazil energičen protest proti krivičnim novim zakonom in ko-rupcijskemu razmetavanju narodnega premoženja po sedanji vladi. Poslancem se naroča, da od avtonomij si bomo na ta način prihranili. Jnnleška propustnica za Radiča Belgrad, 17. avg. (Izv.) Vlada je prejela iz inozemstva poročilo, da je Radič odpotoval z angleško propustnico, ki jo jo dobil od angleškega zastopnika v Pesti. Vlada je sklenila potrebne korake pri angleškem zastopstvu. ¥ KaM stHsd ¥ IM 25. do 28. avgusta 1923. Zadnje izpremembe voznega reda posebnih vlakov! Na želje, sporočene iz dotičnih kra-fev, smo v sporazumu z železnico izpre-menili danes: Štev. 1. (Ljutomer—Radgona) odpelje fz Ljubljane na Brezje 24. avgusta ob 5. uri 35 min., v Otočah je ob 8. uri, iz Otoč v Ljubljano ob 16. uri 20 min. Štev. 2. (Št Ilj—Maribor) odpelje iz St. Ilja 24. avgusta ob 22. uri 10 min. in se združi v Mariboru z vlakom štev. 3 ter vozi dalje kot štev. 3 (odide iz Maribora 24. avgusta ob 23. uri 35 min., pride v Ljubljano 25. avgusta ob 3. uri 40 min., pelje v Otoče ob 4. uri 47 min.). Potnikom stranskih prog od Rogaške Slatine in Konjic je ustregla južna železnica tako, da udeleženci iz Zreč in Loč, do-sedaj določeni za vlak štev. 4, gredo z navadnim rednim vlakom do Poljčan (ob 19. uri 20 min.) in tu vstopijo lahko v posebni idak štev. 5 (Moškanja — Pragersko), da um ne bo treba tako dolgo čakati. Vlak gre nato nazaj v Konjice in iz Konjic gre posebni vlak ob 20. uri 30 min. do Poljčan, kjer vstopijo ti potniki v posebni vlak itev. 4 ob 22. uri. Za potnike od Rogaške Slatine (do izključno Šmarja) se vozijo z izrednim vlakom od Rogatca ob 19. uri in čakajo na glavni progi na vlak štev. 7. Stranski vlak gre nazaj po potnike iz Šmarja ter jih ob 22. uri pripelje na vlak štev. 7, ki odide iz Ponikve ob 23, uri 40 min. dne 24. avgusta. V izkaznico si napišite vsi številko vašega posebnega vlaka! In sicer na zadnjo stran spodaj, veliko in debelo) Zapomnite si vašega vlaka številko, vozite se le ž njim, sicer delate zmedo. Zlasti v Ljubljani ln Otočah pazite na številko vlaka (vsak tretji vagon bo nosil veliko številko), da ne boste plačevali kazni. Kart Ljubljana—Otoče ne bo treba! Dovoljena je transportna odprava. V vsakem vagonu takoj pri odhodu iz zadnje postaje, kjer še sme kdo vstopiti, izvolite enega reditlja. Ta naj pobere od vseh, ki žele na Brezje, po 10.50 Din in jih napiše. To morajo storiti vsaj do Zidanega mosta. Tam gredo z denarjem v voz glavnega vodnika vlaka in mu oddajo denar, ta pa v Ljubljani plača za vse pot na Brezje, Kdor ni plačal, v Ljubljani izstopi. Na Brezjah se držite skupaj. Nihče ne sme za-ostati, ampak vsi zopet greste v Otoče na vaš vlaki Dolenjci izstopate in vstopate na Dolenjskem kolodvoru, le za pot na Brezje vstopate v Šiški (vlaki štev, 18, 19, 20 in 22) v vaš vlak! V vlakih se vozite po možnosti ločeno po spolu, za red je odgovoren voditelj m železničarji, katere morate ubogati. V en voz gre 35 do 40 oseb. Šele, ko fe en voz poln, stopajte v nadaljnega. V Otočah ne pustite ničesar v vozu, razen stolov s številko vlaka! Zastave nosite se- boj povsod. Vozni red poseKnih vlakov damo tiskat in bo naprodaj v Ljubljani in na Brezjah, če bo do 21, avgusta tiskan, ga pošljemo tudi krajevnim odborom. Denar za vozne listke na Brezje smo danes vrnili po nakaznicah vsem župnim uradom, ki naj se obrnejo na poštne urade radi dviga zneskov, ako bi jim bil denar prepozno dostavljen. Morebitne pomote poravnamo po 28. avgustu. Za oratorij »Assumptio« so 'določene z ozirom na izredno velike stroške, ki jih izvajanje zahteva, te-le cene: sedeži: po 25, 20, 15 in 10 dinarjev, stojišča po 5 dinarjev. Sedeže naj si, kdor le more, naroči naprej na naslov: Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« v Ljubljani, Ljudski dom. Navesti pa mora ceno in čitljivo ime. Naročene vstopnice bodo na razpolago že v soboto, oziroma v nedeljo podnevi v unt-onski trafiki in zvečer pri blagajni. En četrt pred začetkom koncerta pa izgube pravico rezerviranja in jih bomo po potrebi prosto prodali. Zato nujno svetujemo, da si vstopnice pravočasno oskrbite. Denar ob prevzetju. One goste, ki ostanejo še v ponedeljek v Ljubljani, prosimo, naj se udeleže drugega koncerta, t. j. v ponedeljek, ker je -namenjen nedeljski zlasti onim gostom, ki v nedeljo ponoči že odidejo. Besedilo bo na razpolago v trafiki tn pri blagajni. Prehrana. Poleg doslej objavljenih priporočamo še naslednje gostilne; Josip Schrey »Pri fajmoštru«, Sv. Petra nasip 5, 1. obed) Din 14.50, 2. obed: Din 16.—, celi dan gorka jedila; Anton Putrih, Dolenjska -jesta štev. 6, I. obed: Din 10.—, II. obed: Din 15.—. — Ker zahtevajo vsi gostilničarji, kakor to vedno poudarjamo, pravočasno prijavo z v naprej poslanim denarjem, opozarjamo ponovno na to okolnost in poživljamo udeležence, da se za hrano pravočasno prijavijo na že objavljeni naslov Anton Kos, Gospodarska zveza, mesni oddelek. Mlaji. Ker je okraševalna komisija že dogotovila vse priprave za okrašenje prostorov, ponovno prosi za pravočasno dostavo mlajev, t. j. do 22. t. m. na lesno skladišče »Gospodarske zveze«, Dunajska cesta 29. Ker bi prepozna dostavitev mlajev onemogočila izvedbo zamišljenega načrta okrasitve, nujno prosimo vse one somišljenike, na katere smo se potom okrožnice in osebno obrnili in ki so nam dostavo mlajev zasigurali, da danega roka ne zamuda. Pevskim zborom. Pevcev je priglašenih za sodelovanje pri sv. maši nekaj nad 1.300. Skupno vajo bomo imeli na dvorišču realke, Vegova ulica, zapadno od Deželnega dvorca, v nedeljo 26. avgusta od 7. do 8. ure. Sprevoda se udeleži samo oddelek pevcev. Vajo se morajo udeležiti vsi pevci, ki so se priglasili m žele sodelovati. Ne mudite vaje! Tam dobite tudi vsa druga navodila. Oni pevci, oz. pevke, ki bodo morale iti v slavnostnem sprevodu pri svojih oddelkih, naj se podajo takoj, ko dospo na slavnostni prostor, za oltar pred cerkvijo, kjer bodo stali pevci. Nobena organizacija ne sme braniti — po sklepu skupnih vodstev — svojim članom udeležbe pri petju med sv. mašo. Po sv. maši bo prilike dovolj, da odide, če treba, vsakdo na svoje mesto. K vaji pošljite vso pevce, ki jih kakorkoli morete utrpeti v sprevodu! Note prinesi vsakdo seboj! Nepriglašeni pevci (pevke) redoma no Eo'do smele sodelovati, če ne pridejo k vaji. Pevovodje naj se zglasijo pred vajo pri zvezinem pevovodji ali tajniku. Oni pevski zbori, ki bi se-radi udeležili obhoda skupno na vozovih, naj to nemudoma naznanijo na naslov: Miha Krek, tajništvo SLS, Jugoslov. tiskarna! Vozove dobe v Ljubljani. Zglase naj se samo celotni zbori, ki znajo peti nekaj lepih priprostih pesmi na pamet, ZBIRALIŠČA ZA UDELEŽENCE MA-NIFESTACIJSKEGA SPREVODA V NEDELJO 26. AVGUSTA. Splošna navodila: Ker se mora sprevod brezpogojno pričeti razvijati točno ob sedmih zjutraj morajo biti vse korpo-racije, ki prenočujejo v Ljubljani točno ob pol 7. uri najkasneje na svojih zbirališčih, da jih je mogoče aranžirati, urediti in uvrstiti po programu v sprevod. Udeležence- ki prihajajo z zgodnjimi jutranjimi vlaki bodo reditelji sprejeli na kolodvorih in jih peljali na prostor, kjer se. bodo lahko odpočili in čakali, da pridejo na vrsto za sprevod. Tudi te grupe naj skrbe, da bodo zgodaj zjutraj na zbirališču, da bodo reditelji razbremenjeni in se lahko posvetili tistim udeležencem, ki prihajajo z zadnjimi vlaki. Oddelki, ki pridejo v Ljubljano z vlaki šele po peti uri, bodo po navodilu rediteljev korakali naravnost na zbirališča, oziroma prav zadnji kar v sprevod. Župnijski pripravljalni odbori v ljubljanski okolici naj sigurno poskrbe, da bodo njihovi udeleženci pravočasno v Ljubljani. Oni, ki prihajate v Ljubljano na vozovih, pa ne mislite iti z vozovi v sprevod pustite vozove izven mesta v predmestjih in okoliških vaseh in pridite peš na zbirališče, ker so nam vozovi v veliko nadlego. Zlasti prosimo jezdece, kolesarje in narodne noše, da so zgodaj že ob šestih na svojih zbirališčih, ker je za te treba več dela in časa za dobro razporeditev. Upoštevajte, da imamo rediteljev premalo in bodo mnogi zaposleni na več mestih. Le če bo vsaka grupa točno izpolnjevala navodila bo mogoče sprevod točno m pravilno razvijati. Zbirališča so določena takole: Fanfaristi v Gledališki ulici pred novo palačo Trboveljske premogokopne družbe. Konjeniki, ki Bodo nosili prve zastave v Gledališki ulici pred palačo Trboveljske premogokopne družbe za fanfaristi v smeri proti Aleksandrovi ulici. Gostje: Francozi, Čehoslovaki, Hrvati pred opernim gledališčem v Gledališki ulici. Ameriški in westfalski Slovenci na Aleksandrovi cesti od poslopja Trboveljske premogokopne družbe do Bleiweis-sove ceste. Konjeniki