46. številka. Ljubljana, v soboto 25. februvarja. XXI, leto, 1888. SLIMI8KIKARBĐ. izbaja vsak dan ivei«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po p o £ t, i prejeman za avstro-ogevske deželc za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., »a tetrt leta 4 gM., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljunja na dom za vse leto 13 gld., za čeirt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu je dežele toliko veS, kakor poštninrv znaša. Za oznanila plaćuje se od četiristopne petif.-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravniStvojcv Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka stolba". DpravniStvn naj se blagovolijo poSiljati nni-o&nine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Izubijani 25. februvarja. Kakor crni oblak visi bolgarsko vprašanje nad Evropo, odkar se je zvršil Plovdivaki preobrat. Vsej umetnosti diplomatov se dosedaj ni posrećilo odstraniti te neprestane nevarnosti za mir, ki motno upliva na evropske borze. Posebno občutljivo čutijo sedarjje negotovo stanje lastniki ruskih državnih papirjev. Kurs rublju je tako nizek, kakor še nikdar ni bil, ćelo za zadnje orijentalske vojue po neuspehih pri Plevni ne. Da pri tacih okolŠ&inah tuđi Rusija želi, da se kmalu resi bolgarska kriza, je naravno, kajti pri tacih raznierah močuo trpi rusko-naroduo gospodarstvo, trgovina, kmetijstvo in obrtnija. Treba bi bilo vec novib železnic, pa jih graditi ne morejo, ker finanćni ministar ne more pod ugodnimi pogoji dobiti denarja na posodo. Kako neugodno uplivajo sedanje razinere na Rusije narodno - gospodarstvo, ve lahko vsakdo, kdor čita ruske liste, kateri ni-kakor ne prikrivajo sedanjih neugodnih razmer. Lahko je torej umljivo, da je Busija sedaj sprožila to vprašanje po diplomaticnem potu, tem-bolj, ker je iz govora neniškega kancelarja bilo razvidno, da bode Nemčija podpirala ruske pied-loge. Kaki bo ruski predlogi, lahko posnemamo iz izjave ruskega uradnega lista „Praviteljstvenega Vjestnika". Rusija nic druzega ne želi, kakor da Koburžan, ki se je nezakonitim potom polastil bol-garskega prestola, ostavi Bolgarijo in se obnovi v Bolgariji stanje, kakersno se ujema z Berolinsko pogodbo. A baš v poslednjem tiči velika težavu Be-rolinska pogodba se lahko na jako razli&ue načine tolmači in jo tuđi narazliene način tolmačijo diplomatje raznih evropskih držav. Najvec se zakonitost seda-njerau stanju v Bolguriji odreka zategadel, ter Koburžana neso priznale velevlasti. Priznali ga pa zategadel neso, ker se je Rusija odloćno izrekla proti njegovej izvolivi. Ko bi ga pa bila priznala Rusija, bi tuđi nobena druga vlada ne bila ugovarjala proti njemu in on bi bil zakonit vladar. Sedaj nastane pa6 vprašanje, kako bi bilo, ko bi se sedaj odstranili tebi nič meni nič Koburžana in ko bi izvolili koga drugega. Kdo nain mora za-gotavljati, da bi novi knez ugajal vsern vlaatem, Kakor sedaj ugovarja Rusija proti Koburžanu, tako bi proti njemu lahko ugovarjala morda Anglija ali pa Italija. In tako bi novo stanje ne bi bilo zako-nitejše od sedanjega. Konec bi ne bilo sedanjemu položaju. Zatorej nekatere velevlasti žele, da bi se poprej 8porazumela Evropa o osobi bodočega kneza, predno hi se odstranil Koburžan. Ta zahteva v jednom oziru tuđi ni popolnem neopravićena. A ja-velne bode Rusija poprej imenovala kacega kandidata, ker se je Evropa bila izjavila proti Mingrelcu. Ko bi bil Koburžan odpravljen, misli Rusija, bodo velevlasti bolj voljne kaj prijenjati, kar se tiče osobe novega kneza. Sicer pa ima Rusija še nek drug recept, s katedra hoče prisiliti velevlasti, da bi priznale njej povoljnega kneza. Ko bi Koburžan ostavil Sofijo, treba bi bilo nekake vlade, da bi opravljala posle, dokler ne priđe nov knez. Moralo bi se sestaviti regentstvo, ali bi pa ruski komisar prevael vlado. V regentstvo bi Rusija gotovo ne privolila, ker po bolgarski ustavi se regentsvo sestavi tedaj, te je knez mladoleten. Za slučaj, te bi se pa knez od-povedal vladi, pa ueina bolgarska ustava nobenega dolocila, ker nikdo ni mislil na take slučaje. Berolinski dogovor pa iina neko določbo, ka-tero Rusija tolmači v svojo korist. Ruskim četam bilo je dovoljeno tedaj ostati devet mesecev v Bolgariji in vlado je imel voditi ruski generalni gu bernator, dokler ni bil voljen knez. Sedaj, pravi jo ruski državniki, bi nastale v Bolgariji iste razmere, kakor bo bile pred izvolitvijo Ba ttenberžana, ko bi ostavil doželo samozvanec. Ruski komisar moral bi prevzeti vlado, dokler ne bode voljen knez. Ker bi pa komisar /, bolgarsko vojsko izhajati ne mogel, moral bi poklieati ruske čete v deželo. Ruski komisar bi potem že znal ruski upliv utrditi v deželi in dvojiti bi ne bilo, da bi bil voljen Rusiji povo-ljen knez. Velevlasti bi ga pa morale potrditi, ker sicer bi Rusi ne ostavili dežele. Res bi prav ^.za prav smeli ostati samo devet mesecev, a če bi se do tedaj stvari ne resile, morali bi pa še ostati, ker bi ne mogli dežele prepustiti brezvladju, dokler se ne dobi nov vladar. Dalj časa bi pa bili Rusi v Bolgariji, bolj bi ae utrdil njih upliv na Balkanu in ruski nasprotniki bi radi v vse privolili, da jih le spravijo iz dežele. Proti tacemu razlaganju Berolinsku pogodbe so pa skoro vse druge evropske velevlasti in zategadel ni misliti, da bi se kmalu sport.zumele o bol garskih zadevah. Ćelo nem&ki oficijozni listi pišejo, da bi bila morala Rusija že pri sklepunji Berolin-ske pogodbe staviti kake nasvete, kaj storiti, ko bi kdaj bila Bolgarska brez kneza. Seveda sedaj je lahko dajati sovete, tedaj pa seveda ni nikdo mislil na to. Rusija bila je pieverjena, da so jej Bolgari ne bodo postavljali po robu, ker so jej za osvobo-jenje hvaležnost dolžni. Pa prišlo je drugaće. Pa tuđi v Rusiji se doBti ne nadejajo, da bi velevlasti sedaj že privolile v to njeno zahtevo, zategadel se. izjava „Praviteljstvennega Vjestnika" obrata tuđi na Bolgare in jun polaga na srce, da sedanjemu težavnemu položaju kriv je Koburžan in da je Rusija po njegovem odhodu pripravljena ž njimi sporaz-umeti se ter ne bode kratila njihove avtonomije. S tem se jim daje razumeti, da naj sami spoele Koburžana, potem bodo se že uravnale daljše stvari. Velevlastim seveila Rusija kaj tacega narav-nost pripovedovala ne bode, z:ategadel pa tuđi od njih samo zahteva, da se obrnejn na Turćijo, da bi ona Rtorilu potrebne korake, ila spodi Koburžana. Ćelo ruski listi ne prićakujejo od tega koraka no-benega posebnega uspeha. Sto rila ga je Rusija pred vsem zategadel, da pokaže svojo spravljivost, da je voljna po diplomuučuura [>otu pogajati se, ako so velevlasti pripravljene priznati nje interese na Balkanu, kateri jej gredo kot osvoboiliteljici pravoslav-nega vztoka. Tureija pa tuđi Bedaj proti Bolgarom ne bode niSesar storila, kakor po Plovdivskem prevratu ni, ko bi bila s 10.000 vojaki lahko /opet utrdila svoje pravice, to tem manj, ker jo bodo gotovo, nekatere vrlevlaati odgovarjale, da se varuje vsake sile proti Bolgariji, ker bi to znalo biti začetek velike vojne. Kaka nota, ki bi jo poslala v Si fijo, bi pa položaja tuđi dosti ne preme-nila, knjti za njo se bi Sotijski mogotci dosti ne zmenili. Nujnovejši diplomatitni korak Rusije torej ne bode imel druge posli diče, kakor da bode dal ruski stranki nov pogum. Dosedaj so se vedno sklieevali v Sctiji, da hoče Rusija pokoriti Bolgarijo, sedaj je pa uradni list zagotovil, da ne misli kratiti avtonomije Bolgarom. Stambulovci torej ne bodo mogli vec strašiti naroda s tein in narod tedaj ne bode imel nobenega uzroka se naiuluševati za usiljenca, inseraubole že itak niajajoči prestol sedaj še prej podrl, ne vtsled korakov evropske diplomacije, ampak vsled energične volje bolgarskrga naroda. Liechiensteinov predlog in Slovenci. Od beneške meje. [Izv. dop.] Verskošolsko vprašanje je ona vez, ki veže nemčke konservativce na alovanske stranke v držav« LISTEK. Nedeljsko pismo. Ob „lepem, modrem, v resnici pa zelo kal-nem Dunavu, v feaškem mestu, opravljajotem z ne-nasitljivo totnostjo vse funkcije avstrijskega želodca, akrbljeno je na vse strani za prijetno zabavo. Kadar se naveličaš izborne opere, kadar ti presedajo vzgledne predstave v dvorskem gledališči, ter že samega dolgega 6asa zevaš dobivši v roko gleda lisni list raznih drugih Talijinih svetišč, dovoliš si še vedno lahko kako posebno razkošnost, kratiš si lahko cas, kakor ti drago, kajti zabavišč je vse polno, kamor se le ozreš. Na izber ti je toliko raznovrstnega blaga, da je tvoje srce res podobno „dem grauen Freunde, der z\vischen zwei Gebiindel Heu — nac^sinnend griibelt", vender pa se nikdar ne bodoš kesal, ako par svojih prostih ur posvetiš — Dunajski borzi. Ondu bodeš videl, kako utripljejo raznih vrednnst- nih papirjev vsakodnevni kurzi, kako potomci Abra-hamovi še vedno plešejo okolu zlatega teleta, kakor nekdaj v puščavi. Seveda nemajo vefi na sebi one svetopisemske obleke, ki je na njih sproti rastla in primemo pomnoževala itak že penetrantno vo njavo „izvoljenega naroda", dandanes je vse v salonski opravi, a predrzno zakrivljeni nosovi, ob uše sib bingljajoci kodri, neprijetni žarki duh, cvileCi krik in druge jednake specijalitete te pouče, da so to pristni potomci ouih svojih prednikov, ki so nekdaj hodili skozi „Rudeče morje", ter se pozneje v pušcavi tako sentimentalno spominjali na egiptov-ske lonce in piskre polne mesa, ki je bilo tako „koscher". Borza daje zares veliko zabave in večkrat sem Že obžaloval, da v Ljubljani nemamo kaj jed-nacega. Imamo sicer „Cafo Israel", imamo par sinov iz rodu Abrahamovega, imamo krščeuih ljudij, ki bi ćelo na „Salzgriesu" napravili svoj „rabuh", a borze ali kaj jednacega nemamo, to ni za nas, živeče v oddaljeni provinciji. Zato se nam ne dovoli „Prometna banka", /.ato imamo policijsko stiažnico ondu, kjer bi imela biti mestna branilnica, zato je naša borza ob sredah in. sobotah pred rotovžem iu . „Za vodo". Tamkaj pa jo res živahno in rad gledam naše skrbne gospodinje, z resnobnim. obrazom hodeče gori in doli in rad poslušam Žuboreče glasove, ki kakor na borzi, premlevajo vedno isti tema: „Ieh geb, ich uehm!" Na borzo na Dunaji upliva vsak kabinetski kurir, kakeršen je bil na pr. sedaj knez Barjantinski, vsak kihljaj Bismarckov, izpušeena ali zamolčana besedica „n e" napravi lahko na ruilijone izgube in dobitka, na tržno borzo v Ljubljaui pa imajo največjo moii: mraz, slana, druge elementarne nezgode in pa naži biunjevci, ki igrajo pri nas nekako isto ulogo, kakor na Dunaji takozvani „cou-lissiers". Razlika mej Dunajeni in Ljubljano je samo ta, da lezejo na Duoaji kurzi trdovratno nizdolu, pri nas pred rotovžem in „£a vodo" pa cene vedno le kvišku, Ko je letoszaradi suzo zelje slabo obrodilo pogodili so Krakovci prav hitro svoj polo/aj, ćeS : Kdor lnide hotel lfct«.»szti!ji! jesti, bodo momi iineti sr ob rno * iiein zboru. Knez Liechtenstein hoCe seđaj posled- Djič uporabiti slovanske stranke v dosego svojega namena, s pomoejo slovauskili poslancev hoče ob- ifltiniti konservativno uemške uzore in želje glede osnov- nega šolstva. Izpoloi li se mu ta želja, potem se pretrga najkrepkejša vez konservativno nemške stranke, ki jo je še vezala na slovanski živelj. „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen!" Knez Liechtenstein bi bil moral se na to ozirati, kaj vežeSlo- vane z nemškimi konaervativci? Kako torej, da hoče pripomoć svojih zaveznikov za svoj predlog, ko se z istim predlogoin ni niti spomnil koristi zaveznikov svojih V Zakaj neče resiti z verskim vprašanjem ob jednem tuđi narodnega vprašanja, saj sta ti dve vpra- šanji veuder tesno zvezani ter imata iste nasprot- nike? Odgovor je lehak: Zato, ker nemški kon- servativci nišo prijazni slovanstvu