piŠMi^MMM _
Največji slovenski dnevnik • y ^dnd^tuh drtavak
VeU« we leto - . .	$6.00
Za po! leta - - . - »	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inoxoutvo celo leto	$7.00
a
Listslovenskihdelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in' the I Ubited States. ■ .
Issued enrery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
ta n
TELEFON: CORTLAKDT ^876.		Entered a« Bncond Olaas Ma	ttnr, September 21, 1903, nt the Poet Office al New York, N. Y., under the Act of Congreeg of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2878.
NO. 118. — gTEV. 118.		v	NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 20, 1925. — SREDA, 20. MAJA 1925.	VOLUME XXXTn. — LETNIK XXXm
URAVNAVA FRANCOSKEGA DOLGA
> i
Caillaux bo predlagal odplačanje francoskega dolga v Ameriki z reparacijami. — Prvi francoski predlog bo vpošteval sto tisoč milijonov frankov za opustosena ozemlja. — Krizo glede dolga primerjajo agadirskemu dogodku. — Finančni minister je vznemirjen vsled pritiska iz Wash-ingtona.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
PARIZ, Francija, 1 9. maja. — Francoska vlada bo predložila Washingtonu in Londonu načrt za odplačanje vojnih dolgov. Ta načrt bo predložen mogoče že v teku štirinajstih dni.
Izvrstne vzroke imam za domnevanje, da bo nudil — nemške reparacije. Prvotni namen finančnega ministra Caillauxa je bil ponuditi reparacije pod kamuflažo v namenu, da se na ta način izogne ameriškirfi ifi angleškim ugovorom proti spojitvi vojnih dolgov z reparacijami; a sedaj je vrjetno, da bo prišel povsem odkrito na- plan.
Francoska poslanica glede vojnih dolgov ni še sestavljena, a če bo sedanje razpoloženje vztrajalo, bo Francija predložila svojim upnikom pregled svojega finančnega položaja, v katerem bo z vso odločnostjo povdarjala francoske izdatke pri zopet nem zgrajen ju ali rekonstrukciji opustošenih ozemelj.
Rekonštrukcijski stroški so baje znašali sto tisoč milijonov frankov, izdanih ob različnih časih, s številnimi diferencami v vrednosti papirnatega in zlatega franka. Finančno ministrstvo pa je izračunalo, da tvori to svoto štirideset tisoč milijonov frankov ali približno devet tisoč milijonov dolarjev.
Francija bo izjavila, da je pripravljena prevzeti to breme kot svoj lastni vojni dolg in da ne bo še nadalje skušala plačevati samo iz reparacij, soglasno s sedanjim načrtom.
V krogih, ki so v neposrednem stiku s Caillaux-om, smatrajo stališče Washingtona za vsporedno nadaljnemu dogodku v karijeri Caillauxa. Ko je postal I. I 91 I min. preds. je obvestil Berlin, da je sprejel urad z izrecno željo, da uravna množeče se spore med Nemčijo in Francijo. En mesec in pol po času, ko je postal ministrski predsednik, pa je poslala Nemčija svojo bojno ladjo "Panther" v Agadir v Maroku in to je uničilo vse tozadevne načrte Caillauxa.
Caillaux je obvestil Washington, da ima najbolj trden namen uravnati vprašanje vojnega dolga, katero je njegov prednik zanemarjal, a komaj je nastopil urad in Še predno je iz vo je val težak boj glede proračuna v poslanski zbornici, je Washington zahteval neposredne razprave glede vojnih dolgov.
Kot ze rečeno, se bodo ponudbe ošabnega finančnega ministra najbrž raztajale le v diploma-tične fraze, ko bo poslanica spisana, a te fraze bodo izjavljale, da so reparacije maksimum, katerega morejo francoski davkoplačevalci plačati vrhu stotih tisoč milijonov frankov rekonstrukcijskih bremen.
Vladna naziranja so izražena v Temps, ki je zopet postal oficijelni organ nove »vlade:
— Ameriško javno mnenje hoče uravnavo dolgov in ameriški kongres ima konečno ponomoč,— pravi list. — Coolidge ne more pustiti vnemar teh ' razmislekov! Onemu delu afneriškega javnega
Proces proti Wm. Shepherdu.
Pričel se je proces proti Shepherdu, katerega dolže, da je zastrupil svojega varovanca, bogatega McClintocka, s pomočjo bacilov legar-ja. — V Chicago vlada za proces velikansko zanimanje.
CHICAGO, 111.. 19. maja. — Včeraj se je pričela naporna naloga, da se Ubere poroto, ki bo odločila usodo "VVi/Hiama Shepher-da , katerega se doLži, da je umoril svojega varovanca, Billy McClintocka, s pomočja bacilov logarja in sicer v namenu, da prepreči njegovo poroko z Miss. Iza-■belo Pope iter se polawti premoženja McClintocka v znesku približno euiega milijona dolarjev.
