Posamezna itevi tka stane 1 Din.
I „Straža“ izhaja vsak torek in petek. — I	Naročnina znaša: Letno Din 40'—, pol-
I	letno Din 20'—, četrtletno Din 10'—.
Položnice se bodo priložile eni prihodi 6#	07 ; ;i	r i rt f.
m#
MMNhHQÌ 10 -s -- -a'	'
mmmMUWmmWWWm
STRAŽ
I Rokopisi se ne vračajo. Telefon 290.
Sbbksì».-CT;n:.^c*B*eweM*eE6agHaHeB*mDs3
2. številka.
Maribor, 11. januarja 1927.
Letnik 19.
r Skupna delavska fronta — socijalistična laž.
Za sedanje oblastne volitve agitirajo j mariborski in drugi -socijal-patrijoti z laž-j jo, da gre za skupno delavsko fronto, za enoten nastop vseh socialističnih struj. Kako izgleda ta »skupna fronta«, dokazuje že sama lista, katero so socijalisti vložili in na kateri iščemo zaman zastopnikov 1 onih skupin, ki ne prisegajo ina »sooijali-[ zem« g. Kristana, še bolj jasno pa govori I o tej socijal-patrijotski laži samo glasilo > jugoslovanske socialno-demokratske štran • ke »Naprej«, ki piše v vsaki svoji številki i o tajnih vezeh, ki da obstojajo med voditelji naših socijalistov in zastopniki velekapitala. Po pisanju tega lista niso socijalisti, ki nastopajo tudi pri teh volitvah z lažjo o »skupni delavski fronti«, nič drugega, kakor sredstvo velekapitala, s katerim hoče razbiti in zasužnjiti slovensko delavstvo.
V svoji 53. številki z dne 31. decembra m.l. prinaša »Naprej« uvodni članek »Sred stva in metode kapitalizma«, v katerem dokazuje postavljeno trditev o omenjenih zvezah socijalistov z zastopniki kapitala. Ta velekapital si je znal zasužnjiti gotove voditelje delavskega gibanja in da bi premotil, vrže tuintam tudi delavcem kako drobtinico, da jih na drugi strani okrade za vse one važnejše pravice, ki jim pripadajo po vseh božjih in človeških postavah. »Naprej« pravi o teh drobtinah dobesedno sledeče:
»Drobtine, ki jih delavstvo dostikrat smatra za uspešno pridobitev, so često samo vaba, socijalne ustanove, uspavalno sredstvo, zaščitne naprave, zastrupljeni vodnjaki voditeljev plačancev kapitalizma. Spoznati, kje so zanjke in volčje jame, kje agenti kapitala, zahteva odprtih oči, truda, opazovanja, ki ga zmore samo zavedni, Nezavedni ne presoja, on verjame in uboga, za njega misli agent-pastir; nezavedni ne polaga na tehtnico, on se zanese na poštenost svojega voditelja, ki tako lepo govori.«
Tako opisuje glasilo neodvisnega sod-jalističnega delavstva voditelje tistih, ki se danes ponašajo, da so edini pravoverni borci za delavske interese in predstavlja njihovo prečudno pot, ki je vodila »od Bele Kuna do Koruna, od socijalnega patrijotizma do udarniškega fašizma in mestoma bila posuta z zlatom, ki ga je v bankah še vedno dosti.«
Ta pot jih je pripeljala tudi do izdajstva delavskih interesov pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico, pri katerih so očivid-no podprli samostojne demokrate in jim omogočili veliko število mandatov. Zato so pa bili za svoje delo tudi dobro pripravljeni in »Naprej« pravi, da so »razpolagali z ogromnimi svotami neznanega izvora, z dnevnikom in volilni aparat so imeli v rokah. Volilni red, ki so ga bili
izdelali, je prikrojen na vse mogoče sleparije, slabšega bi ne zmogel noben kapitalist; tisočem delavcev j enaravnost onemogočil izvrševanje volilne pravice. Patriarh socijalpatrijotov je po pravici rekel: kdor bo vodil volitve, ta bo zmagal. Mislil je na teror in goljufije. (Mišljen je tu g. Anton Kristan.) Istotako je davno pred volitvami izjavil na tivolski konferenci zbornični tajnik Filip Uratnik: »Malo bo že treba po-goljufati!« Uslužbenec, ki ga plačuje delavstvo, je pozival na goljufijo zoper to delavstvo!«
Toda »zastopniki delavcev« so šli še dalje, zagrešili so še hujše stvari:
»Izdali so parolo: Delavska zbornica de lavcem! To geslo pa so sami prvi zatajili s tem, da so zbornico že pri volitvah razbili na zbornico »umazanih« delavcev in gosposko zbornico nameščencev. Zaradi par mandatov so postali razbijači, zatajili so razrednost delavstva in postali separatisti. Na listo nameščencev niso postavili ne enega delavca, pač pa so vštulili delavcem celo armado nameščencev.«
Tako sodbo izreka glasilo neodvisnih delavcev nad ljudmi, ki so se razkoračili tudi sedaj ter postavili listo »združenih delavcev«, na kateri pa se, vsaj v Mariboru, nahajajo zopet sami uradniki, učitelji in profesorji. »Umazani« delavci ocividno ne zaslužijo časti kandidatov. Kljub temu bosta »Delavska politika« in »Volksstimme« vpili, da se bije boj za »svete pravice delavstva proti kapitalizmu«, samo da jim vse to kričanje ne bo pomagalo niti do enega samega poslanca, kajti tudi »umazano« delavstvo ve prav dobro, kdo se bori proti kapitalizmu dejansko in kdo samo zato, da bi prikril svojo umazano in izdajalsko kup čevanje z njegovimi krvavimi žulji.