ter bi ga prav tako radi utopili v žiiei vode, kakor najhujši levi- čarski prusaki! Oglejmo si stvar nekoliko! Liech- tensteinov predlog določuje le principe osnovnerau šolstvu, vse ostalo kakor tuđi izvršitev prepuna deželnim zborom. To znači, da hoče razširiti delo krog dtželnim zborom, dati jim hoče mnogo več pravie, kakor pa jih jim je določila dosedauja c^n- tralistična vlada. Res je, ilu lex Liechtenstein i»onuja deželnira zborom toliko avtonomije, kolikor je ni na parlamentarni način pmujala še nobena državno- zborska frakciju. Iu ravno zaradi tega vlada ni vneta za ta predlog, kajti nasprotuje popolnoma cen- tralizacijskim idejam njenim. Staročeški „Hlas Naroda" se odločno izreka za Licchtensteinov predlog, a jedino \i radi avtonu-mistiških principov njegovih. Omenjeni list pravi, da se Oehi bore za deželno avtonomijo že ćetrt stoletja zaman, a lex Liechtenstein jim sedaj ponuja te avtfiiiomije n..jvečjo mero. To je vabiluo, kajti Čehi i majo v svojem kraljevskom deželnem zboru izdatno vefiino, da bi se prav lehko otresli vsake germanizacije v ljudskih Solah. Ravno tako je s Slovenci na Kranjskem. Tuđi kranjski de-želni zbor bi po svojih narodnih nazorih dovrŠil in uredil šolstvo kranjske dežele. Z i Ćehe nu Če-škem - in jedino le tam — in jedino le za Slovence na Kranjskem bila bi to najvučja pridobitev, kar snio si jih došlej izbojevali. Kaj bode pa s Čehi in Slovenci v onih deželah, kjer i majo brez-ozimi Neinci in oziroma tuđi Lahi većino? Rodoljuba sprelotavu kar zona, če na to le pomisli. Ali nam še ni zadosti, da se kornški. štajerski, istrski dež'?lni zbori in zustop Tržaški, kar nič ne zmenijo slovanske manjžine, da nasprotujejo ćelo sod^nji vladi radi malenkostnih drobtinic, ki nam j>h je priznala pri upisih v zemljiške knjige? Ali hoćemo glasovati za veejo avtonomijo teh zborov in to ravno v zadevah osnovnoga šolstva, da tem ložje zatrejo neljubi si živelj slovenski? Ali se nam je nadejati jednako pravnosti od omenjenih deželnih zborov? Nikakor Saj nam niti Liechtensteinova stranka ni pravična, kakor je pokazala taktika nemških konservativcev deželncga zbora štajerskoga. Mi Slovenci smo se menda že iznebili sepa-ratističue politike, kajti idejal vsakega domoljubu mora biti „zjedinjena Slovenija", jedna uprava ze vse Slovence. Kdor pa soglaša s pred logom knezu Liechtensteina, ta je izdajalec „zjedinjene Slovenije", ta prodaja veliko večino naroda našega. Že iz tega vidimo jasno, da je Liechtensteinov predlog prava nevarnost osobito za nas Slovence. Nerazumljivo nam je torej, kako da je i v Sloveneih nekaj njegovih privržencev. K večjemu more to izvirati odtod, ker se slepimo z „versko solo", ko vender vemo, da ni nobeno slovensko dete v nevar-nosti brezverstva. Kdor ume je jedini gornji razlog, ta poreče : „Slovenski poslanci nikakor ne smejo glasovati J za sedanji nacrt „verske sole." Zagotovite vsestransko osvobojo od brezozirnib vecin narodu našemu, potem borao še le razmišljali in dtibatovali o tem predlogu", — tako naj mialijo in govore poslanci naši! G. n. Po to van je v Rim. (Dopis s Štajerskoga.) Dunajski odbor razpošilja po vsej polovici naše države vabila za potovanje v Rim, kjer se ima av-strijska deputacija pokloniti svetemu Očetu papežu, kakor se mu je poklonila že v začetku leta ogrska deputacija. Poleg tega potovanja pripravlja pa se v Rim že tretje iz uaše države. To tretje bode hrvatsko potovanje in vodil ga bode, kakor je odgovor jaje na papeževo ćastitko naznanil v Rim, sam biskup Strosmajer. Gotovo je tuđi mnogo Slo-veucev, ki žele izraziti velikemu papežu Levu XIII. povodom redke lotosnje svečanosti njegove, svojo udano'-it. Za nje uavstaja vprašanje, kateremu poto-vanju naj se pridružijo, Dunajskemu ali Zagrebškemu. Ko so se poklanjali papežu potciki z Oger-ske, tedaj se je govorilo le o madjarskem narodu. Ostalih v deželah svetoštefanske krune živečih na-rodnostij »i se otnenilo ni z besedico. Iu vender je bilo mej potniki okolu 100 Slovakov. Ti so tedaj poveličevali s svojo navzočnostjo slavo oholiti Madjavov. Jednako se bode godilo nam, ako se pridružimo Dunajskim pottiikom. V večnem mestu bode se govorilo le o Avstrijcih, ti pa se zrnat rali „natione Germuni." O slovanskem poklonstvu tedaj oficijalno ne bode papcž vedel uičesar. Ali ni tedaj naravno, da se pridružimo jedi-nerau slovanskemu poto van ju, katero pojde iz naše države v Riin? Hrvatom smo tako najbližji brat je, vzaj crnu ost mej njhni in mej nami, dasi nas loeijo vsled dualizma umetno narejene inejo, je dandanes tako živahna, da se zmatramo tu in tam člene jedne ter iste narodnosti slovanske. Papež izrekel je — kakor se iz Kima poroča — sam željo, uaj bi prišli poklonit se mu tuđi ilrvatje in obljubil nositi o tej priliki oni zlati križ, kateri mu je poklonila rimska kolonija hrvatska. L^v XIII. želi si tedaj pozdraviti raej ostalimi poklanjajočimi se mu narodi tuđi Slovane. In treba je posebnega slo-vanskega poklonstva, treba posebno sedaj, ko so se vse sile zarotile proti nam. Treba je tega poklonstva papežu, ki je z redko, višjega nauduhnenja polno bistroutnnostjo spoznal imenituost slovanstva za prihodnji svetovni razvoj in to svoje spoznanje objavil svetu s prekrasno okiožnico „grande inunus." Ilvaležni moramo torej biti zvezdi Jugoslovanstva, i biskupu Strosmajerju, da se bode postavil na čelo i hrvatskim poklonikom, in želimo le, da bi se jim pridružilo mnogo tuđi ostalih Slovanov. One Slovence, ki so namenjent v Rim, pa prosimo iskreno, žlico. A ko je pritisnil mraz, poskočilo je zelje še l>olj iu za deset soldov bil gu je lemal „ščipec". Najhujše pa je bilo z jajci, pred Božičem stalo je • jedno jajce pet krajearjev. Takrat hodile so naše gospodinje s povešenimi glavicami po trgu kakor borzijanci Dunajski v nsodepolnih dneh majnika me-secu 1873. 