v narodnih nošah v Gaje-vi ulici od Tomanove ulice do Dunajske cesto za palačo Ljubljanske kreditne banke. Zastave osrednjih organizacij in zastave iz Ljubljane na Aleksandrovi cesti ob ograji vrta opernega gledališča. Jugoslovanski klnb pred opernim gledališčem. Zastopstva centralnih' organizacij ljubljanskih za omenjenimi zastavami na Aleksandrovi cesti v smeri proti Dunajski cesti. Krekova mladina priključi na zastopstva centralnih organizacij na Aleksandrovi cesti in zavije po potrebi levo na Bleiweissovo cesto proti muzeju. Ivo Bratun: Ostanki tirolskih naseljencev v Sorici. V petnajstem stoletju se je naselilo več družin iz Pustriške doline na Tirolskem po gorenjeselški dolini. Te nemške naselbine so bile raztresene od Železnikov in Nemškega rovta v Bohinju do Nemškega ruta na Tolminskem po vseh hribih in dolinah, o katerih pa danes, razen krajevnih imen in priimkov, ni skoro več sledu najti. Edinole v Sorici, ki je bila najbrže centrum tedanjega tirolskega življa, te skoro pri vsakem pogledu spominja nekaj na tirolski značaj; tu se vidijo hiše zidane v čisto tirolskem štilu, n. pr. hiša g. Frolicha (Kejžarjo-va). Imena gorn, ki obdajajo Sorico, so nemškega izvira kot n. pr. Donerškogl, Fuchskogole, Holckogole, Lajner, Travh, Gasaroke (Gamsriicken), ravnotako posameznih pašnikov in gričev, n. pr. Pro-tek, Gožlok, Mišengrontek, Morgen-trošt, Kalraštek, Gajlgerav, Hobek, Štrajtner,Rotele, Rotnok, Rotlpohe, Rav-tek i. t. d. V Sorici so govorili še pred sto leti neki nemški dialekt, a danes govorijo že vsi dobro slovenski ter se čutijo kot zavedni Slovenci, že v zgoraj omenjeni hiši g. Frolicha, sem videl v sobi sliki naših pesnikov Prešerna in Gregorčiča. Pač pa še danes govorijo med seboj < Sp. Dajnah neko nemško narečje, ki je brez gramatike in mu je primešanih mnogo slovenskih besedi. Tako imajo nekatere besede nemško deblo, a končni- ca je slovenska. Tudi pri nemških besedah rabijo slovensko sklanjatev, ker nemške ne znajo. Tu podajem par slik, iz katerih lahko spoznajo čitatelji, dajn-sko narečje: »Niks firhten, sej kužla nč rie pobajsa«, ali »Micka lampa cindi, venštr cumahi i. t. d.«; povečini se poslužujejo za samostalnike in glagole nemških besed, a veznike rabijo slovenske. Sp. Dajne, ali »Unterhoben« kakor ;jih imenujejo domačini, so pol ure hoda oddaljene od župnijske cerkve v Sorici ter obdane od vseh strani od strmih gričev in gora ter ne vodi nobena pot skozi vas, ki šteje 20 hiš; ker so tako ločene od vsega prometa, je lahko umevno, zakaj se je ravno v tej vasi tako dolgo ohranilo to narečje, o katerem v drugih sosednih vaseh že davno ni več sledu. V Sp. Dajnah še danes pojejo tirolske narodne pesmi, ki so jih pa že tudi Dajnča-ni. precej v svoje narečje asimilirali, tu podajam dve najbolj karakteristični. »Ohcet v Kanigalileji«. Muter frav, frogt du miti, Muter frav, sogt du mir, vas ist Her ajnsl Ajns ist derselbe got iber der velt und himel. Muter frav, frogt du mih, .... (se ponavljata prva 2 verza) vas ist cvajl Cvaj ist Jezus in Marija, Muter frav,......vas ist drajl Draj ist, draj gotiše peršonen. Muter frav.......vas ist fir? Fir ist fir evangeliste. Muter frav.......vas ist finf? Fin C ist fini6 Wunde (W unden) gotiše. Muter frav.......vas ist sehs? Sehs ist sehse kru^o bajno (Wein), Muter frav . * . w . vas ist siben t Siben ist siben zakramente. Muter frav.......vas ist ohte t Ohte ist ohte vajze hajlige. Muter frav......vas ist nojnet Nojne ist nojne kure ajngele. Muter frav.......vas ist cene t Cene ist cene gebote gotiše. Muter frav ....... vas ist elfe? Elf ist elf devicen. Muter frav ...... vas ist cvelfe? Cvelfe ist cvelfe jogre gotiše. Druga je planinska: »'Auf dem Olbm, auf den Hohen štet der Gamsen und ein Reh, ein Jager dabai, hat Pulfer kein Plei.« Posebno radi te narodne, tirolske pesmi pojo, kadar so na ženitnini, ali pa kadar čujejo pri mrliču. Pred tridesetimi leti so še po soriški župniji pobirali darove z a sveče, ki sta jih potem nesla dva zastopnika župljanov, v samostan Innichen na Tirolskem, kjer so dobili sredstvo proti gosencam. (Žegen fir kavčen.) O Sorici bi se dalo zapisati še nitio^ go zanimivega, kar pa prepuščam bolj veščemu peresu, ter pristavljam ob zaključku, da so ljudje v sorških planinah ne čutijo kot Nemci, ampak pokažejo ob vsaki priliki, da so zavedni Slovenci. To so pokazali pred 2. letoma, ko je bila Sorica okupirana po Italijanih, kakor tudi pred desetimi loti, ko so žene in dekleta v Sp. Dajnah napodile z burkljami učitelja, ki jo bil poslan od »Schul-vereina«, da bi tam ustanovil nemško šolo. Slomškova zveza za Krekovo mladi, no ob ograji Piccolijeve vile na Blej. weissovi cesti. Jugoslovanska Obrtna zveza na Bleiweissovi cesti za Slomškovo zvezo. Skupina rokodelskih pomočnikov ^ postavi in uredi na Tomanovi ulici cx prve državne gimnazije do Aleksandro ve ceste. Vse narodne noše iz Ljubljane b ljubljanskih fara se zbirajo ob Aleksan drovi cesti pred Narodnim domom. Dijakinje na Bleiweissovi cesti o| ograji deželnega muzeja. Dijaki v Subicevi ulici pred poslopi jem policijskega ravnateljstva. Akademiki in bogoslovci na čelu v Su biče vi ulici med deželnim muzejem in po slopjem policijskega ravnateljstva. Slov. katol. akad. starešinstvo na vrfi deželnega muzeja za akademiki. Orli prikorakajo na Bleiweisovo cest od prelaza Dunajske ceste čez železnic« proti Aleksandrovi cesti in se urejajo ni tem delu Bleiweisove ceste (od Zidarjevi hiše do Aleksandrove cesto v dveh kolo nah na obeh straneh Bleiweisove ceste) Korošci in Prekmurci na BleIweisov cesti od Šubičeve do Nunske ulice. Štajerske dekanije na Bleiweiwvi c« sti priključijo na Prekmurce in zavijejo i Erjavčevo cesto. Dekanije se zbirajo v vrst nem redu kakor gredo v sprevodu, tak« da je skupina zastav osrednjih in mariboi skih organizacij takoj za Prekmurci in n zastavami dekanije, ki pride v sprevod pi va na vrsto. Kolesarji v Levstikov! ulici od Trn barjevega parka do Mladike. Jeruzalemski in Lurškl romarji Ima) zbirališče v podaljšku Knafljeve ulice o Bleiweisove ceste do železniške proge. Dekanija Ljubljanska okolica se raj vršča v Slomškovi in Pražakovi ulici o< cerkve sv. Srca Jezusovega do Zadružn zveze v smeri proti Dunajski cesti. Vse za stave iz te dekanije se zbirajo v Pražakov ulici za Zadružno zvezo. Ljubljanski občinski zastop pred Za družno zvezo na Dunajski cesti. Požarne brambe na Dunajski cesti d Gospodarske zveze do Vzajemne zavaroval niče. Orlice v Knafljevi ulici od šelenburgt ve do Bleiweisove ceste v smeri proti Blei wei80vi cesti. škofjeloška dekanija v Simon Grego! čičevi ulici od Bleiweisove ceste do Gradi šča v smeri proti Bleiweisovi cesti. Kranj v Cigaletovi ulici za poslopjei deželnega sodišča. Radovljica na Gosposvetski cesVi rališčo. ___ Politične vesti. "+ Pogrošen naslov. »Slovenski ^ rod« v svoji današnji številki toži ofl' tem, da jo v naši državi celokupna oP zicija zgolj negativna, da zavestno i™ moralno avtoriteto države in njeni funkcijonarjov, da ni stvarna in se ^ zaveda odgovornosti napram narodu principijeliio odklanja vsako sodolov nje pri gradbi države. Opozicija rufii jamo ruši. Tega, izvaja »Narod« dalje, p zapadnih državah ni. Opozicija s tako legativno taktiko načelno uvaja v našo Iržavo staro balkansko politično življe-ije in borbo na nož. Končno priporoča, iai se opozicija režimu približa, z njim ioaeluje in ga podpira pri dosegi občih Iržavnih in socialnih idealov v prid drža-i 3?a izvajanja zaslužijo tehtnega odgovora. Člankar obrača svojo pozornost ia opozicijo, popolnoma pa je pozabil na ežim. Ako očita opoziciji, da gleda vse golj s strankarskega vidika, greši proti »ravičnosti, kajti strankarski je pri nas ežim, ki se čisto nič ne zaveda svo-e moralne odgovornosti napram državi, 'a režim ruši in samo ruši. Niti enega »kona ni ta režim izdelal z državnega idika, temveč izključno iz radikalno-trankarskega. Uprava je zgolj orodje v okah vladajoče stranke in si dovoljuje i. pr. ravno zdaj v Makedoniji tak teror iroti svobodnim državljanom, kakor je iil v navadi za časa turškega gospodova. Režim se- vede tako, kakor to Karod« imputira opoziciji; režim tvaja, oziroma vzdržuje balkanske me-ode, režim ruši iaoralno avtoriteto Iržave in njenih funkcionarjev, ker jih zrahlja v svoje strankarske namene, ežimu je narod nič in režim vse, re-;im odklanja vsako sodelovanje na po-ativnem graditelj skem delu v državi in ;a državo. Kajti režimu ni nič na tem, da a kdo drugi pomagal vršiti pozitivno [ržavniško delo, nasprotno, on se tega >oji in brani. Ako hoče koga k temu deti pritegniti, ga želi samo kupiti, da li k njegovim grehom molčal in mu taco pomagal državo