Politični razgovori in beležke,
SEJA SDS.
Za pogrnjeno mizo sedi pet v frake oblečenih prvakov SDS, ki živahno gestiku-lirajo, šušljajo in mrmrajo. Vidi se, da
stoje pred zelo važno odločitvijo. Končno se dvigne predsednik Boltažar, si obriše usta in otvori sejo.
Boltažar:	Gospodje! Velečastiti
zbor! Volitve so tu.
G a š p a r : Saprabolt.
Boltažar: Tu so in mi nacijonalisti in demokrati in državotvorni elementi...
Ga špar (ga prekine): Tisto pa, tisto.
M ih a : Živio!
Boltažar: Mi nacijonalisti in demokrati smo bili vedno odločni borci za koristi naroda in države. Te koristi so nam bile vedno sveta stvar, ker so koristi naroda in države sploh naj svetejša stvar in jih je zato treba čuvati, kislim, da ste vsi za to, da čuvamo tudi še nadalje koristi...
G a š p a r (ga zopet prekine) : Da, koristi je treba čuvati.
Boltažar: . . . naroda in države.
Pepe (jezno): Kaj »naroda in države«, koristi je treba čuvati. Ko-o-oristi! Razumeš! Tu smo sami, nihče nas ne sliši, zato govori brez fraz. Te so potrebne za narod; za nas niso.
Boltažar: Pst! Lahko bi le kdo poslušal. Di Klerikaltzen, Radikaltzen und di verfluchte deutsche Partei imajo povsod svoje špijone.
Pepe (Gašparju) : Stopi, pa poglej, če ne čepi kdo pred vrati.
G a š p a r (gre k vratom, jih odpre in pogleda na hodnik).
Pepe (nervozno) : No?
G a š p a r : Nikogar ni! (Zapre vrata in se vrne.)
P e p e : Torej naprej ! Kaj sem že hotel reči? (Se praska za ušesi.)
Miha: Tisto o narodu in državi.
P e p e : Aha, ja! Tukaj, ko smo sami, nas vendar ne boš farbal z narodom in državo! Mi smo sodelovali pri Mestni hra minici, pri Slavenski banki in pri Agro-Merkurju in vemo, da je važna samo korist. 0 tem treba, da se pogovorimo. Govori torej po domače, saj mi nismo narod; mi srno voditelji.
Ga š p ar : Tako je!
Boltažar (vzdihne): Torej, naj bo. Gospodje! Velečastiti zbor! Volitve so tu in potreben je mandat.
G a š p a r : Tisto pa, tisto. Potreben je, potreben.
P e p e : Jaz mislim, da vemo vsi, da je potreben in da preidemo dalje k vprašanju: »Kako ga dobimo?«
Boltažar :	Potrpite malo, razložim
vam sijajen načrt. Treba bo osnovati koalicijo vseh strank in postaviti skupno listo, katere nosilec bom jaz.
Gašpar : Bravo!
Pepe: Kaj bravo, ko veste, da iz te moke ne bo kruha. Kdo bo pa šel z nami? Saj veste: »Slavenska« . . .
Boltažar: Kaj »Slavenska«? Kdo pa ve, kako je bilo?
Pepe: E, moj dragi, di Klerikaltzen und di Radikaltzen ...
Janez (se prebudi): Nieder! (Zopet zaspi.)
Bolt a žar (jezno): Na, dobro, gremo pa z Nemci; mit die Deutschen!
P e p e : Si jo zahiral. Po toči zvoniti ne pomaga. Nemci gredo s klerikalci in radikali.
B o 11 a ž a r :	Gospoda! Slavni zbor!
Mislil sem, da ste bolj pametni, kakor ste. Kaj nas to briga, če imajo Nemci s klerikalci in radikali skupno listo! Glavno je, koga bodo volili. Die Deutschnationalen ne bodo g’asovali za verfluchte Izdajalcen a la idr. Mühleisen, glasovali bodo za one, ki so verni svoji napredni stvari in fraj-zinig. Takega moža imamo v svojih vrstah in to je Herr Johann Südmark.
Janez (se prebudi): Heil! (Zopet zaspi.)
Gašpar : Bravo!
Miha: Živio!
Pepe: Gospoda! Jaz se strinjam. To je rešitev.
Gašpar: Saprabolt.
Pepe : Ampak — kaj bo rekel narod, jugoslovanski narod?