1. In kaj bi ne? Saj je znano, kako važno ulogo imajo ti kokošji proizvodi v vsaki kuhinji, kako ponosno stopajo naše gosndoinje dotnov, kadar se jim je posrećilo pri jajčji barantiji utrgati jedne^a ali Uva krajcurja. Vrednost jeduega samcatega jajca čul sem nek-daj najkoroniti'ji dokazovati neko knietsko ženico. Trdila je naunvč, da je največji greh na svetu, će kdo jajce ukrade, to v nadzorništvo v teku leta 1887 vsaki mesec vse posamezne dohodke s atroški priraerilo, VBe računske knjige, dolžna pisma, menice pregledalo, iste tuđi z letnim računom primerilo in vse v lepem redu našlo. Stavi tedaj predlog, da naj se račun za leto 1887 odobri, in ravnateljstvu o tem računu alisolutorij podeli, kateri predlog se jednoglasno VBprejme. Preide se k točki b) dnevnega reda: G. Patel Simon stavi o tej točki aledeči predlog: Od čistega dobitka s rl. 0436.9G, po odbitku zneska rl. 643.69, kateri ae odloči po pravilih § 15kot nagrada ravnateljstva in po od bitku onih 4O0/0, ki pripadajo Že po pravilih § 15 društvenemu fondu v znesku rl. 2574.78 = tt. 3218.47, naj se porabi ostali znesek 3218 fl. 49 kr., 2a 5°/0 dividendo na deleže s ti. 1559.09 in potem ostali znesek s ft. 1659.40. priloži naj Be poseb-nemu družtvenemu fondu v /misiu zakona s 27. dec. 1880. S tem doneskom znaša zdaj glavni rezervni fond fl. 13.082.48 in specijalni rezervni fond ft. 2398.03, oba skupaj tt. 15.480.51. Tuđi ta predlog se jednoglasno vaprejme. Točka c) dnevnega reda: Za ravnatelja izvoljen je zopet jednoglasno, gosp. dr. Jarnej Glančnik in za člana ravnateljstva izvoljena sta bila z večino glasov gosp. Jože Rapoc in gosp. kanonik dr. J. Križanič. Točka d) Glavni društveniki volili so jednoglasno, g. dr. Fil. TerČa, g. Franja Pavlifta, in g. dr. J. Miakar i a in uprav. druStveniki g. dr. Ferd. DominkuSa, g. J. Majcigerja in g. Franja Koftevarja — jednoglasno — za ćlena nadzorni^tva. Vai voljeni gospodi izjavijo, da vsprejmejo volitev. S tem je bil dnevni red izcrpljen in ker se noben na -uzočih več k besedi ne oglasi, izjavi gosp. predsednik da je zbor sklenen. Domaće stvari. — (K slovesnemu praznovanju zlate maše vladike Strossmajerja,) katero bode v Djakovem dne 19. marci ja, odide iz Ljubljane, kolikor je doslej znano, več depulacij. Ako bi se tem deputacijam hoteli pridružiti rodoljubi tuđi od drugod s Slovenskega, blagovolo naj to naznaniti našemu uredništvu ali pa gospodu Ivanu Hribarju, kateri bode rud dajal vsa potrebna pojasnila gledć potovanja. — One Blovenake ob&ine, katere name-ravajo slavnega vladiko imenovati Častnega ob&ana, morejo diplome poslati nam. Skrbeli bodemo, da se v dan slavnosti oddajo svečano. — (Ugovorna pravda „Slovanskega Sveta".) Številko 2. „Slovanskega Sveta" zaplenilo je državno pravništvo zaradi članka: „Slovanska kulturna jednota, sodnijako priznana" in notice „Učite se ruski", c. kr. deželno kot tiskovno sodišče pa jo je z razsodbo z dne 1. februvarja potrdilo. Uredništvo uložilo je proti tej zaplembi ugovor, valed katerega je bila obravnava včeraj pri deželnera so-dišči. Uredništvo zastopal je advokat gosp. dr. Ivan Tavčar, kateri je jako temeljito iu jedrnato branit vse o i no konfiskovanega članka, a sodišče je ugovor kot neutemeljen zavrglo. — (Slovenska predstava) bode jutri, v nedeljo 26. februvarja t. 1. Pela ae bode opereta : „Izbujeni lov", v katerej nastopijo gospa G er-biće v a, gospdč. D aneševa in gospodje: Pajs ar, Bučar, Pavšek. Opereto zaključi raeš.ini zbor. Kdor pozna omenjene operete sijajne uspehe izza časov Nollijevih, tega ta večer gotovo ne bode man-kalo v gledaUŠči. Za scenerijo k igri omislilo si je društvo zopet več novih dekoracij. V začetku: Gringoire, igrokaz v jednem dejanji. Prihodnja slovenska predstava bode v soboto 3. marca t. leta: „Gospa, ki je bila t Parizu." — (Doktorjem me dieine) je bil danes na Dunaji promoviran g03p. Janko M a r o 11 ia Ljubljtane. — (Na Dunaji) pričela je včeraj pravda proti dr. Karolu Živn em u, uredniku „Parlamen-tilr-ja. Dr. Živni obtozen je veleizdaje, Kagovarja ga dr. Markbreiter. Obširneje v prihodnji številki. — (Stritarjevih zbra ni h apiaov) izšel , je 35. soopič, v katerem se nadaljuje „Zorko", podoba iz dijaškega življenja. i — (Kranjski deželui odbor) ae je j vsled deželno-zborakega sklepa o konvertevanji zemljišno-odveznega dolga obrnil do neka.« terih večjih bank z vpr&šanjem, pod katerimi po- | goji bi prevzele konvertovanje. Kakor nliSimo, bode deželni odbor vprašal tuđi večje laatnike zeroljišno-odveznih obligacij, ali in koliko bi prevzeli novih 4% deželnih obligacij. — (Za glavnostno otvoritev Rudol-finuraa) se že delajo priprave. Več Ljubljanskih gospej in gospodičeu se je po inicijativi znane uraet-nice za vezenje gčne. Foderlove dogovorilo, da bočejo izdelati razna vezna dela, ki bodo tačas raz-stavljena ter potera darovana muzeju. Za ureditev razstave bode skrbe 1 poaeben odbor. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 ženska, 5 otrok. Oadraveli: 2 ženski. Umrli 1 ženska, 2 otroka. — (Osepnice.) Od začetka epidemije je obo-lelo 529 oseb, 355 ozdravelo in 116 umrlo. Torej je obolelo 19 osob na tisoč prebivalcev, umrlo pa jih je od 100 obolelih 21. — (Razglas.) Vsled posebnega slučaja, v katerem je jedno politično okrajno oblastvo §. 4. ukaza deželne vlade z dne 9. decembra 1887. I., dež. zak. št. 30, tako tolmaćilo, da 80 žgane opojne tekočine, katere so vsled Najvišje potrjeuega deželno-zbornega sklepa od 30. novembra 1887. 