Štirje možje, ki verujejo v sinrtaio kazen iza umor, -so fbili poskusno sprejeti od države ter izročeni obrambi, da jih zasliši. Glasi se, da bo trajala izbira porote več tednov.
Država je, malo pred obrazložitvijo celega slučaja, predložila seznam prič, ki so bile dobljene v za-dnji minuti in dve teh prič bosta najbrž podali važne izjave glede od noša je v med Shepherdovimi in Billv McCli nt očkom.
Shepherd, katerego so privedli v sodno dvorano pred deseto uro. je bil izprva nestrpen ter oeivid-no nervozen.
Kakorhitro pa se je pričel pro-cts, je ta nervoznost izginila. Postal je v večji meri odvetnik, kot pa jetni-k, katerega dolže umora.
Pozorno je motril obraze predlaganih porotnikov.
Smrtno kazen, obešenje. umor, strup, vislice, — vse te besede so Tia.pravile na Shepher.la le majhen vtis. Očividno se jih je privadi; tekom preiskave eoronerja.
Tekom za slišim a hedočik porotnikov je prišlo do številnih dramatičnih dogodkov V sodno dvorano so skušale priti ljudske množice kot jih ni bilo videti izza časa, ko je proces proti morilcema Leopoldu in Loebu obrnil j-a se pozorno-t vsega naroda.
Kot pona/vad', so -si ženske kosale med seboj, katera bo prva za-gltdala moža srednje starosti, ki je obtožen enega najbolj ostudnih zločinov v zgodovjni ameriškega pravosodja. Se \ ečje pa je *'»:lo prerivanje na ho luiku, kjer so notelt videti ljudje, p»*o Jv.s-:n ženske, Mrs. Shepherd, katero je opisala neka priča tekom coroner jevega zaslišanja kot vodilno in gonilno silo zarote, koje namen je »bil polastiti se kontrole nad premoženjem mladega McClintocka.
Miss Izabela Pope, zaročenka McClintocka, je dospela danes, da priča za državo.
— Billy mi je večkrat rekel. -— je izjavila mlada reklica. — da s? bo popolnoma ločil od Sliepher-dovih. Konečno je sklenil poročiti se z menoj ter položili na stran *100,(X)0 kot trustni sklad za Shephefdove. Rekel je, da je hotela Mrs. Shepherd polog tega še dom za $70,000. Tega pa Billv ni
POGOJ NEMČIJE ZA VSTOP V LIGO
Nemčija zahteva oproščenje Porenske kot pogoj za svoj vstop v Ligo narodov. — Stresemann je uničil poslanice Francije in zaveznikov s svojim govorom v državnem zboru. — Vsak dogovor, ki bi izključeval Nemčijo, bi se smatral sovražnim. — Reparacije pa bi kljub temu plačevali.
Poroča Samuel Spewack.
mnenja, ki je sovražen zaveznikom ali sodelovanju!hotel storiti ter je rekel: 0„a z Evropo, so vojni dolgovi kaj prilično orožje.
—	Amerikanci in Angleži so bili vedno mnenja, da nimajo vojni dolgovi nobenega stika z reparacijami in varnostjo, a vedno šO klicali na pomoč vojne dolgove, da dobijo koncesije, na škodo naših pravic in interesov.
—	To se je zgodilo preteklo leto na konferenci v Londonu, ko se nam je obetalo zadovoljivo urav-
•\nje vojnih' dolgov, če bi pristali v izvedenje Dawesovega načrta pod pogoji, ki so bili skrajno ugodni zaNemčijo.
najfcrž misli, da se valjam v denarju.
Obtožba, katero skuša država dokazati, trdi, da je Shepherd zastrupil Billy McClintocka z bacili tifusa. Moftiv dozdevnega morilca je bil polastiti se premože rja mlaiega McClintocka.
Obtožba je bila dvignjena v glavnem na temelju pričevanj nekega Charlesa Faimana, ki je rekel, cU je 4al na razpolago bacile, s katerimi je bil mladi mož umor-je*. Fan win je bil obenem s
BERLIN, Nemčija, 19. maja. — Stresemann, nemški minister za zunanje zadeve je preprečil francoske in zavezniške poslanice z dobro izdelano in včasih trpko satirično obrazložitvijo tekočih mednarodnih problemov. To je bil prvi značilni nagovor v nemškem državnem zboru izza izvolitve predsednika von Hindenburga.
Na kratko je obrazložil Stresemann nemško zunanjo politiko takole:
—	Nemčija ne bo vstopila v Ligo narodov, raizven če zavezniki izpraznijo Kolin in desni breg Rena.