rušiti, ne pa jo [raditi. Režim izpraznjujo državno bla-;ajno in poleg povišanih davkov zopet teizmerno povišuje železniške tarife iz Dostavnega razloga, ker je režim protiustavno razmetal stotine milijonov v rolivne namene. Kako more potem »Na-od« poživljati opozicionalce, naj Stoja-iinovicu pomagajo sanirati državne fi-lance? Saj vprav tega režim noče! Zato udi režim ne izdeluje rednega budžeta liti letnih obračunov niti noče urediti rprašanja državnih dolgov, da lahko v ;alnem ribari in kaso prazni. V čem pa ibstoja tista »nova finančna politika« g. Itojadinoviča, o kateri »Narod« govori? far v tem, da dela neprenehoma nove lolgove? Da meče v Makedonijo milijo ie za občinske volitve? Da navija davč-u vijak namesto da štedi, kjer je treba, n ne zapravlja, kjer ni treba? Tudi se jako naivno glasi, ako »Narod« vabi opo-acijo h kooperaciji z vlado na social-iem. polju. »Jugoslovanski klub« je pri seh zakonih, posegajočih globoko v so-ialno življenje, skušal uveljaviti ljud-kim interesom odgovarjajoče stališče, oda režim razun nekaterih korektur ni lotel odnehati nikoder, kjer se je res-lieni državni interes križal z radikalnim trankarskim, in je vedno državni, ljud-ki interes žrtvoval strankarskemu. Ta-:o pri vojnem zakonu, tako pri davčnem, ako pri uradniškem. Kako na socialnem »olju kooperirati z režimom, ki socialnih lalog sploh ne pozna in naravnost taji? [ako sodelovati z režimom, ki na upravičene zahteve uradništva odgovarja z nobilizacijo? Z režimom, ki se identifi-:ilje s par velekapitalisti, kateri režim ilimentirajo? »Narod« pridiguje dan na lan »državotvorno« delo drugim, na-lesto da ga pridiguje režimu in — sebi. te režim državo ruši, je vsaka medicina astonj. Še hujše pa je, če režim najde lodporo od strani prostovoljnih kleče-ilazcev, ki s svojim lizunskim in lažni-im pisanjem režim še bolj izpodbadajo, a popolnoma izgubi vsak čut svoje molke odgovornosti pred državo. -f Senzacije o Radicu. Zagrebški Jutarnji list« objavlja senzacijoneino est, da so se začeli vplivni angleški po-itični krogi zelo zanimati za hrvatsko prašanje in da so z angleško vlado v esnih stikih stoječi krogi povabili Ra-iča, naj pride v London, da informira ngleško vlado in javnost o stanju na Irvatskem. Vesti o Radičevem begu tolmačijo baje v Londonu tako, da se je Ra-lic angleškemu povabilu odzval in od-»toval v London," kjer bo parlamentar-em na posebni konferenci dal potrebne formacije. Naša diplomatska zastopstva. V Kotenju zboruje mednarodna parlamentarna Dija. Na tem zborovanju Jugoslavija ni za-fopana. Ta okolnost je dala državotvornega >Zagreber Tagblattu« povod, da je na-'Isal o naših diplomatskih zastopstvih uvo-hik, iz katerega posnemamo: »Mi nismo 'li nikjer zastopani, ali pa slabo. Naša di-'lomatska mesta v inozemstvu so ali neza-®dena ali pa vodijo posle ljudje, ki svoji fclogi nikakor niso kos. V Berlinu, v Pra-na Dunaju, v Pesti in v Rimu smo tako !l®bo zastopani, da vlada sama že obljubl ja love moči za ta mesta. Toda obljube ostalo navadno obljube.« — Če piše državo-v°ren list tako o naših vnaniih zastopih, "^nda res no more biti vse v redu. . + Potovanje francoskega p o planika, "estno načolstvo y J&ovem Sadu je delilo obvestilo, da obišče meseca septembra Novi Sad francoski poslanik v Belgradu g. Cle-mens Simon. Iz Novega Sada odpotuje g Simon na Hrvatsko in Slavonijo. Njegovo potovanje bo trajalo 2—3 tedne. -j- Povratek jugoslovanskih iuterniran-cov iz Blažarske. Mažarska vlada je dala takoj po prevratu internirati veliko Število jugoslovanskih državljanov v zloglasnem taborišču Zalaegerszegu. Vsa prizadevanja osvoboditi te nesrečnike iz njihove neprostovoljne sužnosti, so bila dolgo brez uspeha. Šele v najnovejšem času se je dosegel sporazum z mažarsko vlado glede oprostitve internirancev in na podlagi tega sporazuma je mažarska vlada izpustila iz taborišča 15 internirancev, ki jih je jugoslovanski konzul v Budimpešti priznal za naše državljane. + Nov knrz v Macedoniji. Razmere v Macedoniji postajajo vedno obupnejše. Zato namerava vlada nastopiti v Makedoniji še odločneje kakor je nastopala doslej. Tako so baje sklenili na neki konferenci v Belgradu, ki so se je udeležili načelnik v ministrstvu notranjih zadev g. Lazič (tisti, ki venomer zatrjuje, da se je stanje v Makedoniji »zboljšalo«, op. ur.), potem naš poslanik v Sofiji g. Rakič in pomočnik ministra vnan jih zadev g. Nešič. — Tako daleč pa politična modrost omenjenih treh gospodov ne seže. da bi uvideli, da je mogoče sedanje nezdravo stanje v Makedoniji izlečiti le s pravico, ne z nasiljem. Važna izjava novega ameriškega predsednika Coolidge-a. Predsednik Čo-olidge je izjavil angleškim časnikarjem, da se Amerika nikakor ne namerava vmešavati kot razsodnik v evropske zadeve ali pa podpirati Anglijo proti Franciji. Ravnotako se Amerika ne bo udeležila nobene akcije za rešitev reparacijskega vprašanja, razun če bi bila povabljena od vseh prizadetih strank. Zato se tudi ne more udeležiti cenitve nemške plačilne možnosti, če bi se nova cenitev imela izvršiti proti volji Francije. Amerika dalje ne namerava niti Franciji niti Italiji spregledati njihovih vojnih dolgov, in odklanja vsako revizijo med Ameriko in Anglijo sklenjene plačilne pogodbe v slučaju, da bi hotela Anglija nele Nemčiji, ampak tudi Franciji in Italiji kaj popustiti, da le reši reparacijsko krizo. Anglija mora svojo pogodbo na vsak način držati. — Vsled te Coolidgeove izjave zastopajo veliki angleški listi mnenje, da je boljše, če se Anglija s Francijo na ta. ali na oni način sporazume, ker je Anglija za samostojen nastop proti Franciji še preslaba. * Dr. Wirth pozvan v Moskvo. Bivši nemški državni kancler dr. Wirth je po poročilih berlinskih listov odpotoval na povabilo sovjetske vlade v Moskvo. * Don Sturzo potuje v Ameriko. Vodja italijanskih popolarov don Sturzo odpotuje baje na nasvet Vatikana v Ameriko, kjer ostane nekaj mesecev. — Udeležnikom evharističnega kongresa v Zagrebu. V Zagreb vozijo danes in jutri tile vlaki: zjutraj ob 5.28, posebni vlak danes ob 7.35, dalje ob 12.10, ob 5, ob 5.55 in pridejo v Zagreb ob 10.26, posebni okrog 1 ure, drugi ob 4.17, ob 8.04, ob 10.24 zvečer. — Iz Zagreba se vračajo ob 6.40 zvečer, posebni vlak okrog 10. ure, drugi ob 10.46, 5.54 zjutraj, ob 7.42, ob 9.34, popoldne ob 12.46 in ob i6.31. — Francozi v Sloveniji. Ko je potoval profesor pariške univerze, g. Haumant, po Sloveniji, je predaval v Ljubljani, kakor se mnogi še spominjajo, o Napoleonu ir. jugoslovanski ideji. Vrnivši se v domovino je imel v Parizu in Lillu predavanja, častna in laskava za nas in našo deželo. Zlasti v Lillu so imela njegova predavanja tak uspeh, da je ondotno Geografsko društvo sklenilo skupno potovanje, ki ga društvo priredi vsako leto za svoje člane, letos v Slovenijo napraviti. G. Leman, profesor na katoliški fakulteti v Lillu in predsednik odbora za izlete in potovanja lillskega Geografskega društva, je v ta namen stopil v dogovor s Francoskm Institutom v Ljubljani in sestavil krasen potni načrt. Dvajset članov lillskega Geografskega društva, gospodje, gospe in gospodične, so se odločili in posetijo v kratkem našo lepo Slovenijo. Skozi Švico in Tirolsko pridejo naši popotniki preko Dunaja 21. t. m, v Jugoslavijo. Posctili bodo Maribor, Rogaško Slatino, Celje, Trbovlje in dospejo 24. t. m. zvečer v Ljubljano. Ogledali si bodo mesto, pohiteli v Kamniško Bistrico, se odpeljali 28. t. m. v Kranj in na Bled, odkoder pojdejo na Golico in na Triglav. — Zanimanje, ki nam ga kaže od leta do leta živeje velika Francija, nas lahko navdaja z veselim ponosom in v nadi, da bodo ljubi gostje vzeli s seboj v svojo domovino dobre spomine na Ljubljano in Slovenijo, jim kličemo: Dobro došli! ter jim želimo lepega vremena in prijetnega pota. — Nova maša. Jutri, dne 19. avgusta bo jpel v Šmartnem pri Kranju novo sv. mašo j g. Janez Tiringar. Mašniško posvečenje je prejel na praznik Marijinega Vnebovzetja v škofijski kapeli. Slavnostni pridigar na novi maši bo g. župnik Anžič iz Škocjana. — Iz Mirne peči. Dne 13. avgusta okoli pol 12. je nastal strašen ogenj v Št. Jurju pri Mirni peči, ki bi bil lahko celo vas uničil, ako ne bi omejila požarja tukajšnja požarna bramba in mirna brezvetrovna noč. Pogorelci so trije gruntarji, katerim je požar uničil vse, kar so imeli že pod streho, enemu posestniku je pogorela tudi vsa živina v hlevu, to je en par jako lepih konj, ie ogromna, zavarovani so bili proti ognju 4 glave goveje živine in vsi prešiči. Škoda za malenkostne vsote. — Na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred v pondeljek, dne 10. septembra ob 4. popoldne. Učenci, ki imajo ponavljalne izpite, naj se vrnejo v zavod do nedelje, dne 9. septembra. Vsi ostali učenci pa naj pridejo v torek, dne 11. septembra do 7. zvečer. Ravnateljstvo škofijske gimnazije. — Šmartno pod šmarno goro. Z dopisom s>Šmarlno pod Šmarno goro« v »Jutru« št. 188 z dne 12. avgusta se obdolžujejo člani kat. izobraževalnega društva v Šmartnem pod Šmarno goro surovega obnašanja, nad katerim se baje zgraža vsa v>poštena javnost«. Dopisnik tudi trdi, da člani omenjenega društva izzivajo in žalijo to pošteno javnost z raznimi vzkliki, med-njimi tudi: »Auf biks Srbi!