1.,dež. zak. št. 31, podvržene posebni deželni nakladi,—le oni obrtuiki doižni naznanjati, kateri na drobno pro-dajajo Žgane opojne tekočine, se c. kr. okrajnemu glavarstvu oglasa, da se tako tolmačenje ne vjerna z namenom in z besedami navedenega ukaza in da je torej očito napačno. Kajti v 1. odstavku pod točko 1. in 2. uavedenega paragrafa je namre6 posebej rečeno, da so najprej in zlasti doižni to naznanjati obrtniki, kateri se pečajo z nadrobno prodajo deželni nakladi podvrženih tekočin, po odstavku 2. ime novanega paragrafa pa ta zglasilnadolžnost veže sploh vsakega, kdor omenjene tekočine za svojo potrebo dobiva po 1 hektoliter ali po več v domaći deželi, ali pa Če jih v katerikoli si bodi meri prejema iz druge dežele, ali če jib sam izdeluje. Zarad tega ne more nikakor dvomljivo biti, da je pod navedenimi pogoji dolžnost tuđi vsake zasebne stranke, zglasiti v smislu navedenega ukaza žgaue opojne tekočine, katere prejme za svojo potrebo, ali pa če jih sama izdela. Vsled dotične vloge deželnega odbora kranjBkega z dne 9. februvarja t. 1., št. 1048 se to c. kr. okrajnemu glavarstvu naznanja v lastno vednost in tuđi zato, da primerno pouči županstva svojega okraja. V Ljubljani dne" 21. februvarja 1888. C. kr. deželni predaeđnik : Winkler. — (Iz Bolca) pi5e se „Soči", dajenaPre-delu in v okolici sneg nad 2 metra debel in da pošta 8 KoroŠkega že 8 dnij izoat»ja. Za tamošnje prebivalce pa je sneg dobro došel, ker iraajo b kidanjem Rnega mnogo zaslužka. — (V podporo sadjarstvu) je v minulem letu bilo za Štajersko iz državne blagajnice dovo ljenih 100O gld. „Gospodarski Glasnik" piše, da se je na slovenskem delu dežele razdelilo 310 gld. in sicer : Okrajni odbor Sevniški dobil je 125 gld., potem sole: v Laporji 25 gld., v Hazvanji 50 gld., na Spodnji Poljskavi 25 gld., na Cvenu 20 gld., dalje: učitelj pri sv. Petru blizu Maribora, g. Sto-ger, 20 gld., slednjiČ dva kmeta, namreč: Josip Karba na zgorujem Krapji, 20 gld. in Josip Mursa na spodnjem Krapji, 25 gld. — (Na Krškem) so dne 19. t. m. bili v odbor „rudecega križa" Krške podružnice voljeni ti-le gospodje: M. Ausec, c. kr. poštar, A. G r e-gori u, c kr. okr. sudnik; Fr. Gregorič, go-8tilniČar in posestnik; A. Klein, c. kr. vladni koncipist; J. lvnaus, mestni vikar; J. Lapajne, ravnatelj meščanski soli; J. Pfeifer, trgovec v Leskovci; Fr. Š e š e k, c. kr. davkar, in H. W e i g-1 e i n, c. kr. okr. glavar. — (Vaiiilo) k zborovanju „Savinjskega uči teljakega društva" due 8. marca 1888. ob 9. uri dopoludne v B raslo vćah z naslednjim dnevniu redom: 1. Zapisnik. 2. Poroeilo. 3. Prosto predavanje. 4. Pogovor o nasvetovani spreinembi šolskt postave. 5. Nasveti. Ker pi idejo v razgovor in ob ravnavo za vse učiteljstvo in Solo važne stvari zato &e uadeja obilne udeležitve. Odbor „Suvinjukoga učiteljskoga društva", — (Služba tretjega učitelja na de želni sadjaraki in in vinarski goli ni Grmu) je znova razpisana z rokom do 20. mar čija t. 1. Služba je sistemizovana 7. letno plaće 600 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci moraj i dokazati sposobnost za pouk v predmetih ljuđskega . šolstva ter prošnje oddati pri deželnem odboru Kranjskem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 24. februvarja. „Norddeutsche" ponavlja, da bi bila napačno misliti, da treba ruskim predlogom podpore vseh vlasti) , da je vsprejme Porta. Kim 24. februvarja. V Valtorti, okraj Bergamo in v Valbelli, okraj Navara, mnogo ljuđij vsled snežnih plazov ponesrečilo. IPariZ 25. februvarja. „Figaro" objavil članek, ki pravi: Jednakega mirovnega duha prošinjeni sta Rusija in Francija sedaj, ako hočeta, dovolj močni, ne da bi morebiti svoje vojske mobilizovali, temveč da vojske tripelali-jance storita nepremične. To bode zadosto\alo, da se v bodoče brzda „pošteni mešetar" in da se zagotovi konečna zmaga nad surovo silo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o vprašanjj, ali je brinova esencija žgana opojna pijaca. Odsek 8e izraza o tem predmetu tako-le: Brinova esencija žge se iz brinovih jugod ter se rabi kot domaće zdravilo; po kapljicah spusti se na sladkor ter se tako použiva. Ponajveč pa se dela iž nje brinjevec, in sicer tako le: Malo bri-njeve esencije se dene v sirotko ali pa se pomeša s špiritom in vodo, in brinjevec je gotov. Ako bi za pravo zmatrali, da brinova esencija ne spada k žganim opojnim tekoćinam, morali bi isto trditi o punčevini, če tuđi se prišteva v razglasilu gospoda c. kr. deželnega predsednika od 12. januvarija 1885, dež. zak. štev. 6, k žganim opojnim tekočinam. Glede na rečeno predlaga odsek: nSlavna zbornica naj se izjavi v dopisu do c. kr. deželue vlade, da je brinjevo esencijo priš'evati žganim opojnim tekočinam ". Predlog «e vsprejme X. Gosp. zbornični svetnik I. Baumgartner poroča o dopisih c. kr. deželne vlade in c kr. deželnega šolskega sveta o doneskih za obrtni nada-ljevalni soli, ki se imata ustauoviti v Postojini in Radovljici. Da je potreba take sole v Postojini, jasno je iz tega, ker se nataaja v Postojini 23 obrtnih pomožuih delavcev, ki so tam v nauku in ki bi po določilih § 75. in 100. zakona od 8. marca 1885 (drž. zak., br. 22) morali obiskovati nadaljevalne Sole ter so do zdaj brez vsakega dopolnilnega obrt-nega pouka. Takisto je v Radovljici in nje okolici v nauku 42 obrtnih pomožnih delavcev, ki so tuđi doižni obiskovati take Sole, a so do zdaj brez vsakega obitnega pouka. Ker odsek pripoznaje po trebo obrtnih nadaljevalnih šol in je v ta namen že drugod zbornica do zdaj dovolila znatne doneske, misli, da mora ustreči tema opr*vičenim8 prošnjama in predlaga: „Slavna zbornica naj dovoli obema rečenima obrtnima nadaljevalnima šolama podporo po 50 gld., odnosno naj pozneje prosi potrjila temu sklepu pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu. Predlog se jednoglasno vsprejme. XI. Gospod zbornični podpredsednik Mi eh a e 1 Pa kič poroča, da se letos izpruzni 6 cenzorskih mestpri avstro ogerske banke podružnici v Ljubljani ter da jih je prepolniti. Odsek predlaga v ta namen pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani uaslednje gospode: Bamberga Ottomara, Baum-gartneja Ivana, Perdana Ivana, Seemana Ignacija, Ledeniga Alfreda, RegorŠka F. m, Zeschka Julija, Janescha