Gospodarske stvari. Zoper miši. V štev. 3. «Slov. Gosp.» se je poročalo, kako uničujejo miši na Murskem polju s pomočjo posebnih glivic. Toda miši imajo še mnogo drugih preganjalcev in sovražnikov, katere pa kmet le prerad prezira, ker jih premalo pozna, jih celo sovraži in preganja. Oni pa vkljub temu pridno opravljajo od Stvarnika izročeni namen; veliko dobrega storijo s tem kmetu, a ne zahtevajo ob sobotah plačila, Ie tu in tam se zmotijo in se v svoji strasti zakadijo raed golobe ali kure ter si izmed njih izberejo svoj plen. Vsak je že uganil, da govorimo o kanjah in skopcih, o jastrebih in mišarjih, o sokolih in postojnah, o srakoličih in orlih, o sovah in skovirjih, sploh o ropnih pticah, ki se živijo o mesu; kajti naštete niso vse, tudi ne poznamo vseh, ker jih ravno v naših krajih ni videti. — Največ miši in drugega škodljivega mrčesa polovijo kanje in sove. Kanja se zaleti iz zraka na svoj plen ali pa čaka na mlško kakor mačka; mož, ki se je s to živaljo natančneje pečal, zagolavlja v «P. L.,» da vlovi kanja na dan 40—50 mišij; na tisoče jih znosi vsaka kanja svojim mladičem, kadar se zvalijo. Lovi pa tudi kobilice, hrošče in druge škodljivce, še celo gada se loti. Ljudje sicer sovražijo kanjo, ker trdijo, da odnese veliko kur in piščet; a rnotijo se; tat, ki dela gospodinjam toliko Skode, jeze in preglavice, ni kanja, temveč jastreb, ki domačo perutnino prav «obrajta». — Sova in druge njej podobne ropne ptice nadaljujeio po noči, kar so pričeli prej našteti roparji po dnevu. Lovijo namreč miši in vsakovrsten mrčes; prej omenjeni opazovalec trdi, da jedna sama sova jedno noč 50 mišij svojim mladičem znosi. Koliko mrčesa ugonobijo potemtakem različne ptice roparice, tem več, ker potrebuje vsaka toliko živeža na dan, kolikor tehta sama; večinoma pa so te roparice precei velike in težke, nekatere se lahko raerijo z goskami. Škoda, katero res nekatere teh ptic gospodarjem, lovcem i. dr. napravijo, je v primeri z njihovim plenom vendar le nezdatna, je le nekak davek, katerega mora kmet rad ali nerad utrpeti. Koristijo in hasnejo mu pa te roparice In roparji pri vsem tem več, kakor mu morejo škodovati. Kar Bog naredi — vse prav stori. Pleve. Po zimi se tudi pleve lahko porabijo med krmo pri goveji živini, ker so prav tečne in za dobro prebavanje koristne. Živina se jih ne brani; le za ječmenove pleve ne mara, ker so ji preostre in postanejo lahko nevarne, škodljive; vsake druge pleve pa ima goved še rajši kakor golo slamo, ker so bolj gladke in mehke kakor slama. Za krmljenje se najbolj priporočajo pšenične pleve; veljajo pa tudi ržene; le na to je paziti, da niso preveč nesnažne, zaprašene ali celo plesnive. Pleve od ozimnega žita so za to boljše, ker so bolj trdne in jih goved pri prežvekovanju bolj občuti in zato tem bolj zdrobi; na tak način postanejo prav redilne; pa se tudi lažje prebavijo. Ni se bati, da bi povzročile kake bolezni v želodcu ali v črevah. To smo povedali o pšeničnih in rženih plevah. Nekoliko bolj nevarne so ovsene, ki so premehke in se rade spoprimejo v klopčič, zaostanejo v črevah in ovirajo s tem prebavanje. Še bolj nevarne so ječmenove, ker imajo prav ostre in trde rese, ki povzročijo vsled raalih, nazaj obrnjenih (zakrivljenih) kaveljčkov občutljive rane, celo vnetje govedi v gobcu, goltancu, žrelu, v želodcu in črevah. Včasih so take posledice prav hude. Zadelajo se v črevah, nastane zapeka, ki je navadno nevarna. Kdor se hoče vsem tem nevarnostim izogniti in ječmenove pleve polagati, iih naj polije s kropom, da odmehčajo; mehke ne morejo več toliko škodovati. — Ne smejo pa se polagati živini v krmo pleve, ki niso zdrave, ki so zadehnele, plesnive. V takih plevah je navadno veliko škodljivega trosa, strupenih zrnc in glivic. Teh sicer s prostimi očmi ne zapaziš, tudi s prsti ne otipaš; učenjaki pa so jih našli in preiskali s povekšalnim steklom. Vsled takih plev zboli živina, včasih celo nevarno in kar je najhujše na stvari, gospodar le težko najde pravi uzrok bolezni, žival tudi ne rnore povedati, zdravniška pomoč se zanemari ali sploh prepozno pokliče. Vsemu temu se lahko izogneš, ako naročiš, da se pleve poprej dobro prekuhajo in škodljive stvari v njih umoriio. Sejmi. Dne 12. februvarija v Poličanah (za svinje). Dne 14. febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Račah (tudi za konje) in v Brežicah. Dne 16. iebr. v Podplatu in Imenem (za svinje). Dne 17. febr. na Bregu pri Ptuju (za svinje).