« Avtor me je v omenjenem dopisu navedel imenoma kot voditelja in duševnega očeta izobraževalnega društva. S tem, da me je imenoval v taki zvezi, me jc dopisnik očividno hotel pokazati javnosti, kot povzročitelja teh psovk in me denuncirati pri oblasti radi protipostav-nega šcuvanja proti Srbom. Pozivam prizadetega dopisnika, da natančno navede slučaje izzivanja s psovko: »Auf biks Srbi!« in imenoma imenuje člane izobraževalnega društva ter s svojim podpisom jamči za svojo izjavo. V nasprotnem slučaju ga smatram za podlega in strahopetnega obrekovalca, ki me hoče s takimi tendencioznimi dopisi očrniti pred pošteno javnostjo. — Stanko Rotar, fin. računski oficijal. — Iz Litije. Gdč. Olga Zajčeva, ki si je v »Slovencu« z dne 12. avgusta privoščila podpisanega, dalje tovariša Kovačiča in Vidmarja ter marljivi in vestni učiteljici sestri Abramovi, je pozabila v naglici povedati tudi to, da mora glasom sodbe Mzklicnega sodišča v Ljubljani sama plačati polovico stroškov glavne razprave na prvi instanci, ker je to sodišče le deloma izpremenilo oprostilni izrek prvega sodnika, Kako se to dejstvo strinja z izvajanji gdč. Olge Zajčevc, si utegne vsalido sam raztolmačiti. V podrobnosti se tukaj ne spuščam, ker je ta zadeva interna stvar okr. učiteljskega društva in Slomškove zveze, katere zvesti članici sta učiteljici sestri Abramovi. Tovarišev Kovačiča in Vidmarja mi ni treba braniti pred napadi, sama vesta kaj jima je storili. Odločno pa branim učiteljici Abramovi, ki ju napada gdč. Olga Zajčeva. Narod v Sv. Križu spoštuje obe učiteljici radi njunega vestnega delovanja v šoli. Narod pri Sv. Križu, ki je po večini v vrstah SLS, ne bo preganjal delavni in nad vse marljivi učiteljici. Če ju je omalovaževala glavna priča Marija Komat, pač ni krivda na njima. Ne more biti res, da je narod iz lastnega nagiba zbiral podpise proti njima. Dolgoletni njun nadzernik g. Stiasny ju je vedno kar najboljše klasificiral. Perilo, ki ga gdč. Zajčeva pere v svojem dopisu, menda šc ni izprano. Končno sodbo imata šc gori navedeni društvi. — Bernard A n d o I j š e k, nadučitclj in zastopnik učiteljstva v okr. šel. svetu. — (Dotični dopis v »Slovencu« z dne 12. avgusta je bil objavljen brez vednosti in placeta našega glavnega urednika. Op. ured.) — Razpust društva. Pokrajinska uprava je razpustila >Podporno društvo tobačnih delavcev« v Ljubljani, ker žo več let ne deluje in nima zadostnega števila članov za svoj obstoj. — I. Jugoslovanski kongres trgujočih vrtnarjev kraljevine SHS, se vrši v dneh 1. in 2. septembra t. 1. v Ljubljani. Kot vsaka druga panoga stremi tudi poklicno vrtnarstvo za ciljem, da se. dvigne na čim višjo strokovno stopnjo ter z združenimi močmi uresniči svoje ideje in varuje svoje stanovske interese. Vprašanje čini tesnejfee združitve vseh trgujočih vrtnarjev, je za vsakega posameznika živi jonske važnosti, vsled česar so prijavili udeležbo na kongresu skoraj vsi pripravljalnemu odboru znani vrtnarji. Poživljajo se pri tej priliki vsi oni vrtnarji, ki še niso prejeli vabil, da sporoče nemudoma svoje naslove na >Odbor vrtnarskega kongresa« v Ljubljani, da se jim zamoie pravočasno doposlati program kongresa in legitimacija za znižano vožnjo po železnici. — Molitvene knjižice .je prodaja! Frnnc Presetnik, pristojen v Šmartno pod šmarno goro. Ob priliki birmovanja na Gorenjskem js prevzel od knjigoveza Zorica v Krškem v svrho razprodaje zn 14.000 K molitvenih knjižic. Presetnik je z istimi odšel po svetu, a se do sedaj se ni javil pri Zoriču. — Transportne olajšave ndHoženeem Praške ga velesejma v Češkoslova?".:i iu Jugoslaviji. Prometno ministrstvo Kraljevine SHS in ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani je dovolilo udeležencem Praškega velesemnja, ki se izkažejo z legitimacijo (iste izdajajo zastopniški nradi češkoslovaške republike, 60 odstotni popust na železnicah brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popust je veljaven za vse osebne in brze vlake št. 4—5. Ministrstvo železnic ČSR je tudi odobrilo 33 odstotni popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja in nazaj. — Popust pri vidiranju potnih listov udeležencem Praškega velescinnja. Ministrstvo J zunanjih zadev je ugodilo prošnji uprave praških velesejmov in določilo, da se udeležencem velesemnja iz Kraljevine SHS dovoli 75 odstotni popust. Vizumi se bodo izdajali za četrtinsko ceno. — Gasilno društvo Kožarje— Podsnuoka proslavlja dne 49. avgusta 1923 ustanovitev društva. Sodelovala bo društvena godba iz Viča. Vrši se v gostilniških prostorih Anton Vr-< hovc v Kožarjih pri Ljubljani- Začetek ob treh' popoldne. — Stična, dne 15. avgusta. Lesna kup« čija je zadnja leta zelo oživela. Hojevi trami, smrekove deske, okrogel hrastov les tvorijo glavni predmet v lesni kupčiji. Bukova dre; vesa so svo.i čas sekali največ za kurjavo, danes se tešejo iz bukovih debel pragovi za železne ceste, ker je izkušnja že pokazala, da so impregnirani bukovi pragi trpežnejšili od hrastovih, saj vzdrže celo 30 let, ne da bi raz-pokali, kar se pri hrastovem lesu redno dogaja. Razume se, da imajo lastniki žag delo več kot dovolj. Da bi šlo žaganje uspešnejše izpod rok, se stavijo namesto mlinskih koles vodne turbine, ki imajo desetkrat večji uspeh in se lastniku v enem letu izplačajo. Kakor kaže, bo turbina kmalu izpodrinila mlinsko kolo. Pa naj še kdo reče, da naš človek ni dovzeten za napredek, saj se z električno lučjo tudi postavimo, kar na stotine ljubljanskih novih hiš hudo pogreša. — Namlatili smo onilo žita, ali zrnje je bolj drobno, ker ni bilo ob pravem čaBU dežja. — Piče za živino je več kot lansko leto, ali otave vendar ne bo toliko kakor smo upali. Kazala je v začetku lepo, ali zaradi suše bo pridelek le srednje dober. Najlepše uspeva koruza, tudi ajda je precej lepa, fižol pa hira od suše. — Meso je po 90 K, jajca so po pet kron, mleko pa po 10 kron in ga gre jako dosti v Ljubljano. Nekateri kmetje dobivajo za mleko vsak mesec lepe denarje. — Podružnica J Jugoslovenske Matice« na Vrhniki priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra, na Križpotu tombolo s številnimi in lepimi dobitki, ki si jih od 28. avgusta naprej lahko vsakdo ogleda v trgovskih izložbah na Vrhniki. Ker je čisti dobiček namenjen našim neodrešenim bratom v Primorju in Ko-rotanu, sezite po tombolskih kartah, ki so v predprodaji v gostilni Franca Kočevarja in M, Jerine (Rokodelski dom). — Dekleta je odpeljal. Mesarski pomoč« nik Anton Rogelj iz Št. Vida nad Ljubljano je, kakor poroča okrožnica policijskega ko-misarijata v Mariboru, odpeljal 19 letno Ano Kokolj, absolventko mariborskega učiteljišča. — Hočeš, nočeš, moraš uvideti, da so Pekatete cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in jih je manj potreba. T :V Povodom glavne skupščine Jugoslovan' skega novinarskega udruženja v Ljubljani, so storili predstojniki raznih oblasti, kakor tudi različne korporacije in zasebniki novinarjem toliko uslug in so bili — kakor tudi vsa ljubljanska in slovenska javnost — do udeležnikov kongresa tako vstrežljivi, da čuti pripravljalni odbor za novinarski kongres v Ljubljani dolžnost, izreči vsem njim najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljuje še velikemu županu g. dr. Lukanu, mestnemu županu ljubljanskemu g. dr. Periču, ljubljanskemu občinskemu svetu, obratnemu ravnateljstvu Južne železnice, predsedstvu Ljubljanskega velesejma, Zvezi bančnih zavodov v Ljubljani, Zvezi industrijcev, rektorju ljubljanske univerze g. dr. Ušeničniku, Kranjski hranilnici, Akademskemu kolegiju, Gospodarski zvezi, pivovarni Union, g. Bouvierju, Vinski zadrugi pri Sv. Bolfenku, ljubljanskim hotelom in \ sem onim mnogoštevilnim zasebnikom, ki so na ta ali oni način s svojo podporo in s svojo gostoljubnostjo omogočili češkim, poljskim in jugoslovanskim novinarjem tako lepo bivanje v Ljubljani in Sloveniji sploh. — Z vsem priznanjem se zahvaljuje tudi ljubljanskim restavrater-jem: g. ravnatelju Riiitu za z velikim umetniškim okusom prirejeni banket v Unionu ter gg, Krapšu in Černetu za okusno prireditev skupnega obeda, ozir. večerje. Prav posebno zahvalo pa