Ivana. Predlog se vsprejmo. - (Dalje prih.) Posojilnica v Celji imela je svoj redni občni /bor dne 20. t'ebr. 1888, pri katerem so bili i izvolj* ni v nučclstvo sledeči gg. dr. Josip Sernec ravnateljem, Lovro Baš imrnestnikom, odborniki: dr. L Filipic. Fran Janescu, Jarnej Voh, drd Dečko, Mihtiel Voćnjak, Fran Irgl, (vikar), Jane« Župane in Muka Veršec; vy nmlzorstvo pa gg profesor Ivan Krušic in Mihael Žolgar, Karol Vanič, dr. Gustav Ipavic in Audrei Elsbiiher. I Posojilnica Celjska konč«la je svoje sedmo upravno leto in peBnamemo iz letne^a poročila sle- 1 deče zanimive podatke: Prometa imela je leta 1887. G92.362 gld. i 84 kr. Pretopilo je njej 254 zudnižnikov, izstopilo pa 40, tako da šteje 1141 udov, ki imajo v deležih 22.105 gi Na moiiicc je danih 263 posojil vkup b 129.400 gl.; 3 ' proti uknjižbi na zemljišta 169 posojil v znesku 96.390 gld.; ostala posojila so na osobni kredit proti zadolžnicam. Drugim posojilnicam se je dalo 25.500 gld. posojil. Ćistega dobićka je S847 gici. 71 kr., ki se je v zmislu sklepa obćnega zbora razdelil eledeče: 1. 5°,ono dividendo od deležev dobijo tišti zadruž- niki, ki »eso ob jednem dol- žniki t. j....... 404 gld. 10 kr. 2. nagrada načelstvu .... 192 „ 38 „ 3. nagrada tajniku za 1. 1887. 200 „ — „ 4. dar katoliškemu podpornemu društvu v Celji .... 100 „ — „ 5. dar dijaški kuhinji v Celji . 100 B — „ 6 dar pndpiralni zalopi slovan- skih vseučiliščnikov v (Iradci ...... 50 „ — n 7. za neposredne pristojbine leta 1887...... 309 „ 70 n 8. in ostanek čistega dobička . 2 491 „ 56 „ vkup . ! 3.847 glU. 74 kr. pridene s kspecijalni reseivi, ki znaša z 31. dec. 1887. 10.262 n 02 „ in ta znesek po ... . 2.491 n 56 „ zraven, torej 1. januv. 1888. 12.753 gld. 5» „ splošni resprvni fond pa znaša 31. dec. 1887. . . 4.001 „ 35 „ torej ima posojilnica vkup 17.354 gni. f33 kr. reservnih fondov. Iz tega poročila se vidi jasno, kako velikan-ski je posojilnica Celjska napredovala in kako solidno se je razvil zavod. Pridobila si je v deležih 22.105 gld. in v reservnih zakladih 17.3 5 4 gld. okruglih 4 0 tisuč gld. lastnega premoženja, t. j. 11% hranilnih ulog; tako visokega odstotka v lastnem prernoženji v razmerji hranilnih ulog še ni dosegla, menimo nobena avstrijska hrani!nica. Vrhu tega pa še jamči za varnost hranilnih ulog n e o me jena zaveza vseh zadružnikov scelim svojim premoženjem,ki znaša povprek računjeno nad 3 milijone goldinar-jev, torej za 377 tisuč hranilnih ulog, ki jih ima posojilnica okolu devetkratna varnost ali po-kritje. Varnost denarja uloženega pri posojilnici Celjski je torej nedvomljiva v vsakem oziru, take varnosti še hranilnice dati ne morejo. Seveda je pa vodstvo tega izglednega zavoda tuđi v izvrstnih rokah, kar nam svedočijo s kraja omenjena imena. Odkar posojilnica obstoji uložilo je pri njej hranilnih ulog več kot 1500 uložnikov in dobilo posojil pa blizu 1700 zadružnikov, veliko jih je mej temi resila pogube in veliko stotin je kmetom prihranila na eksekucijskih stroških, resila je veliko kmetij neizogibnih eksekutivnih prodaj. Pri tem vsem je pa posojiluica Celjska od leta 1883. sem darovala za različne dobrodelne namene 2365 gld , katera svota je za naše mlade zavode precej znatna. Posojilnica v Celji sprejema hranilne uloge od vsakega, če tuđi ni ud zadruge in Be obrestujejo 4Va% obrestmi. Posojila se dajajo proti 6% samo zadružnikom. U radni dan je: torek in petek od 9. do x/a12. ure. Prošnje se vsprejemajo tuđi druge dneve. Poziv slovenskim skladateljem! Odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani razpi-Biije v zmislu § 2. društvenih pravi I sledeće nagrade : 1) Trideset goldinarjev za najbolji skladbo, priredjeno na podlagi narodnega napeva za igro na klavirji v obliki varijacije, fantazije ali parafraze. 2.) Pet in dvajset goldinarjev za najboljši komičen ali resen dvo- ali trispev s premljevanjera klavirja. Skladbe, kateiim je priložiti ime skladatelja v zapečatenem ovitku, pošljojo naj se do 1. maja t. 1. „Glasbene Matice" odboru v Ljubljani. Odbor. priuasa v 4. slcvilki uasktliijo v^cbiiiu : Naicnlnost in jezik. — Neniško-avstrijska zveza v državnom zboru. — Konfesijonalna šola. — Domači in drugi glasovi o Liechtensteinovem nacrtu. — Papcška pisma Adrijana II. in Ivana VIII. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Po-slovcnil Vacerad. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. „Slovanski Svet14 izhaja po tlvakrat na inesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pla^ čuje ali posilja naroenina upravnistvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naroenina znaša: za ćelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročiuke in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. Za LevstHicT spomenik. IV. Ukaz. Gospod dr. V. Zarnik v Ljubljani ... 5 gld. — kr. „ dr. Hutluik v Ljubljani ... 3 „ — „ „ Jak. Hafner v Ljubljani ... F> „ — „ „ A. Žntiier, okr. šolnki nadzornik 2 „ — „ „ Ivan Tomši6, učitelj v Ljubljani 11 „ — „ „ dr. K. vitez Bleiweis v Ljubljani 5 „ — „ „ K. Pire, profesor v Ljubljani . 2 „ — „ '„ Fran Hren v Ljubljani.... 10 ,, — „ GospodiCina Helena Bavdek v Vodmatu 2 „ — „ Gospod Joa. Stritar oa Dunaji .... 5 ,, — ,, , Luka Svetec v Litiji .... 10 ,, — ,, Skupaj . . .V2 gld. — kr. Iskazanih.......... 17B ,, — „ Skupaj . . 228 gld. — kr. V Ljubljani, dne 24. februvarja 1888. Odbor „Pisateljskega društva". ijtiiniuusn w r;l t *ato|i (LV-2—238) I s za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta i I | gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. , jj IjOtei'iJue srećke 22. februvarja. V Brnu: 1, 33, 89, 28, 87. Tujci: 21. t'ebruviirja: Pri Klonu: Polaschek i Dunaja. — Glilck i« Bu-dimpcStf. Tri Mulini: Morgensteru z Dunaja. — Hintner iz Ljubljane. Umrli so v IJubljani: 22. februvarja: Jakob Žnidar, delavec, itO let, Ulice na Grad ftt. 12, za jetiko. 