B o 11 a ž a r: Mislil sem tudi na to. Herr Johann Südmark bo naš kandidat za Nemce, za Slovence in za jugoslovanski narod ga pa prekrstimo v gospoda Jovana Jugoviča.
Gašpar: Saprabolt! Ein schöner Name, ein feiner Name.
M i h a : Ganz serbisch.
B o 11 a ž a r : Ja, ganz serbisch in to bo vleklo. Zanj bodo glasovali Nemci, Sloven ci, Hrvati, Srbi in Jugoslovani.
Gašpar: Ganz richtig!
Boltažar:	Gospoda! Vidim da ste
vsi za to, zato ni potrebno g^sovanje.
Janez (se prebudi): Glasovanje? Jaz sem za to! (Dvigne roko.)
Boltažar:	Je soglasno sprejeto
(Sede.)
Gašpar:	Einstimmig. Es lebe Hen
Abgeordneter Johann Südmark!
Vsi: Neka živi Jovo Jugovič. (Pojo:) Es lebe unser Kandidat, der edle Mann von Kerzenberg, ein Deutscher — zraven demokrat, von nun an: Jovo Jugovič!
On moder je prebrisan ptič: der Herr Müh1 eisen Izdaiautz, pred njim je le ein armer Kautz, pred Jovanom von Kerzenberg.
Zastora
IM KAFFEEHAUS CENTRAL.
Demokrat: Guten Tag, Euer Hoch wob1 geboren Herr Schmied, erlauben Sie!
Nemec: Prosim, prosim!
Demokrat: Es sind Wahlen.
Nemec: Jo, jo.
Demokrat:	Warum geht® Ihr Deutsche
mit den Karika1 cen und diesen ver-* fluchten Radikalen?
Nemec: Jo, jo.
Demokrat: Ihr bahts ja immer freisinnige und fortschrittliche Leut und wir Demokratzen san auch fortschrittlich und freisinnig. Gehts mit uns, mir san ja Brueder in unserem Program.
Nemec: Jo, jo.
(Drugi dan pa je prineslo »Jutro«, naš
najbolj informiram dnevnik, poročilo.
da bodo Nemci volili demokrate. Pa ne, da je bil ta razgovor tudi za šalo?
SAMOSTOJNI DEMOKRATI OSAMLJENI.
Samostojnim demokratom se pri volitvah v oblastno skupščino salamensko slabo godi. Vse jih je zapustilo, vse jim je obrnilo hrbet. Nobena poštena stranka noče iti z njimi. Mirno lahko rečemo, da tako osovraženih ljudi pač ni nikjer, kakor so samostojni demokrati. Pa tudi ni drugače mogoče. Ali se še spominjate, mariborski vo-iilci, kako so samostojni demokrati divjali in delali pred dvema letoma, ko sta bila v vladi Pribičevič in znani dr. Žer jav? Koliko bridkih solz so takrat pretočile obupane žene in zapuščeni otročiči, ko jim je kruta roka brezsrčnega dr. Žerjava prestavila može in očete iz Maribora, oziroma iz Slovenije v Srbijo in Macedonijo! In vse to je storil dr. Žerjav po nasvetu mariborskih demokratov dr. Lipolda, dr. Kodermana, dr. Reis-rnana, tajnika Špindlerja in drugih demokratskih poglavarjev. Kateri mož poštenjak bi še mogel podpirati in se vezati pri volitvah z demokratskimi nasilneži?
Demokrati so v Mariboru za oblastne volitve pri vseh strankah iskali zaveznikov. T.kali so pri radičevcih, trkali pri narod-lih socialistih, gospod podžupan dr. Lipold :e celo sramežljivo potrkal pri Nemcih Pfrimerju in Glaserju. Pa nikjer niso bik uslišani; povsod so jim pokazali vrata. Le m del narodnih socialistov se je obesil kot irivesek demokratom za pete in posodil demokratom celo nosilca liste v osebi gospoda Johorka. Dr. Lipold, Weixl in drugi demokratski velikaši si niso upali biti nosilci lemokratske liste, ker dobro vedo, da so ■krajno nepriljubljeni, da bo 23. januar v Mariboru brez sledu odnesel demokrate, za-o so milo prosili g. Mohorka, da on dne
13.	ianuarja slovesno pokoplje zadnje ostante demokratske stranke.' Pa pri tem pogrebu lemokratske stranke na dan volitev z gosp. Iohorkom nikakor ne bodo šli vsi narodni •■ocialisti, temveč spremljala ga bodeta le g 'obravc in g. Tumpei, — eden kot organist, Irugi kot mežnar — in nekateri maloštevilni ninistranti. Vsi drugi resni možje iz narod• io socialne stranke so si rajši napravili svo-o listo skupno z radičevci in davidovičevci, ìa kateri kandidirajo res pošteni in zna-ajni možje, kakor so prof. Ribarič, prof. Ir. Rostohar in dr. Faninger.