izreka odbor še g. generalnemu konzulu dr. Shveglu za izkazano veliko gostoljubje na Bledu, jednako bratom Tavčarjem v Mariboru. Zahvaljuje se tudi blejskemu žu panu g. Tomcu in g. čučku v Ptuju za prijazno vabilo. — Vsem, ki so nam pomagali in nam šli tako prijazno na roko, bodi najlepša zahvala in zadoščenje dejstvo, da bo oslalo bivanje v Ljubljani in Sloveniji vsem udeležnikom novinarskega kongres«, češkim in poljskim bratom ter tovarišem iz Jugoslavije, v trajnem prijetnem spominu. — V Ljubljani, dne 14. avgusta 1923. — Pripravljalni odbor. Gospoflarstvo. m. LJUBLJANSKI VZORČNI VELESEJM. Od L do 10. septembra 1928. Ljubljansko velesejmišče je zopet oživelo. Pridne roke so na delu, da bo dobilo sejmišče lepo zunanje lice. Septembra bo veliko sejmov: od 2. do 9. bo jesenski semenj v Pragi, tod 5. do 17. v Lvovu, od 28. septembra do 2. oktobra orijentsbi semenj v Bratislavi (Po-žun), dalje bodo v inozemstvu sledeči sejmi: od 1. do 9. m Dunaju in v Gradcu, od 2. do 5. ▼ Breslavi in od 28. do 29. septembra v Frankfurtu. Ljubljanski velesejm bo 1. septembra sve-6mo otvoril kralj Aleksander, kar bo njegov ugled zelo dvignilo. Lanski in predlanski velesejm sta bila umerjena bolj na organizatorično stran. Letos se je pa razvila reklama v največjem slogu in ne bo ljubljanski velesejm samo razstava, marveč se bo razvila kupčija v obliki borze. Razvila se je za letošnji ljubljanski velesejm močna propaganda. V naši državi prodaja legitimacije 300 bank; posebne vlake bodo priredile trgovske zbornice v Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Zagrebu, Belgradu, Skoplju in agencija ljubljanskega velesejma v Solunu. Za vsakega navedenih krajev je že zdaj prijavljenih 20 do 50 trgovcev za obisk. [Velesejm bo obiskalo tudi 100 do 150 •Alžircev. Na deželi so izvršila propagando županstva, ki pridno priglašajo udeležence. V Trst se je poslalo- 500 legitimacij v razprodajo, ki so bile kmalu razprodane in se je moralo poslati tja Še 200 legitimacij. Na velesejmu bo razstavilo 750 tvrdk, 50 več kakor lani; 50 prijav se je moralo odkloniti, ker ni več prostora. Iz inozemstva bo razstavilo prvič na velesejmu 24 Francozov in 6 Angležev, 19 Belgijcev (lani 2), 7 Amerikan-cev (lani 2), dalje 64 avstrijskih, 30 nemških in 30 čehoslovaških tvrdk. Velesejm zastopajo v inozemstvu agencije v Bambergu, Mar-seille, Strassbourgu, Draždanih, na Dunaju, v Budimpešti, v Varšavi, Trstu, Milanu, Bukarešti, Pragi, Bruslju in v Solunu. Naši konzulati so se večinoma izkazali. Za obisk je raz-obešen v naši državi na 300 železniških postajah in 2500 poštnih uradih oficielni lepak. Plakatiralo se je čez 200.000 lepakov v vseh krajih naše države. Reklamni material in plakati so se razposlali vsem slovenskim žu panstvom. Plakatirane so celo planinske koče v Gozdu, na Vršiču in Kadilnikova koča. V inozemstvu se je ljubljanski velesejm plaka tiral v Franciji, Belgiji, Italiji, Romuniji, Cehoslovaški, Nemčiji in v AvstrijL Plakatiranj so tudi vsi jugoslovanski parniki in tramvaji. Reklamnih znamk je odposlal velesejm 600.000. Ogromno delo, združeno z velesejmoin, trši urad na prostoru velesejma, ki je takole organiziran: ravnateljstvo vodi konzul Milan Dular, tajništvo baron Egon Zois, tehnični oddelek (2 uslužbenca) inž. Perko, v knjigovodstvu so zaposleni 3 in v korespondenčnem uradu 2 uslužbenca. Korespondira se slovensko, srbo-hrvatsko, češko, italijansko, francosko, angleško, rusko, nemško in v esperantu. V informativnem oddelku sta zaposlena 2, v eks-peditu 1, v ekonomatu 4, v reklamnem oddelku 1 uslužbenec. Poleg glavne blagajne bo poslovalo 8 stranskih blagajn, ko bo velesejm ntvorjen. Vhodi na sejmišče bodo letos 4: glavni vhod iz Lattermannovega drevoreda, iz Šiške in vhod za blago in za kontrolo blaga. Pri vhodu s sejmišča na veselični prostor bosta poslovali 2 blagajnL Prihod na velesejm je prijavilo dne 17. avgusta 20 Francozov iz Lilla. g Obrtniki in trgovci se opozarjajo na razpis zdraviliških prostorov v Rog. Slatini. ,V razpisu je obseženih 5 restavracij in hotelov, deloma s celoletnim, deloma s Rezijskim obratom, kavarna, slaščičarna, delikatesna trgovina z zajutrkovalnico in 12 trgovskih lokalov, prikladnih za urarski, zlatarski, krojaški, šiviljski, frizerski ali mesarski obrt, ali za trgovino z galanterijskim in modnim blagom, steklenino, sadjem, parfumerijo itd. Prilika je zelo ugodna za lep zaslužek, ker je zdravilišče od leta do leta bolje obiskano in letos natlačeno tujcev. V zakup se oddajajo prostori za 8 letno dobo. Ponudbe z navedbo po nujene letne najemnine se imajo vložiti najpozneje do 1. septembra 1923 pri ravnateljstvu zdravilišča. Opozarja se na tozadevni razglas v Uradnem listu št 65. Podrobna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu v Rog. Slatini, deloma tudi pri Občeslovenskem obrtnem društvu v Celju, katero dragevolje daje zunanjim interesentom potrebna navodila ali pojasnila tudi pismena g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notira jo žitu sledeče cene: pšenica Din 327.50, jetrn-« 270, oves 265, fižol 475, pie-iričnamoka št 0 520, »t 2 520, št 5 470, št 7 |415, mekinje 115. i— Tendenca neizpretne-lt(WW g Stanje papirnatega denarja v Jngosla-V®. Po izkazu Narodne banke z dne 8. avgusta smo imeli za 5.694,800.000 Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje pomnožilo sa 114.7 milijonov dinarjev. g Stanje papirnatega denarja v Romuniji. Romunija ima v prometu za 18 milijard lejev papirnatega denarja. "'"'i Poljska inozemska trgov i Po poročilu strokovnih listov s« poljska inozemska trgovina. vi poslednjem Smo lepo razvija. Pred- vsem »e je zmanjšal uvoz luksusnega blaga in koticumnih predmetov, a nasprotno je narastel uvoz sirovin in napol izdelanih izdelkov. Zlasti se je oživil uvoz bombaža in volne. Ako primerjamo letošnji izvoz s prvimi štirimi meseci lanskega leta, pa vidimo, da je letošnji izvoz obdelanega lesa 5 krat, odpadkov sirovega olja 60 krat, tekstilnega blaga 6 krat, ko-žuhovin 3 krat in kemikalij 38 krat večji kot ▼ istem času lanskega leta. g Ako je mogoče Avstrijcem a svojo slabo valuto nakupovati na Češkem, zakaj ne bi zmogli tega tudi mi. Češkoslovaški industrijski trgovci so z ozirom na Jugoslavijo« kalku-Iirali izredno ugodne cene, tako da je omogočen vsakomur ugoden nakup. Naj prestane komodnost in kupujmo s prve roke, ker je to v interesa nas vseh. Praški vzorčni velesejm v dneh 2. do 9. septembra bo pokazal vse, kar premore češkoslovaška trgovina in industrija, zato naj noben jugoslovanski grosist ne zamudi ugodne prilike, ter naj istega poseti. Po-setniki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovični vizum. 4869 g Pridelovanje kave na Ogrskem. List »A Nep« poroča, da je neki poljedelec blizu Segedina, ki je daljšo dobo živel v Kaliforniji, ter tam delal v kavinih plantažah, z uspehom poizkusil pridelovanje kavovca na Ogrskem. Kmet je pokazal županu v Segedi-nu kavina zrna svojega pridelka in je trdil, da je peščeni svet okoli mesta za uspešno negovanje kavovca nenavadno pripraven. g Redukcija ministrstev v Italiji Italijanska vlada se peča z nadaljno redukcijo ministrskih uradov, število ministrstev bo omejeno na osem, in sicer na: ministrstvo notranje zadeve, za zunanje zadeve, finančno, narodne obrambe, naučno, narodne ekonomije in komunikacije. Po tem novem načrtu se spoji ministrstvo za naselbine z ministrstvom za zunanje zadeve, zaklad je prišel v kompetenco finančnega ministra, vojno tn mornariško ministrstvo bo združeno šfajersRe novice. š Okrožno sodišče v Mariboru je imenovalo nadgeometra Adolfa Gotzla, obL avt civ. zemljemerca v Mariboru za stalnega sodnega zvedenca v zemljemerski strokL š Sedanji policijski komisarijat v Mariboru bo, kakor smo se informirali, z ozirom na bližino meje spremenjen v policijsko direkcijo, kateri bosta podrejena policijska komisarijata v Ptuju in v Celju. š Nevaren tat aretiran. Orožniki v Do-bovi so aretirali nevarnega tatu Vekoslava Zakmana, ker je ukradel Ani Vrančar v Je-reslavcih 82.380 K. š Neznani mrlič. V Zagrebu so našli v hlevu na Križni cesti mrtvega moža po imenu Lojzka. Umrl je na srčni kapi. Doma je menda na Štajerskem. Star je 45 let, srednje postave, bled, podolgovatega obraza, modrih oči. Kdor ga pogreša naj sporoči njegov priimek g. pol. nadsvetniku Kerševanu v Mariboru._ CjullansRe novice. lj Za stolnega dekana v kapitlu stolne cerkve v Ljubljani je imenovan č. g. kanonik Ignacij Na dr ah, ravnatelj bogoslovja. lj Truplo f Jo»- Sterleta so sinoči prepeljali iz Bohinja v Ljubljano in se vrši pogreb danes popoldne ob 5. iz hiše žalosti, Poljanska cesta št 16, na pokopališče k Sv, Križu. lj Orlovska akademija se Bo vršila v soboto, na predvečer katoliškega shoda ob osmih zvečer v dramskem gledališču. Spored bo sledeči: 1. Vaje z zastavicami. 