2'i. lelmivarjii: Anton Bonač, erkostavec, 29 let, sv. Petra cesta St 49, /a kozuini. — Jakob Pnreuta, krojača ein, 20 mes., Mestni tr# št. 20, za kozanii. 24. t'obiuvarja: Mariju Kirchbuum, mestna ubogu, 80 let, Karlovska cesta št. 7, za osliibljenjeiu. — Ana liuš-bah, ognjiCiiijii žena, 25 let, bv. Petra cesta št. 54, vslt-d edema na uiofcgiuiih. — Jern Sterlc, poaestnica, !">:"> let, Žabjok St. 4-, za spridenjem jeter in čre^r — Albina Fatur, agentu hfv, 22 inoa , Kravju dolinu St. 2, za kozuiui. — Ljudevit Šiištar, p latruKčcka bih, 5(/2 lota, Rožm; ulice št. 3, zi- kozmui. — Marija Marinšič, prodajalka, 23 let, av. Petra cesta Št. f>U, za kozanri. V dcželnej bolnici: 2'd. fcbruvurja: Janez Bahezar, gostač, 74 let, za oslabljcnjeiu. — Reza Ilauptman, kuharica, 40 let, za ko-zanii. [I'oljamka ceata St. 42.] — Terezija Lensirčit-, učitelja žena f>0 let, za jetiko. — G-rcgor Obroza, delavec, 59 fet, za plućnico. Meteorologično porocilo. ^ 7. zjutraj i 724-8 mm. — 40°0 |h1. vah. obi. q.> Omm «8 2. popol. I 727-1 mm. 1-2° C ,al. svz. obi. -* 9. zvečci- !7:J0G mm. — 1-4° C 'si. bv». obi. snega. ^ , i I I I I Srednja temperatura — 14°, za 1*7° pod normalorn. dne 25. februvarja t. 1. (Izvivno telegrnfifino poroCilo.) včeraj — đanes Papirna renta ..... gld. 77-KO — gld. 7755 Svebma renta.....„ 78hO — n 78'70 Zlata renta......„ 108*25 — „ 10825 60/0 marena venta .... „ 9250 — „ 92-50 Akcije narodne banke. . . „ 856"— — „ 85G-— Kreditne akcije.....„ 2B8'50 — „ 2«8'50 London........„ 12t58O — „ 126-90 Srebro........„ —•— — „ —• — Napol.........„ 101)". — B 10-05 C. kr. cekini......„ 5-98 — „ 5-98 NemSko marke.....B 62221/, — „ 6220 4°/, dižavne srefike iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. 25 kr. Državne srećke iz 1. 1864 10C* „ 166 „ 25 „ Ogevska zlata renta 4°/0......9ti „ 45 „ Ogerska papirna renta 5°/0 • • . . V2 „ 90 , 5'/c Štajerske zeraljiSč. odvoz, oblig. . . 105 „ — „ Dunava veg. svečke 5°/0 . . 10O gld. liti „ 25 „ Zemlj. obč. avBir. 4l/it>/0 zlati zast. listi . 127 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — ,T Prior, oblig. Fevdinandove sev. Železnice 99 „ — „ Kreditne srećke.....100 gld. 17« „ — „ Rudolfove srečke.....10 „ 20 „ — ', A-kcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 99 „ — „ Tramra\vay-đrn5t. velj. 170 gld. a v. . 209 „ 25 „ ki je prav pripravna za ^OMtilno ali tartiicuuo, daje se v najem v Preserji. ^^ Pogoji izvedu so pri poseBtniku samein. J. N. Sva učenca vsprejme takoj nasladna pekarija (Luxus-Backerei) .Ican 8clircy-st V (Ml'Utlisci. (143-2) Naznanilo p. n. gospem in gospodicinarn! Uljudno naznanjatn p. it. gospom in gospodičinam, da hofem pončevati v črtanji krojev za žensko obleko in v prirezavanji in krojenji ženskih oblek in to po noveui tauKl^Hkeun naHnn. Naznunjitui dalje, da po želji krojim ia izvršujem novu žensku ubicke v stu-novanji p. n. naro^nic. Spoštovanjein RKK1 lIliniAUU. ■,lll--.Hi Florljanske ulio© št. 27. Kovčege in torttce (Koffer und Taschen) vsake vrste in velikosti, jako lepe in solidno i/.deliine, y,a <>ivilleite in %«jttK«', po najuj/.jej cetii. — Xa trgovce n» ilelielo nu}nix)e ««*n»'. — Naročbo ae točno i/viSć. — Nu pismena vpraSanja z dežele i. t. d. se najhitreju odjjovarju. (l'M — 1) 7,n mnogobrojne nnročbe se priporofa Prodajalnica: V Kolodvorskih ulicah št. 21. ~i 1 Blagajnica se Te upi. Ponudim na J. HI. posto r^Htunt« tnlca|. (127—3 v iia'bolj^ein slami in % najboljš«) kupeijo, 8 Ui5o, hlevom in vivikun vrtom v srutli mesta na Krškciu, »e «lii v uh)cm uli pn prudu, pod dobrinii v-o^uji. ^ J^sinena vprašmija se proaijo na .1. T. nt- SS"? n» KrHkciu. " ' (140—2) Poslano. :p«r pute -an Uba!d pl. Trnkoczy jevo %- kljcvo slak bo. ^ ?*ar (Zdravilna kava.) -%m I. Dosegli in ohranill al boste zdr&vje. U. Redili ali žlvlll boste telo, k;ikm- uj^nu to mj- hoij »trajii. IH. Prihranite si v denarjl pri goapodinjstvu. jjffr Važno in neoblioduu luitrelmu z.i imlHuijoče n;v '-^B IKT* /eloiU-i, prsili, jptrih, (»bistilt in živcih, v& d\»- "^j| fjtr jpiićke, utruko, Hlubutno, za žensko pred i 11 po *^ma tff&r 'otvoijej postelji, prebulcle, nuilokrvun i. t. d. -^«1 Zamotek s l/4 kilo vsebiue velja suni« 30 kr. Dobiva ao v (612—10) LEKA.RNI TRNKOOZY /.raveii rolov/a v ]0S i 1 j a a o v sak dan po p0h ti. &■ M*i'4td(*J«tlci na #ftw»l»«o rfof#ć snatVMit-aMtat. ČOKOLADA ScHMIDT & SdHNE ki Jta pri prvej Dunajokej razatavi kuhinjske umotnoati bili odlikovani % nnjviSio odliko, čaatniui diplomom, »ta pristui samo, če i mat a nafio nradno registrovano varstveno /.naiuko in firmo. (80#—76) l>4»l»ivi«. se pri vseh boljSib t:;.;ovcih in prodajalcib de- Ukates, v lifulkl.jaiii pri £• : etru J.uSHiiilt-u. Razpo^ilja «0 v provincijo prj.« ^oAtneain povzetju. VICTO^ SCHMllh ohiva se v Skatljicah po M kr. in >o 2 gld. v lekarnah. (636—7) Najstarejše domaće zdravilo je „konc. evet zsi ude", povsud zn.iii pod itut-iunn (H[l0—ltj) Klosterneuburški fluid za protin, Preiskan v kemičnih lahoritorj h za %(h>avHtv«>nonoli<-ijske (treiskave in je pntdaja /,avarovima z varstveno znamko. Cena l:J ftao. 5O kr., veliki flao. 1 gld. Razposilja lekar A. H0FFWANN, Klosterneuburg. Za zavijanje in vozni liat je plaćati pri poštnih pošUjatvah lf> kr. puaebe. — I*rli»tiieg» ima v Ijithljniii lekar J. Nwoboiln; v Rndolf«»vt'in lekar Fc-rtl. Staiki*. I zdravnik za zobe, 7 | I v Gospodskih, ulicali h.. štev. 1, I ^ ordinuje vsak dan od 9, do 5, ure. y '$&&T Popoluenje otlih %ob in iislavljanje 1 umetuiii zob vrši se !»!•«•« a»«S«'ćiiio. 