Ker bo lista prof. Ribariča potegnila za •eboj brez malo izjem skoraj vse narodne '.ocialiste, ne bo demokratska lista g. Mohorka dobila niti 800 glasov. Tako bodo dne
23.	januarja popevali ubogi demokrati pod /odstvom gosp. Mohorka znano žalostinko: «Zapuščen, zapuščen . . .«
KANDIDATA SDS NITI V DOMACI FARI NIKDO NE MARA.
Samostalni demokrati si delajo v Mariboru '•orajžo s tem, da širijo vesti: v mariborski okolici bo SES dobila vsaj dva poslanca. S tem hi Žerjavovci samo radi lovili kaline. Nam pa je znano, da SDS v mariborskem okraju ne bo dobila niti polovice količnika.
Imamo poročila iz vseh župnij in povsod ista: Za samostojne demokrate nihče ne mara. N. pr. kandidat SDS Smonig v svojem domačem kraju nima letos niti toliko pristašev, kolikor jih je imela SDS pri zadnjih volitvah. Na Novega leta
ckn je prišel Smonig na volilni shod SLS. Vse se mu je posmehovalo. Ljudstvo je mnenja: Smonig naj le žemlje peče, politiko pa naj pusti uri miru.
Niti enega Svečinčana ni bilo, ki bi ga bil hranil.
Kakor je propadla Slavenska banka, tako bo propadla 23. januarja tudi SDS. Njeni kandidati pa bodo padli skozi rešeto.
Kako zna dr. Lipold »potegniti.« Mariborski demokrati poznajo svojo slabost. Jih je pač salamensko malo. Zato kaj radi vstopijo v kak »blok«, da bi pod plaščem drugih strank zlezli navzgor ter zakrili malo število svojih pristašev. Tako so tudi a sedajne oblastne volitve iskali zaveznikov. In »prav narahlo« so potrka1 i tudi pri Nemcih ter skušali pri njih izvedeti, če bi ;e da?o »kaj napraviti«. To se pravi po diplomatsko: »Demokrati so pri Nemcih son dirali teren za skupen nastop.« To diplomatsko misijo je prevzel sam g. dr. Lipold, ki je »sramežljivo« povprašal gosp. Pfrimerja in Giaserja, če bi bi’o kaj? Ko e je pa zvedelo po mestu, da je g. dr. Lipold govoril z g. Glaserjem in Pfrimerjem n iskal zveze z Nemci je pa hitel izjav-1 jati v »Taboru« in »Jutru«, da je res govoril z Glaserjem in Pfrimerjem, da pa v pogovoru z omenjenima nemškima gospodoma ni resno mislil na volilno zvezo z Nemci, temveč je napravil le šalo ter jih zbadal in potegnil. To si bo treba Mariborčanom dobro zapomniti, kako dr. Liro1 d zna delati šale in kako zna pri pogajanjih druge »potegniti«. Res! S šalji imi gospodi, ki v slučaju neuspeha pri razgovorih druge tako imenitno »potegnejo«, se ne da resno pogajati!
AGITATOR.
(Resnična zgodba iz današnjih težkih dni.)
Brezposeln sem bil. Kdo bi pa dandanes ne hotel biti brezposeln ko pa je to najlažji posel. Videl pa sem. da je Maribor zadek grozna nesreča. Klerika’ni zmaj se je napihnil. Nič več ni le zmaj, ampak je lintvrn, vse se ga boji, pomagaj kaj bo iz lega. In ko sem tako gledal, kako se ta lintvrn b'iža mestu, pa kako si nekateri rokave vihajo in pljujejo, a vse nič ne pomaga, sem si mislil, da bi jaz ta posel razumel in sem se kar prvemu ponudil, ki je bil že kar rdeč od strahu.