2. Pariške proste vaje. 3. Deklamacija. 4. Orli-ške skupinske vaje (krožek Kamnik). 5. Drog. 6. Skupinske vaje (odsek Jesenice). 7. Ritmično rajanje (krožek Št. Peter). 8. Deklamacija. 9. Simultane vaje na treh bradljah. 10. Batoni. 11. Alegorična slika (bu-ditev kralja Matjaža). — Sodeluje godba Dravske divizije. — Vse prijatelje orlov-stva iskreno vabimo, da se akademije v čimvečjem številu udeleže. Cene kakor običajne v dramskem gledališču. lj Slovenska krščanska ženska zveza ima danes ob 6. uri v posvetovalnici K. T. D. zelo važno sejo. Za odbornice je udeležba obvezna. Članice zelo dobrodošle. lj Uspehi ljubljanskega »Policijskega dnevnika«. Policijska direkcija v Ljubljani izdaja »Policijski dnevnik«, v katerem se objavljajo izvršeni zločini, bi se direkciji javijo. Vsled poročil v »Dnevniku« so bili te dni aretirani zelo nevarni zločincL Orožniki v Josipdolu so aretirali roparja Mijo Miko Gračanija in Mate Bokoliča, ker sta v Rogu 1. avgusta naparlJa delavca Antona Miloša, ga tolkla s kolom in mu odvzela 4.000 kron. — Orožniki v Mokronogu so aretirali 9 avgusta Antona Kokca, ker je ukradel v Zagorju 10.000 kron vredno harmoniko. — Dalje so orožniki v Mokronogu aretirali Matevža Pekca, ki je okradel v okolici Krapine Gabro Kudeliča in ga oškodoval za 15.200 K. lj Davek na vozila v Ljubljani. >Uradnl Tiste objavlja naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, po kateri sme mestna občina že od 1. juliia 1923 dalje pobirati sledeč! davek na vozila: Od enovprežnih konjskih „ ekvigaž v ^e|$i,j>oseati in upor^aM letnih v novo ministrstvo narodne obrambe, ministrstvo narodne ekonomije se spoji z ministrstvom za trgovino, Industrijo, poljedelstvo in sooialno skrbstvo, a ministrstvo komunikacije bo obsegalo: javna dela, pošto, brzojav in trgovsko mornarico. Prejšnje ministrstvo osvobojenih dežel je bilo že prej odpravljeno. Mussolini misli torej odpraviti sedem ministrstev ,tako da doseže skoro polovično število predvojnega časa, ko je ura-dovalo 12 ministrskih uradov. Redukcija ministrstev se bo izvršila zato, da se bo hitreje in enostavneje poslovalo ter znatno zmanjšalo državne izdatke. — Tudi druge države so že reducirale nepotrebna in draga ministrstva, jugoslovanski ministri sc pa trdovratno drže svojih stolcev ter pridno reducirajo najnižje uradniške pare, ki državi skoraj brezplačno tlačanijo. Slabe ceste n. pr. imamo samo zato, ker je preveč ministrov, oe-starjev pa vse premalo. Škoda, da nima naša kraljevina svojega Mussolinija. g Statistika današnjega ruskega časopisja. Kakor izpričuje statistika, ki je izšla te dni v sovjetski republiki, izhaja danes na Ruskem vsega vkup 545 časopisov v 1,882.000 izvodih. V Moskvi se tiska 28 časopisov, v Petrogradu 16, v Harkovu 14, v Kijevu in Tiflisu po 13, v Minskem in Taškentu po 8, v Citi 9. Časopis >Izvestja< se tiska v 180.000 izvodih, časopis >Rabočaja Gazeta« 145.000, >Pravda< 80.000, >Ekonomičeskaja Žizn< v 45.000 in oba največja petrograjska lista >Krasnaja Gazeta< in >Petrogradskaja Pravda« izhajata skupaj v 160 tisoč izvodih. BORZA. Curih, 17. avgusta. (Izv.) Pešta 0.0850, Berlin 0.00015, Milan 28.70, London 25.22, New-york 551.50, Pariz 30.60, Praga 16.17, Dunaj 0.00775, Sofija 4.20, Belgrad 5.80, Varšava 0.0025. Zagreb, 17. avg. (Izv.) Berlin 0.0027, Italija 4-10, London 436.50, Newyork 95, Pariz 5.26, Praga 2.80, Dunaj 0.1345, Curih 17.3250. 250 Din, od dvovprežnih 400 Din, od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi do vštetih 30 HP 1500 Din letno, nad 30 HP 2250 Din, od tovornih avtomobilov do 3 tone nosilne zmožnosti 1000 Din letno, nad 3 tone pa 1500 Din. Ta naredba pa se ne tiče vozil, ki se rabijo za izvrševanje obrtL lj Ukraden konj na ljubljanskem sejmu. Gostilničarju Rudolfu Rakovcu iz Kranja je bil ukraden iz hleva 16.000 kron vreden konj, katerega, je izsledil g. Rakovec na ljubljanskem sejmu. Policija je konja zaplenila in ga vrnila lastniku. Tatu še niso izsledili. lj Društvo >Soča< priredi v nedeljo, dne 9. septembra popoldne v areni Narodnega doma veliko primorsko ljudsko veselico. 7 Raznoterosti. r Originalen načrt zakona na Angleškem. Konservativni poslanec Bonn pripravlja načrt zakona, po katerem bo moral vsak kandidat zgornje in spodnje zbornice napraviti izkušnjo iz zgodovine, zemljepisja, iz temeljne matematike in iz pravopisa. Bonn meri pri tem načrtu proti nekaterim poslancem delavskih slojev. r Katastrofalen požar na Mažarskem. Na žitnem polju Karolyja v Latmarski stolici je nastal požar ter uničil pridelek 250 oral polja. Požar je nastal iz neprevidnosti, ko so želi. Ljudje so hoteli ogenj omejiti, pa so kopali globoke jarke, ali ker je pihal veter, je bil ves trud zaman. Ogenj se je silno hitro razširil, tako da so pogubnemu elementu komaj živino oteli. Naposled je prešel požar čez državno mejo na romunsko stran. Škoda je velikanska. r Delo za olepšavo češkoslovaške dežele. Ministrstvo javnih del čehoslovaško države namerava obsaditi regulirane reke z drevjem. Istotako bo dal železniški minister nasaditi sadno drevje ob vseh železniških progah. — To je jako moder ukrep, le škoda, da niso tudi naši ministri prišli na to misel. r Angleški letalci v Goteborgn. Let okoli sveta. Kapitana Macnulan in Malins, ki se pripravljata na pot okoli zemlje, sta odletela avgusta z Croydonskega letišča čez Holandsko, Nemško in Dansko v Goteborg, kjer sta pristala na letišču ondotne razstave. Približno 1600 km dolgo zračno pot sta napravila zato, da dobro preizkušata motorje, ki pridejo v porabo pri zračnem potovanju okoli zemeljske oble, kakor tudi letala v visokih situacijah. V ta namen bosta vzela letalca s seboj poseben kisikov aparat in upata, da se bosta povzpela 40.000 čevljev visoko ter tako prekosila dose danji rekord 30.000 čevljev. r Iz zločinske statistike berlinskega mesta. Kakor se da posneti iz poročila berlinske policije, se nahaja dandanes v Berlinu nič manj kot 10.000 žepnih uzmovičev, od katerih je večina prišla iz Galicije, Varšave, Budimpešte in z Dunaja. f Socialni vestnik. s Izseljenci čakajo pred vrati Zedinjenih držav. S 1. julijem se je pričel nov prišel,je-valni rok z novimi kvotami in že več dni pred tem je čakalo 15.000 oseb v Ellis Islandu, da bi jih izpustili na ameriška tla. Razen Nemčije so vse države izčrpale svoje kvote za preteklo leto. Nadaljni tisoči čakajo v Kanadi, da bi ss izmuznili v Zedinjene države tako rekoč skozi stranska vratica preko reke Detroit Večini čakalcev so pošla sredstva tn si lahko misli mo, kako razočarani so bili, ko se jim je naznanilo, da bo od 15.468 priseljencev šlo skozi detroitska vratica samo nekaj Btotin priseljen, cev. Izmed onih, ki čakajo odrešenja pred ameriškimi vrati, je največ Angležev, južnih Afričanov, Lahov, Rusov, Armencev Turkov, Cehoslovakov, južnih Slovanov in Belgijcev. ProsvetaT pr Slavnostna operna predstava na fast deležencem kongresa Jugoslovenskega gumarskega udruženja v Ljubljani, bo v opernem gledališču v torek, dne 2L avgusta L L ob osmi uri zvečer. Na željo podružnice Jugoslo. venskega šumarskega udruženja v Ljubljani se izvaja d'Albertova opera »Nižava«. Vlogo Marte poje gdč. Thalerjeva, vlogo Nuri gdč. Korenjakova, Sebastjana g. Levar, pastirja Pedra g. Sovilski, Tomasa g. Zupan, Moruccia g. Pugelj in vlogo pastirja Nanda g. Banovec. Dalje nastopijo gdč. Sfiligojeva, ga. MataS-čeva in gdč. Jeromova. Dirigira kapelnik g Matačič in režira g. Sevastjanov. Dijaški vestnik! d Jugoslov. Katol. Akademsko Društvo »Sv. Cirila i Metodija« u Beogradu pobrinu. lo se je, da u slijedečoj skolskoj godini omo-guči studiranje u Beogradu trojici naših ka-toličkih akademičara. Oni, koji bi željeli. da nastave svoje nauke u Beogradu, neka upate molbn na upravu imanovanog društva, a molbi neka prilože slijedede: L Svjedodžbn zrelosti, ili uvjerenje o dosadašnjim ispiti-ma na UniverzL 2. Svjedodžbu ekonomsko? stanja. 