1 a u Št. 4GI (131-2) Bazjis službe učitelja na deželni vinarski, sadjarski in polje-delski soli na Grmu,*) Služba tretjega iiCritolja, ktiteiomu bode poučevati ućenee v predmeti li IJikImIcc «ioU% v niivavoBlovji in čebeloreji, z lotn<» i»laćo liOO gld. in prostim stanovanjem odilii ne na deželni vinarski, sadjarski in jioljuilclaki soli na 4i«riuii. Služba je zacasna s trimeseCno odjiovedbo. Prosilci morajo prostiji priložiti »pričalo učne sposobnosti zu ljudske Solo ter prošnje otldati pri «lcžvliftcm oljivo ! ^a ^ttk Dcnar dobi vsaki tukuj povrnen, pri ^Mpjl['Jw>w katerc-m ostanu moj sigurno dclnjočt J^Aj ROBORANTIUM ^S^^^^^ife (brado ustvavjujuci' sredstvo) fSfe^/!>r\ ^^BS broz uspelui. Ravno lako »igurno pri «PfflW/M ^^^1 P1«*^"*1- t''P«Ii1& in »Hivelilt laseh. H»«P*iWfi«'^^^^ Uspeli po vcOknitncin luočneui utrenji ^^Bh'v.UJjJ^^^ •iajnnKen. l'o§ilja v steklcnicuh po 1 gld. ^Ee&SSlSiP^' 50 kr. in v steklenieah /.a poskus po 1 #ld. Ir I.juttt.itnni so dobiva pri «• *C4lv<*r*iu Jfaht'-u t o Trstu A. Pva.vmaret', i*. Prendini; v Gorki lokur C. Cristof-foletti; v Iteki lekar J. Gmciner; v Cclji Kd. Pellć; r Mariboru J. Mnrtinz; v Gi'adci: Kasp. lioth, Alurplatz 1. Tara so tuđi dobi: E«« A* T-IA'\*» orijeiitnlsko lepotilno sredstvo, ki rtU Utj Ilt'J'l ? nar ju nežnost, belino ia obilnost teloaa, odstrantije poge in kišu cena 85 kr. g*~ Ni Bleparija! '*© (251—17 > St 2338. (144-1) Hazpis natečaja. Pri Ljubljanski niestni občini je začasno (Kidati Blužbo vrtnarskega pomoćnika z letno plačo 300 pUl. Prošnje *a to službo z dokazili o starosti, spo Bobnosti in riozikinji praksi uložiti je do IO. po?oGami. „cKmctooaCcc" rS © i^fiaja 3va&xat *ia nw>ec na Cg ^ cciv poli. ,, «2X1110 tora icc" prinaSa 5« ^ pofjc3<:f>fi«:, ii\una-wttc-, vinat- *J> S* >hc \w dniac čfavvftc, qcopo3ar- sć * >ftc novicj t'cr- daje nazocnihom J^ ?p M\?jitu ?oCnc gcopo^a^s&c svete, r$ \D „cK.incfooafjc"stoj-i iict -Četo 2 qf3., O 5k *<* qq - učitelje itt -ftnjiivucć jic r* tjucbfiifi 5ot' pa (c i cjl'd. €)T.a- Q \g točniji, li i ostopijo mc3 Četom, N£ 3fc do-Cv ose i&iSfc šteoillic ttsl'ecja 9£ ?S -fetni-fta. <1(>y 2> || I HMETOVALEC. 1 ^jB^^ ■ •• i*W kiki w4ii>i4iHlk>nf*^«k» «*(»■ h« ■*!!• —f« • um t« r»a UM M«b ^ ^* ^ jc li^t .> pocobcitui, hi pttuaSa yjf* 7S sadjaishc ln ^pfo^Pi ^^t^na^^fte ?fc O cfaufte. „^-thia-t-" i^Ttaja dva- O JjC ^at" 11 a lučice, ,,^-tl'iiai.ja" 3o'Gć ^ /S uaiočul-^i^cK^iHclooatca^^aitoi^j. 5*\ bt. 2bO9. (117-3) Ustanova za Tojaške sirote. Pri poilpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo uuirlega podpolkovnika Josipa Silhnl- a za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Pravico do te ustanove iniajo revni otroci vo-jaškega rodu, naj bodo zakonski ali pa nezakonski. I'rosilci za to ustanovo naj svoje s potrebnimi spričevali podprte prošnje ulože tukaj do 6. lujiroa Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1U. ft'bmvarja 1888. t Prodaja na debelo in drobno. a^' ^?\ liter po 6» kr., v stek enicah po 7O Itr. O^ M Sadlin (Mareličen zalzen) § ^^ kilo po «O—SO kr. ^^ <ŽS^- Vsalce -vrste V^ §■ cvetlični sopki iz krasolede § ^a za vezilna darila. ^^ ^V Velika zaloga >$^ ^ velikonočnih jajčkov, <$& 'SS/S/' liuib, kukor tiuli tr««>vsl*iH ^K" M Angleške bonbone (Eocks W> ^ & Drops), metinke itd. w ^/ Naročita se tako. solidno in po naj- v$f ^w nižjej cen izvršujejo. V>g I JOS. ŠUMI, I ^ v Fišerjevi hiši, Kongresni trg št, 13, m; | Plaču Je po najviši ceiii | Eibniški krompirj I nadalje I j fižoL kislo zelje, češminovo | i lubje, jeternik, Belladono J (norlce^ in vse druge rast- { j line in domaće pridelke. j | Prodaja po najnižji ceni garantirano I pravo (142-D I I selile. Umm krompirjii. j I JOSIP LEVC, J I trgovce |»rl ineMarMkoin mostu. | I^Marijaceljstetaiiljice^i ! :zi£u žielodec, j [ f.... fr",|j|Sajiji^i^^~| katerim sa ima nu tisočo ljuilij ! ' IJOi^u vt !■ ^^@S vrsten uspeh pri vsuh tiolcznih < l Iffl^f© JP\ji' *^-V| v ^'doden in so i epriikonljivo J 1 1^^ Žgffp*J ij ~Zmh sredstvo zoptr: pdiiuin.j lutnje < 1 1^5 ff*?ww 1 '^H S'"H*' ]»»*i jedi, sluh ii'Uuivv, < i IUSH^FFIlnlB^ '''^1 ^''s'(>> holfzui na vranići. J I u libi a 4ri i c d cilt a Kld-t r' tllc;itov H FMUIIit"£tlltK jup- Wviirii«,i -^|3 j I ^TROrFElSfJ Opozurjamo, da ae te išli- I | NUR ECHT BE1 liittiiMari.jiuel.JHke kai>],jic«Ml<»- ] t APOTHEKER TRNKOCZV lliVil-i° *HiU"" vl«knrniTniko(-zy , • L^lSSlilri^Jv Ljubljani. itfll~16) ] I Prodaja 4 I „LEKARNA TRNK0CZY" 1 | zravtMi rotovža v Ljubljani. 1 i jj&~ Ru/.pošilja se vsuk dan po jjuSti. "^ldli 41 I Kuverte s firmo I | priporoča po nizkej ceni "t „NARODNA TISKARNA" i U. TOMIES, ivama za stroje y Ljnlljani, tzaatoptiik . v llutUiupeštl, ]>reHkrbljiije dol,rt>-zinuu' trilolit«' vuljiinilke (Hart^ii^H \Vulzenstilhle), vllliidre* Hkrbve (Ant'zii^t.'), \si- npttrute, traiiNiiiiHi)«' in pripruve em ml ino. Naripi iu utirrti napravljajo ho pi> uiijnovejšili .skufinjah. Specijaliteta: V*mkovrHtue ž»i;« in wlro|'. su <»I>«1c1<»vm-ii}« it'HH- !'i«.'8krt)iiju hitro idočc paru«' Nlr-'j«- in varnoHlue parne kotlc. 'l'mli n;ipr;i\ lji«. pkiiiove motorje. Zaatopstvo Lt»ut;eii-M A' Wolf'tt nu Diiuiiji. In.dićirstanje psurrxlli stroje*^-, njih predeloTnuJc s J»uiMt>oiu, tlu Me privaruje pri kurllu. (836—1G ! ! Ure/, ki'lače kakor zrcalo svetli skornji! ! RICH. GAERTNER-JA teifeoče, franeosko, »epremočljlvo v„.t«ua ,nu»^ jj- momentno svetio mašilo za čevlje S ^^^^r&ćCfr kalereg« le«k «e tuđi v m»kroti ne zgubi. „Jedini" ^**1* v \(f\ &\ uruduo preiHkuni in za UHiije HOMitotlljivi propurut. ' ^fcJlVjL^ (cna Ht«'hl*»nlci 5O kr. Uaapošilja so pa: 2 stuklcuici za L-Bif^^r^H^r^? gld. 1.30, G steklonic gici 3.—, 12 steklenio glđ. 4.80 prostu pošt- h) K^Jtli^ Uvedeno pri c. kr. vojski. i787—r») "^"^■^'■^1"' Tovarna: Rich. Gaertner, Dunaj, Giselastr. 4, Part. Zaloge vL|ublJHiii: Alb. KUInvIkt, Ad. llitupimiimi in .Io». K«lil«'r, Ht;ill;u-. J. & S. KESSLER v BRNTI, FeidiiiaiKlove ulice si. H su., posiljuta proti poStneiuti povaetju: (130—2) ^,^aiSiflB^BI^B^B zastori] ln. fra.n.lro. MKB^P^^s^ zdajatelj in otlgi»onu ur-.^.rtik. I>r. Jiis.p Vušnjak. Lustnina in tisk „Nurodne Ti^kai'tie."