Neznanec me je peljal na Ruško cesto. Tam so me čisto preparirali. Bahun me je vrgel v rdeči tolmun, Relejen me je za pete ven potegnil, Ošlak me je polakiral, Grčar me je nabunkal, da sem bil ves grčav. Favai je zažvižgal in obred je bil gotov. Jaz sem mu zdaj rekel: »Daj daj« dobil sem novca in sem postal socija’isNčni agitator. Okrog vratu sem si privezal rdečo kravato in sem koračil po sredi mosta nazaj v mesto. Po’icaj se me je vstrašil, vozovi so se mi izogibali, še lintvrn bo stre petal pred menoj. In ženske, ki tukaj na trgu prodajajo gosi in purane, so se zagledale v mene. Škoda, da nimajo volilne pravice. Tu pa se je pokazalo, kake privlačne sile imam. Vsi purani po trgu so zagnali strašni vriše, potrgali so vezi, pa hajdi za menoj! In kočijo smo pedali preko trga! In sem izpregovoril: »Vodici Maribora, tako vsi za rdečo zastavo, kakor ti purani, pa m bo sam lintvrn prestrašil!«
/
Šel sem korporativno v »Gambrinus.« Jaz grem sploh povsod korporativno, kakor socijalisti. Tam je bil shod pod nemilim nebom, kajti mrzlo je bilo, A nas to ni strašilo. Straši nas samo ta klerikalni lint-vrn. Začel sem govoriti. Govorim sploh u-traikvistično, že zaradi lintvrna, pa tudi da se čuje moja volksštimca. In sem rekel: »Gospodje, meine Herren, lintvrn je tu!« Mene samega je strah prevzel, da nisem več vedel naprej. Tedaj pa je začel nekdo za menoj govoriti, nag’o in trdo, kakor bi rženo moko mlel: »Sodrugi! Mii nismo na magistratu, so drugi! Mi nismo popravlja l mestnih cest, so drugi! Mi nismo zidali sta novanj, so drugi! Mi nismo pomagali občanom, so drugi! Mi imamo sicer 1. skrinjico, pa zmagali so drugi!« — »Narobe narobe«, je zdaj obupani sufler zavpil zr menoj, a jaz sem prišel že v ogenj. Svet; jeza me je popad'a in začel sem govoriti kot bi sveto pismo bral: »Resnica je, kar sem povedal, zato se bo tudi uresničilo, dr prvi bode poslednji! Naš program je — smrt, mi mislimo le še na konec. Naše delo je krematorij, naj se natančno pokaže da nas bo vse vkup vrag vzel. Kajti z nami se je v tem nevarnem času, ko se bliž. lintvrn, zgodilo nekaj hudega. Imeli smo voditelja Etbina Kristana, ki bi naj nas vodil, a kaj se je zgodilo? Ko je sv. Jožef be žal v Egipt, je svojega os'a seboj vzel. Ko pa je Etbin Kristan zbežal v Ameriko jc nas tu pustil. In zdaj prihaja lintvrn. Hitre pripravimo krematorij! Boljše je, da častno poginemo kot pa, da na sramoto nas še dalje socijaliziramo. Na boj, brez upa na zmago!«
Ploskali so, a rdeči so bili, kakor moje kravata. Po shodu, ko sem se vračal domov in smo šli vsi v vrsti čez Glavni trg sem mislil, da sem že mariborski župan. Ali tam se mi je zgodilo nekaj, česar nisem pričakoval. Dopovedali smo mi, da nisem prav govoril. Po’ožaj sem takoj razumel. K sreči, da imajo pobite šipe, en skok in cmok na cesto, pa sem bil zope' brezposeln. Hvala Bogu, da je ustvaril ve' volilnih skrinjic bom pa še drugje poizkusil. Kajti človek sem, ki hoče delati, zato naj živi moje pošteno rokodelstvo!
Skrb SDS za male ljudi.
K POLOMU SLAVENSKE BANKE.
Pred nekaj dnevi smo citali v »Jutru-opazko, da bi bilo priporočljivo, pustiti »rezervo, ki jo nareka jo višji interesi« pri obravnavanju vprašanja S'a venske banka na strani in spregovoriti odkrito besedo v tej zadevi. Sledeč temu pozivu, bi za enkrat izjavili to-le:
Položaj, v katerem se nahaja Slavenska banka, je povzročil že dosedaj malim via-gate’jem največje neprilike in stiske. Po večini so to mali siediteli, ki so zbirali od svojih skromnih zaslužkov dinar po dinar kot ma1« rezervo za trenutke potrebe. Sedaj v zimi, ko bi rabid te krajcarje za obleko, kurjavo in slučaj bo’ezni, ne morejo do svojega denarja in se tresejo v strahu, da ga izgube popolnoma, ali do znatne višine. Več kot tri mesece se zadeva vleče in do danes se jim ni povedalo, ali bo mogoča tiha likvidacija z vsaj delnim izplačilom njihovih vlog, ali pa morajo računati
na konkurz, pri čemur morajo računati s popolno izgubo svojega denarja. Beremo izjave in predloge, beremo o konferencah 7 trgovskem ministrstvu, beremo o sanacijskem načrtu ministra, stvar se pa ne ga ne nikamor. Slišimo o neki »samopomoči« upnikov, ki so dvignili iz blagajne banke, »ar jim pripade. Upnikov se vsled tega poiašča vedno večje razburjenje in ner-oza. Vedno bolj ogorčeno vprašujejo: ker e vsa javnost, kdo je zakrivil izgube pri Slavenski banki, zakaj se pozvane oblasti ne zganejo in ne pritegnejo krivce energično k prispevanju deficita in povejo jasno: toliko in toliko premoženja je tukaj,
0	se razdeli po tem in tem ključu in za ostanek —če bo— počakajte ali ga pa odpišite. Res je čudno: če zapade mali trgovin v težkoče, mu je precej državni pravd-
aik za petami, če pa gre za izgubo okoli '0 milijonov in to ne v izgubo bogatih fa-ubkantov, ampak najubožnejših slojev, viiimo, kako krivcev ni mogoče najti — kakor ribe so se izmuznili skozi luknje akcijskega zakona. Mogoče, da je stvar juri-lično komplicirana, a za javnost je jako jednostavna. Minister trgovine je označil :ot odgovorne:	sedanji in bivši upravni
cvet, dunajsko Länderbanko ter Trboveljsko družbo, in razdelil med nje prispevek : deficitu. Ta zapoved ministra ni imela ičinka, deficit ni krit, prizadeti pa posku-ajo odgovornost prevaliti eden na drugega. Vsak človek pa si pravi: Trboveljska iružba zasluži letno lepe milijone z delom k o venskih rok — njena moralična do'ž--lost je, da najizdatnejše prispeva pri gospodarski katastrofi Slovenije. Kakor čujemo, je ta družba k temu do precejšnje me-e pripravljena. Odgovorni gospodje Län-lerbanke sedijo na Dunaju in v Parizu na rje torej ne moremo neposredno računa-
i.	Domači upravni svetniki in ravnate1 ji pa žive med nami. Videli smo začetke njihove bančne karijere, videli smo jih na ie’u in vidimo uspeh njihovega de’a. Poma1 i smo jih kot skromne, majhne uradnike. videli smo jih, kako so se vedno borj in bo1] obogateli, kupovali hiše. vile in avtomobile, postali tesni prijatelji ministrov, neki finančni ministri strank, bili v ospredju javnih škandalov, vidimo pa tudi uspeh njihovega dela: dve propadle banke in njih privatno premoženje, ki šteje v mnoge milijone.