8. Uvjerenje da su članovi neke srednjoškolske kat organizacije ili akadom-skog društva i uvjerenje o aktivnom radu n društvu. Molbe ce se primati do konca augusta, a riješavat če se prvih dana septembra, — Beograd, 4. augusta 1923. — Za ferijalnl odbor J. K A. D. »Sv. Cirila i Metodija*: Josip Zanlnovtč, abs. iur„ tajnik. — Molbe neka se upute a adresu tajnika: Kosovska uL 37. d Članovima J. K. A. D. »Sv. Cirila f Metodija«! Upozoravaju se dmgovi na. zaključke zadnjega zajedničkoga sastanka o radu preko ferija. Svaki 6e drug morati po-četkom godine da položi račun: 1. o svome radu u prosvijetnim društvima, 2. o kupijo-njn prinosa za katoličku akciju, 3. o agita-olji za porast članova našega društva, 4. o agitaciji za pomoč katoličke akcije u našoj diaspori. Drugovi! Malo nas je, ali pokažimo djelom, da se ne radi o broju več o energiji i katolickom idealizmu. Bog živi! Beograd, 4 augusta 1923. — Za ferijalni odbor J. K. A. D. »Sv. Cirila i Metodija«. Josip Zanino vič, abs. iur„ tajnik. Orlovski vestnik. Odsekom Ljubljane in okolice. Samo že te den dni nas loči od našega nastopa ▼ Stadiona. Dolžni smo napeti vse sile, da pomagamo vežba-liiče pravočasno dokončati, čim več bomo pomagal ta teden, tem bolj in tem prej bo telovadni prostor v redu, kar more biti našemu nastopu 1« v prid. — Zato pa od ponedejka. do četrtka, bratje, na delo v Stadioni Pokažimo smisel »a skupnost in vzajemnost; rbirajmo se na. orlovski kuluk in krepko vihtimo krampe in lopate, da bo Stadion do nedelje splaniran. Povabite tudi na Se prijatelje na kuluk. Bog živi! — Predsedstvo OP, Prijavnice in revizijske pole pošljite čim* preje na O. P., da moremo pravočasno pre' skrbeti za hrano in prenočišče. Naraščaj na kat. shodu ne bo nastopil* ker imamo za to premalo časa na razpolago. Listke za prehrano razpošiljamo sproti vsakemu odseku toliko, kolikor se jih je priglasilo. Razdelite jih takoj! Glede prenočišča bodite brez skrbi! oti prihodu vlakov bodo čakali naši reditelji na glavnem kolodvoru in povedli udeležence na določene kraje. Prijave za tekme se sprejemajo do petka do 8. ure zvečer. Priglašenih je že več tekmovalcev, ki so že 7, velikim uspehom nastopali pri tekmah. Vadite se dobro, ker je zanimanje za te tekme zelo veliko! Bog živi! 0. P- Učiteljski vestnik. Pevska vaja za katoliški shod bo v pon« deljek dne 20. avgusta ob 5. popoldne v šentjakobski šoli. Udeležite se je gotovo vse tova-rišice in tovariši iz Ljubljane in bližnje okolice, ki ste prejeli tozadevno okrožnico Vabljeni tudi učiteljiščniki in učiteljišniee. Po vaji kratek razgovor. Turistika in šport. — V ViUanovi koči na BegnnSčid se vrti * nedeljo, dne 19. avgusta, toda le ob lep<5m vremenu, planinska veselica. Za slučaj slabega mena se veselica vrši dne 26. avgusta. Višek fine mehaniko stroja »Stoewer» Zastop Ljubljana, Selenb. ul. 6-1. ^ NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluidl Nfll' boljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje » jači ter nad 25 let priljubljen kosmeiikum za ne9° kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši «* boljši kakor francosko žganje 1 Z omotom in po»* nino 3 dvojnate ali 1 špccialna steklenica 24 Din: 36 dvoinaiih ali 13 Specialnih steklenic 208 Din m. 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUOEN V. FELLER. STUB1CA DONJA, Elzotrg št. 134. Hrvatska Vseli vrst vino sirovi špirit Crorljlvl fz ARKOVE tovarne raOnhanl 96.7 %, najfinejši, brez vonj«, vedno v skladišču po najnižjih cenah. Vm VINEA d. z o. z. IJubljana-Rudnlk Telefon 5-18. Generalno zastopstvo J tovarne Arko i X Tovarna Špirita, lcvasa, likerja, konjaka In etra. Cognac medicina!. irlple Sec Llqners. POTNIK! prevzamem agenturo v katerikoli stroki, enako prevzamem službo SKLADIŠČNIKA pri kakem večjem podjetju. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod Stev. 4942. Mesto UČENCA t kaki špecerijski ali mešani trgovini teli MLADENIČ, 17 let star Oskrbuje »e um proti skrajšani učni dobi. Najraje v kakem mestu. Cenj. ponudbe na upravo lista pod .POŠTEN UČENEC 4945«. UČENKO poštenih kmetskih starišev z dobrimi Ijlskimi spričevali SPREJMEM takoj v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Organist-cerkvenik oženjen, brez družine, priromal čez mejo, želi sluibe v Sloveniji — Cenj. ponudbe pod .NASTOP TAKOJ« na upravništvo »Slovenca«. ' 4666 UČITELJICA poučuje FRANCOŠČINO, NEMŠČINO. KLAVIR. Naslov pri upravi pod številko 4667. Zenltna ponudba. Inteligenten poštni uradnik, v najlepši moški dobi, zelo prikupljivo zunanjosti, z gotovino Din 50.000.— IŠČE resnega znanja z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 30 do 40 let, poštenega značaja, ■ trgovino in posestvom v svrho takojšnje ženitve. — Dopisi s sliko na upravo lista pod šifro »SAVA«. — Diskretnost zajamčena! 4960 Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužco vest, da je naša iskreno ljubljena mati ozir. tašča, gospa Antonija Schrey plem. Kedlwertli odvetnikova vdova v četrtek, dne 16. avgusta t. 1. po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnlce se bo vršil v soboto, dne 18. i. m. ob 5. ari popoldne iz blie žalosti, Reslfeva cesta 12, na pokopališče k Sv. Krištofu. Na željo pokojnice se venci hvaležno odklanjajo. Posebna naznanila se ne bodo izdala. V LJUBLJANI, dne 16. avgusta 1923. GLOBOKO ŽALUJOČI OTROCL Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo lužno vest, da je danes ob 12. uri previdena s sveiolajstvi mirno v Gospodu zaspala gospodična Ana Pauser, Pogreb predrage se vrši dne 18. avgusta ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Novo mesto, dne 16. avgusta 1923. Globoko potrti naznanjamo pretresujočo vest vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš brat, stric, gospod Josip Stekle trgovec nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 18. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 16. V LJUBLJANI, dne 17: avgusta 1923. Globoko žalujoči ostali. Prežaloslnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem, da je naš preljubljeni soprog, sin, brat, striček in svak, i gospod Milan šašelj posestnik in gostilničar po kratki mučni bolezni t četrtek dne 16. avgusta ob 8. uri zvečer preminul, — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 18. avgusta zjutraj ob 8. uri. Mokronog, dne 17. avgusta 1923. žalujoči ostalL ženltev. Vsestransko izobražen lesni trgovec, 25 let, čedne zunanjosti, z večjim kapitalom, želi znanja r rvrho takojšnje ženitve t upravo »Slovenca«. pod 4833 Mlad poduradnik značajen, vešč vseh pisarniških del, iiče kjerkoli PRIMERNE SLUŽBE. — Cenj. ponudbe pod šifro .PRIMOREC 4965. na upravo .Slovenca*. 4965 IŠČEM močno DEKLO v starosti 16—50 let, ki je vajena kmetijskega dela. Prednost imajo one z dežele. Nastop, hrana in stanovanje po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravo .Slovenca, pod Številko 4967. Kompanjona za NOVO TOVARNO v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din 500.000 — sprejmem. Jako dobičkonosno brezkon-kurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. — Ponudbe pod »NOVA TOVARNA, na Aloma CompanY. anončna družba, Ljubljana, Kongresni tfg Stev.' 3. Sprejmem takoj DEKLE pridno in pošteno — nad 25 let staro, katera zna kuhati in tudi druga gospodinjska dela. Prednost imajo one z dežele. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Oglasiti se je pri FANI POLANC, valjčni mlin, RADEČE pri Zidanem mostu. Služba organasta v TRŽIČU se RAZPISUJE. - Nastop s 1. oktobrom. — Plača po dogovoru. Prošnje noj se naslove na: Zupni urad V Tržiču. 4848 ODDAM ZDRAVEGA štiriletnega dečka za svojega. — Ponudbe pod »Deček« na upravništvo »Slovenca«. 4668 DVA DOBRO IZVEŽBANA krojaška pomočnika za velika, fina dela SPREJME takoj v stalno službo IVAN VRHOVEC, krojač, DRAVLJE, Št. Vid pri Ljubljani. — Hrana in stanovanje v hiši. 4894 Iščem dobro kuharico srednje starosti, k boljši družini z daljšimi spričevali, katera jo zmožna nekoliko šivanja. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod številko 4898. Pekovskega vajenca takoj sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. — Naslov pri upravi pod štev. 4895. BRUSAČ za POLNOJARMENIK in razne stroj? z boljšimi spričevali, čc mogoče ključavničar, dobi takoj stalno mesto. — Ljubljana, PRULE 8. 4876 Otvoritev gostilne. SI. p. n. občinstvu naznanjava, da sva prevzela občo znano gostilno na La-verci pri Ogrinu, katere otvoritev je v nedeljo dne 19. t. m. — Dobra sveža, gorka, kakor mrzla jedila vodno na razpolago. — Toči se več prvovrstnih vin. — Senčnat in prostoren vrt na razpolago, kakor tudi raznovrstna domača zabava. Za mnogobrojen obisk se priporočava Franc in Ana Mehle mesar ln gostilničar K 30.000- 40.000 DAM za dovršitev PODSTREŠNEGA STANOVANJA, obstoječega iz kuhinje, sobe in pritiklin, v mestu ali okolici. Omenjena vsota bi se vračunala pri najemnini. Več io dogovoru. — Ponudbe pod .STANO- po dogo' VANJE« na upravo lista. 