Sedaj pa pride to, kar je — ostudno. Jeden teh gospodov, ki je dne 4. septembra m. 1. izjavil, da je po svojem premoženju največji gospod S1 oveni je, pred katerim
1	eži vse na trebuhu«, eden od teh gospodov je 12. novembra prošlega leta izjavi1 / trgovskem ministrstvu v Beogradu, da je brez premoženja, ko je šlo za to, koliko bo prispeval k sanaciji Slavenske banke. Ta gospod je pa bil leta neomejeni gospo dar Slavenske banke, ta gospod je pripeljal Länderbanko v Jugoslavijo. Ta gospod ima sredstev dovo1], da si najme najboljše naše juriste, da mu pomagajo uiti skozi vrzeli zakona — a to mu ne pomaga nič. Ce-’a javnost kaže nanj s prstom in ga označuje kot g’avnega krivca. Naj se ta gospod ne moti: njegov intimni prijatelj ni več mi nister in ni več vsemogočen v Sloveniji. Vemo, da za tega gospoda stvari kakor javno mnenje fo mwaliènt dolžnosti was*
proti javnosti niso obstojale, dokler ga je branil njegov ministrski prijatelj s svojimi žandarji. Sedaj bi mu priporočili, da se ! na te momente malo bolj ozira. In javno mnenje zahteva od njega, njegova moralna dolžnost mu nareka, da žrtvuje znaten del svojih milijonov k sanaciji Slavenske banke in omogoči njeno tiho likvidacijo. Če bi pa tem argumentom ne bil pristopen in še vprašal: zakaj, čemu? — potem mu pa predložimo točen račun o njegovih zaslužkih pri 143 vagonih svinca, s kurirskimi legitimacijami in kovinskimi firmami v Nemčiji. Videli bomo, če se za te kupčije državni pravdnik ne bo zanimal. Ta gospod bo pa menda vsaj tega upošteval, če ne upošteva mnenja poštene javnosti.
S tem smo — upamo — ustregli »Jutru« jn g. dr. Žerjavu ter dr. Lipoldu, in dovolj čisto pili iz »rezerve«.
VRNITE MI 310J DENAR!
Na naslov naslednjih firm: Slavenska banka, SDS in odvetnik dr. Lipold.
Pred leti sem prodal posestvo. Na nasvet nadučitelja R. sem vložil kupno vsoto v Slavensko banko. Ko sem hotel jeseni leta 1926 dvigniti par stotakov, da si kupim nekaj toplega perila za zimo, so mi v banki rekli: Nimamo denarja. Pozneje sem zvedel, da je Slavenska banka ustavila plačila. V »Slovencu« pa sem čital, da je dobil g. dr. Franjo Lipold, vodja SDS v Mariboru vsoto Din 125.000.— izplačano od te banke kot darilo in da Lipoldu o tem denarju ni treba polagati računa. Samostojni demokrati! Ce ste poštenjaki, vrnite mi moj denar. Saj ga nisem ukradel. Protestiram, da bi SDS z denarjem ubogega starčka uganjala svojo nesrečno politiko!
Vrnite mi moj pošteno vam shranjen denar!
e nimate za volitve in politiko svojega denarja, pa pustite politiko na miru! Saj vas tako nihče ne mara!
Odbor upnikov Slavenske banke v Ma-
'iboru je ugotovil, da ie vseh onih malih /log po 20—500 Din, katere je prevzela Slavenska banka od nekdanje mariborske /skompitne banke, za 800.000 Din. Koliko ?e bo povrnilo tem revežem, se še ne zna. Kako se je gledalo pri tej banki na te ma-'e in revne vlagatelje, nam govori najbolj jasno dejstvo, da je plačevala banka tem malim ljudem za ulpge 4% — največ pet, a zahtevala je od prosilcev za posojila od zgoraj omenjeno svote celo 28%'.
DA NE BO POMOTE!
V mestu Maribor je naša volilna Skrinjica druga, to je: postavljena bode na dan volitve dne* 23. januarja na drugem mestu na vseh voliščih. — Prva, tretja in četrta so same nasprotne skrinjice.
Na deželi v vseh okrajih in v mestu Celje, kakor tudi v mestu Ptuju, pa je naša Skrinjica povsod prva, t. j. postavljena je povsod na prvem mestu. V mariborski oko lici se naj torej nihče ne zmoti. V Studencih, na Teznu, na Pobrežju, v Krčevini, v Kamnici, Lajtersbergu, Sv. Petru in sploh posod izven mesta je naša Skrinjica prva.
Samo v mestu Maribor je na vseh devetih voliščih druga!
V petek, dne 14. januarja 1927 ob pol 20. uri zvečer
vsi na
VOLILNI SHOD SLS V MARIBORU r dvorani Zadružne gospodarske banke! Govorita :
načelnik SLS dr. Anton Korošec in
kandidat SLS za mesto Maribor dr. Josip
Leskovar.
Iz Maribora.
Koliko volilcev ima Maribor? Dozdaj je vpisanih v volilnih imenikih v Mariboru vsega skupaj 6620 volilcev in sicer: V I. okraju 1493, v II. okraju 1642, v III. okr. 725, v IV. okraju 898, v V. okraju 1887. Ko bodo rešene vložene reklamacije, se bo število volilcev nekoliko spremenilo.
Kje bo zborovala oblastna skupščina? Mariborčani si terejo glave z vprašanjem: »Kje bo zborovala oblastna skupščina? Kje bodo nastanjeni oblastni uradi?« Nekateri hočejo spraviti vse v kazinsko poslopje, drugi pa v Narodni dom. O Narodnem domu se posebno govori v krogih Posojilnice, ki je lastnica Narodnega doma. In Posojilnica je menda že uverjena, da pride oblastna skupščina s svojimi uradi v Narodni dom, kajti po poročilih v demokratskih listih je Posojilnica zato že odpovedala s 1. februarjem prostore marib. Čitalnici in Reismanovi Ljudski knjižnici. To seveda patentiranim »mladinom« v demokratskih vrstah ni prav. Pravijo namreč: V oblastni skupščini se bodo šopirili le »klerikalci«; zakaj bi demokrati skr-bèli tem preklicanim »klerikalcem« za prostore! Tudi mi pravimo tako. Oblastna skupščina si bo za se in za svoje urade že našla potrebne prostore, ne da bi se vezala na »dobro plačano milost« demokratske gospode okrog Narodnega doma. Posojilnica seveda dobro zna, da je Narodni dom zelo nepraktična stavba, ki nič ne nese, zato bi to stavbo rada »zaribala« za d race mili ione oblastni skupščini ter z našo oblastno samoupravo po znani demokratski metodi napravila »dober kšeft«, za sebe pa postavila novo in bolj praktično hišo. Mislimo pa, da takozvana »klerikal-
na« večina v oblastni skupščini tudi ni 1 padla na glavo, da bi si dala od gospodov j demokratov za visoke milijone pokloniti j tako »dragoceno milost«, kakor je neprak- * tični Narodni dom.
Maribor oh prevratu. Kmalu po prevratu sem šel nekoč preko Grajskega trga. Dva šolska paglavca sta se tam suvala in drug drugega obkladala z raznimi priimki. Mestni cestni pometač sliši to grdo »cunovanje« in potegne vsakega paglavca pošteno z brezovo metlo, rekoč: »Ali sta pri Spanhaklu v šolo hodila?« Drugi pometači so glavno odobravali vzgojno postopanje svojega tovariša ter žalostni pristavili: »Kam bomo prišli, če bo mladina tako unmanirlih«.
Maribor ob času podžupana dr. Lipolda.
Po naključju mi je prišlo na železnici v roke »Jutro« z dne 24. decembra 1926. Ne berem drugače tega lažnjivega lista. Takrat pa opazim v listu na drugi strani naslov: »Izjava podžupana dr. Lipolda« ter jo preberem, misleč: »To mora biti nekaj posebnega, »ker se g. dr. Lipold podpiše.« Izjava je bila naperjena proti naši stranki. G. podžupan v začetku čisto pravilno imenuje našo stranko Slovenska ljudska stranka, kakor se stranka res sama imenuje. Proti koncu izjave pa nas imenuje »klerikalce«, kakor se mi nikdar ne imenujemo, z drugimi besedami: g. podžupan daje pristašem SLS tak priimek, kakor si ga pristaši SLS sami nikdar niso dali, ali po mariborsko: g. podžupan nas »cunuje.« Med olikanimi ljudmi se »cunovanje« obsoja splošno in tudi v šoli je prepovedano, tako da g. učitelj take paglavce, ki drugim dajejo »priimke, pošteno našeška. Gospod dr. Lipold! Pozivamo Vas, »da javno izjavite, od kedaj imajo mariborski podžupani pravico, da smejo v podpisanih izjavah s slabozvočnimi priimki obkladati svoje someščane?! Ali je tako postopanje kulturno ?Ako smatrate Vi, g. podžupan, to za »napredno« kulturo, potem je imela Slavenska banka čisto prav, da Vam je nakazala 125.000 Din za »kulturne namene«, kajti bilo ji je najbrž znano, kako gg. demokrati pojmujejo »oliko in kulturo«, in želela je z izdatnimi podporami demokrat sko »kulturo« postaviti »na drugo in novo podlago.