4944 POC frivai zc'° dober, naprodaj. rCd-UUVaj, Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4943, GOSTILNO vzame v najem Izvežban gostilničar v mestu ali v okolic i. — Ponudbo pod šifro »GOSTILNA, na upravništvo »Slovenca«, 4670 in BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpež-nejši je od uspja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi BERSON gumi podpetnike in gumi podplate. Koncesijo za trgovino z MEŠANIM blag om dam v najem. Potreben je samo lokal in nekaj kapitala. Dopisi na upravo pod številko 4940. Gostilno DOBROIDOČO, v mestu aH na deželi, VZAMEM V NAJEM ali na RAČUN. — Ponudbe pod šifro .SPRETEN 4941. na upravništvo »Slovenca«, 4941 NOVE piščali za orgle ter VGLAŠENJE in poprave ORGEL, HARMONIJEV, elektro - pnevmatičnih KLAVIRJEV, najsolidnejie in itrokovnja-ško ▼ vseh deželah izvršuje Anton Dernič, IZDELOVATEU ORGEL, RADOVLJICA, SLOVENIJA. Hiša naprodaj v KAMNIKU, Novi trg št. 19, pritlična z gospodarskim poslopjem in vrtom. — Cena 75.000 dinarjev. 4969 PnCDCfVn obsegajoče 80 oralov, le-I UOGOIVU žc{e na Pohorju, dve uri oddaljeno od železniške postaje Hoče pri Mariboru, je celo aH deloma NAPRODAJ. Kupci naj povprašajo pri Fr. Visočnik, posestniku v Sp. Hočah. 4837 Cele opreme ZA NEVESTE in obilvanf« (entlanfe) izdeluje točno in solidno novo otvorjena izdelovalnica perila P. JANČIGAJ, R«. »l|eva cesta it. 29, L nadstr., levo. Arhitekt in mestni stavbenik" Viljem TREO Ljubljana, Gosposvetska cesta 10, Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrsj ler izvršuje načrte in proračune. Proda se: Puch-motor 2* H. P. Krt pomožni motorji H. P. po nizki cenL — AVTO FLOR-JANČIČ, LJUBLJANA. 4454 Graščinsko POSESTVO arondirano, žaga na vodno silo s polno, jarmenikom (Vollgatter), lastno električno napravo, konstantna voda 28 HP, obseg posestva 26 oralov. Lepa graščina z vsem pohištvom, živim in mrtvim inventarjem SE PRODA. — Vprašanja na upravo lista pod »GRAŠČINA« 4889 Vila na Bledu čolnom, NAPRODAJ. — Več povedo v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15, dohod iz podaljšane Bleiweisove ceste. 4796 KUPIMO lepo, suho BUKOVO OGLJE in DRVA za takojšnjo in poznejšo dobavo. — Ponudbe s ceno franko vagon na spravo Usta pod šifro »OGLJE«. BLAGAJNA prava Wertheimerca št. 3 — so ogleda in PRODA v trgovini Slomškova ulica 11. Najcenejši nakup VILE na BLEDUI — Lepa, dvonadstropna vila «LIPA« v Želečah na Bledu št. 51, deloma opremljena, z velikim sadnim vrtom in parkom, se za NIZKO CENO PRODA. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, Dunajska cesta 17, I, nadstr., od 4.—6. ure pop. aH pismeno, 4957 Lud. Baraga, islenburgova ulita št S/1. Tesan in rezan LES potrebujem vsak teden 3 do 4 vagone. Kdor mi more vedno po naročilu in naj-, nižji ceni dostavljati, naj se izvoli javiti na dolenji naslov. Obenem prosim, sporočiti tudi ceno. — Plača se takoj. Lesna trgovina ANTON URBIČ, ZAGREB, Maksimirska cesta 102. 4825 Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA .ILIRIJA«, Ljubljana, £ralja Petra trg 8. Telefon št 220. Lepe beie SUHE GOBE plačuje po NAJVIŠJI dnevni ceni HINKO HUMER, SV. KRIŽ pri LITIJI. 4954 Moderni priklopni voz za motorno kolo proda tvrdka H. Kenda, Ljubljana Otroški vozički elegantni, novi, s črnim In rujavim platnom po 3500 K naprodaj. Vprašanja na: FR. C.ORIŠEK. Tesarska 3, Karlovska 8. OVES - KORUZO >a. na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3697 Lovski nsi - ptičarjl, mladi, resasti, čistokrvni, z rodovnikom, NAPRODAJ. _ Več pove Jožef ME-KINDA, Novi Vodmat 62. 4906 KUPIM HIŠO NA DEŽELI In zraven nekaj zemljišča. Ponudbe na upravo lista pod šifro «50 do 70 tisoč dinarlev«, "58 H1"!............ Otvoritev nove havarne ln gostilne ,AE®r T0-* Naznanilo, priporočilo m zahvala. Cenjenemu občinstvu v mestu in na delali najvljudneje sporočava, da sva najino že mnoro let obstefeSa. dobroznano kmu „LEON" pzeseUla • Starega trga tt. Mw Ljubljani ' ^ v Kolodvorsko ulico St. 29 ▼ lastno hlSo k J ar bodeva nudila p1, n. obiskovalcem pzl.tna dolenjska, biseJJska in IJntomerrtavina ter vedno sveže pivo — Dobe se vsak čas okusna gorka In mjrsla Jedila Iz renomirane kuhinja v največji Isbarl in po niskih cenah. — Po »otrabl - Solidna, točna postrežba. _ Moderni, udebnt prostori. - Prijetna zabava. _ Vae cenj. gosta in > n.Unn Ul« MIIHI ■!«• .. J...J..1I .ki.,. Ll___'t,__,____T , B"""' »U tudi SpaeiaUtete, — dou«««, ■««■« pviuksb. — moderni, nosom proaion. — prijetna prijatelje, katerim se najtopleje zahvaljujeva za dosedanji Številni obisk, blagonakIonJenost'io zaupani«' nroaiva* da nama leto ohranijo tudi v prihodnje, ter se priporočava s odličnim —"----*— ' spoštovanjem Leon in Fonl Pogačnik, lastnika. Prvovrstno Vino - pivo Jesftinc Kova-(od Čokolado Uherll Ja Generalno reparirani »Praga« tovorni auf o 4 ion, s skoro popolnoma novim gumi-jem NAPRODAJ - Istotam je tudi naprodaj enak TOVORNI AUTO »FROSS-BtlSSING« — Naslov pri upravi lista pod številko 4864. Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD :-: priporočam v nakup :-: orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE ia SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10. Banatsko moko >a- na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696 Lesno DGLJE PRODA tvrdka J, BELINA ia SIN, Pod-lehnik, p. Ptuj: 2 VAGONA za takojtao, in 3—4 VAGONE za kasnejšo dobavo, do konca oktobra t. 1. 4955 ki želi res dobro damsko aii moško tudi po meri, naj ne zamudi prilike oglasiti se v Židlldi DIIg! Jt8f.i Brata Brunskole Ljubljana. Sode za vino, mošt itd. razprodajam, dokler traja zaloga. — J. AUGUSTIN. Ljubljana, SP. ŠIŠKA, Sv. Jerneja cesta 231. 4243 Oražbeni oklic. A 91/20 Na prošnjo dedičev se vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v Tržiču dne 9. avgusta 1923 A 91/20—65 prostovoljna Javna prodaja v zapuščino po Jerneju Dovjaku od Sv. Ane 57. spadajočih gozdov p. St. 149 in 150 k. o. 'Sv. Ana, dne 26. avgusta 1923 ob 3. url popoldne pri Sv. Ani 57. Izklicna cona za obe parceli skupaj je 132.000 K. — Natančnejši pogoji se zvedo pri notarju v Tržiču. Tržič, dne 10. avgusta 1923. Janke Svetli?, notar kot sodni komisar. JH533 IXXXXXXXXXXXXXXXXX ii {Preselitev trgovine! Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino od Cankarjevega nabrežja itev. I v svojo lastno hišo v Stritarjevo ulico štev. 7. v prejšnji lokal A. Schuster kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Grešnik & fritstfj, trgovina d žepnino. ! xxxxxxxxxxxxxxx III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLIE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi HOTEL in RESTAVRACIJA »KOSOVO« v Mariboru. tedno na razpolago SOBE ZA TUJCE. — PRVOVRSTNA KUHINJA, srbska in primorska. — JEDILA ob vsakem času. — Prvovrstna VINA ter "delniško in Gotzovo PIVO. — Sprejemajo se abonenti po zmerni ceni. — Postrežba točna, Cene solidne. — Za obilno udeležbo se priporoča FRANJA JEŽ, M. G0GALA, Bled se priporoča za izdelavo: oken, vrat, porfalov, slopnic, sleklenih slen, verand in pohišlva, in. sicer od enostavne do najfinejše vrste, — Zaloga transportnih krst in prevzem pogrebnih traits-porlov na vse strani naše države. M*4 Naznanilo. Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v šelenburg. uL 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu <0, II. nadstr! (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev! Franc Szantner specialist za orto-pedična in anatomi Sna obuvala in trgovec g čevlji Ljubljana UF Banatsko pšenico *a. razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu«. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča tvojo zaloga dtinlkov In solnčnlkov Ii sprebajaloib palic. Pesmlto točno in solidna! Gradbeno podjetje ing. DiiC ln drug Ljubljana, Bohoričevo ulico 24, Veliko zalogo poljedelskih strojev priporoča Franc Hifi9 Ljubljana So. fflarflna cesla št. 2 miii, podgane, stenice, Ščurki " • - - - p.vu ,'uiismu] Mi UJMUD1 UJltUl DinT-SO, aa podeane Din 7-50, za aSnrfce Din 10. sa atenioe Din 7 50 unioavaieo moljev Din«-— proti mr&eaom Din 7-50, mašilo pro ta ušem Dri ljndeb Din i — m živini Din i-—; ca ali v obleki in pe-rllu Din 7-50; proti mrčesu na aadjnin zelenjadl proti mravljam Din 7-60. PoAilia po povzeti-j Zavon za eisport ,AETES* kem. laboratorij M. Jtin'jer, Petrinjska nI. a Zigreb 39. Trsovoem pri Vodjem popnat odjemu. d. d. v Liubliani prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovostj, v celih vagonih po originalnih cenaK premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora %Š°r00ča Ia čehoslovaški in angleškikoks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. Naslov: ■ Prometni zavod za premog, i fl. centrala v LfnbljanT, Miklošičeva t15/11. | mmSEMZZT—mm........ir-eaml I hbmbhmbb umu m m mm® mmmmmmmmm b b m mrnmmmmmM Ravnokar Je dospela velika količina hropono, dfona. in pol vratov, oftraitne. podplatov Ud. los. L mm sin d. fl. I Dugaul.5 ibbmbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbm i i i i H I I I Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10