Socijalni demokratje so pred vsakimi volitvami za lajšanje stanovanjske bede in za takojšnjo rešitev vseh drugih perečih socijalnih vprašanj. Ko so vladali socijalni demokratje mariborsko občino, niso pozidali niti ene stanovanjske hiše in se niso resno lotili preureditve in modernizacije niti enega od že obstoječih dobrodelnih »zavodov in organizacij. Njihova edina skrb je bila: svoje ljudi poriniti na razna mesta na magistratu. Odkar socijalpatrijoti nima jo več glavne besede pri občini, se je zidalo in se še bo, posebno skrb je pa občina »pod dr. Leskovarjem posvečala odstranitvi socijalne »bede po raznih starostnih in deških ter otroških zavetiščih. Mariborski socijalni demokratje so si lepo osvojili ekspozituro Delavske zbornice v Mariboru, kjer se plačuje mastno tajnik, ki pa nič ne dela in povrh »se je osnoval med socijalpatrijoti poseben odbor, ki se ukvarja z nabiranjem prispevkov za pozidavo krema-
torija v Jugoslaviji. »Nimajo revnejši sloji ne obleke, ne živeža, a treba bo poskrbeti »za toploto po »smrti in radi tega je sedaj glavna skrb voditeljev mariborskih socijal patrijotov — krematorij. Povedano si naj mariborski volilci delavci in železničarji dobro zapomnijo za bodoče oblastne volitve!
Napredni kulturni delavci med seboj. —-
Odkar so dobila mariborska »napredna« kulturna društva od Slavenske banke potom dr. Lipolda »podporo« 125.000 Din, je napredovanje napredne kulture očividno. Ustanovili so že brezštevilno raznih zvez, »ki pa vse — spe, vzdramijo se kvečjemu enkrat na leto, kadar se vsedejo odborniki pri občnem zboru za »dobro založeno mizo ter si v napitnicah drug drugemu izrekajo priznanje za požrtvovalno delavnost. V Mariboru imajo Dramatično društvo, ki ima na razpolago krasno dvorano v Narodnem domu, pa od svoje ustanovitve še ni imelo nobene predstav; imajo svoje preda vatelje, pa dosedaj še nobenega nismo sli-»šali, skratka, v »naprednih« krogih Maribora vlada popolno mrtvilo, agilna so samo razna omizja v kleteh in gostilnah. Zato pa so »demokratski kulturni delavci ponosni, »da so si že v laseh radi vprašanja, kdo ima več zaslug. Posebno hud je ta spor pri Ljudski knjižnici, ki edina še dela, pa ne radi tega, ker jo vodijo demokratje, ampak, »ker jo »podpira vsa javnost. Za vodstvo te knjižnice se pulijo že dolgo časa. Med tem sporom pa je napredna posojilnica v Narodnem domu napravila nov ko rak za povzdigo »napredne« kulture v Mariboru — odpovedala je Ljudski knjižnici dosedanje prostore ter jo postavila na cesto, ker bi rada napravila z Narodnim domom boljši kšeft ter spravila v njega novo izvoljeno oblastno skupščino. Prvo je denar, potem »pride šele vse drugo!
Oglasni del „Straže".
NAJBOLJŠE CRNO VINO (DURCHFALL-WEIN)
je dospelo iz Francoskega, firma Petovar, reference »Jutro«. SDS za Maribor ga jc že naročila tri vagone, za vsakega kandidata en vagon. Točilnica se odpre v ne deljo, dne 23. januarja 1927. Ker ga kan-didatje SDS sami ne bodo izpili, naj se gr poslužijo tudi socijalpatrijotje. Ker je vino močno učinkovito, se ga sme piti le samo s cuceljnom, ki jih prodaja Weiksl na auis-verkauf.
ZASTONJ STANOVANJA!
V vseh stanovanjskih hišah, »ki jih je po stavila socialistična večina tekom »treh le' svojega vladanja na magistratu, se_ oddajo stanovanja zastonj. Prošnje je vložiti osel» no na g. Bahuna pod »šifro: Rdeča marela.
ZAVAROVALNICA.
Ker se »bliža 23. januar, »sodni dan, ko bo mnoge zadela nesreča pogorevščine, svetujemo, naj se vsi, ki jim ta nesreča groz:, takoj zavarujejo pri družbi »Krematorij«. Sprejema se brez »premije. Izplačujejo vo lilci. Oglasite se pri »Volksštimci«.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Anton Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
izdajatelj: Konzorcij »Straže«, predstavnik: Januš GolčC, novinar v Mariboru,