—	Vsak varnostni dogovor, sestavljen od zaveznikov brez sodelovanja Nemčije bodo razlagali tukaj kot dogovor proti Nemčiji.
—	Ce bodo zavezniki, — kot kažejo dosedanje informacije, — opravičevali svoje nadaljno zasede-ttje Porenske in Kolina z obstojem 'tajnih armad*, bo Nemčija odločno izjavila, da obstajajo te tajne armade le v domišljiji.
—	Čeprav bi bila pripravljena pristati v sedanje zapadne meje, bi ne mogla nobena nemška vlada privoliti v poljsko mejo.
Nemčija bo izvedla Dawesov načrt do zadnje črke. Ne le ta vlada, temveč tudi vsaka druga vlada, ki ji bo sledila, neglede na strankarski ustroj, bo zadostila reparacijskim obveznostim. Ob istem času pa izjavlja Nemčija, da nima nobene moralne obligacije plačevati v smislu pokore za vojno krivdo, temveč da plačuje, ker mora plačevati oni, ki izgubi.
—	Amerika, — je rekel Stresemarin, — se zanima za Dawesov načrt in za ekonomsko rehabilitacijo Evrope. Nemčija pa skuša sodelovati žnjo pri izveden ju te naloge. Poudaril je, da so nemški odnošaji z Ameriko zadovoljivi v ekonomskem in političnem smislu.
Čeprav je bil govor kot tak zasnovan kot izziv na naslov Francije, ni v svojem bistvu antagonisti-čen.
Francija ne more skleniti varnostnega dogovora, ne da bi potolažila Poljske glede njenih meja in v to noče privoliti Nemčija. Francija trdi, da se Nemčija oborožuje. Čeprav prevladuje tukaj naziranje, da dela Francija to v namenu, da opraviči svoj opri-jem na Porensko, ostaja vendar dejstvo, da ne bo nobenega varnostnega dogovora in vsled tega tudi nikakega izpraznanja Porenske, dokler bo Francija /idela ali vsaj izjavljala, da vidi tajna oboroževanja.
Vstop v Ligo narodov bi bil prav tako kompliciran problem kot varnostni dogovor. Nemčija ne zahteva le izpraznenja Kolina in Porenske. Trdi, da je razorožena in da vsled tega ne more sprejeti obligacij oboroženih članov Lige. Njeno ozemlje mora ostati v vsakem slučaju nevtralno. Povdarja odločno, da bi ne imela armade, da brani svoje meje, če bi se vojevalo vojno na njenem ozemlju.
Ton Stresemannovega govora ni bil preveč nacionalističen. Razkril je težkočo in skoro nemo-žnost dogovora glede evropskega miru, čeprav ni izpremenil zunanje politike nemške države.
LONDON, Anglija, 19. maja. — V sredo bo imel kabinet važno razpravo glede francoske poslanice, tikajoče se predlogov za varnostni dogovor.
Shepherdom stavljen pod obtož-to. a ni bil nikdar v ječi, pač pa je živel zastražen v nekem hot-jlu.
Billy McClintock je postal varovanec Mrs. Shepherd leta 1909, po amrti njegove matere, Eme McClintock. Živel je pri Shepherdo-vih. Ko je postal leta 1924 pplno-, leten, je napravil na prošnjo
Shepherda testament, v katerem je zapustil v slučaju svoje smrti vse premoženje Shepherrdu.
Novembra meseca istega leta je abolel. Dne 4. decembra je umrl. Diagnoza, podprta z avtopsij«. se je glasila, <3a je podlegel tifusu.
16 letni fant
obsojen na smrt.
Šestnajst let stari Wm. Cavalier je bil obsojen na smrt v električnem stolu, a ni kazal niti najmanjšega razburjenja. Sodnik je rekel, da mu ne daje pravorek porote nobene druge izbire.
P0TTSVLLLE. Pa., 19. maja. — Šestnajst let stari William Cavalier je cul včeraj smrtno obsodbo, izrečeno nad njim radi umora stare matere dne 5. septembra preteklega leta. Deček ni kazal pri tem nikakega ganutja, z izjemo nervoznega trepetanija rok, ko" je prpmikal svoj sivi klobuk z enega kolena na drugo, kot šolar ček. katerega kara učitelj.
Nobena solza se ni prikazala v njegovih očeh, ko je zrl v tla tekom iisodepolne izjave sodnika R. Koeha. Ko je sodnik prenehal iro-voriti, je dvignil deček svoje oči proti njegovemu li<fi. Opaziti ni bilo nobenega znaka, da je spoznal važnost par minut, katere jr ravnokar doživel.
V polni sodni dvorani je bile čuti ihtenje in tsolze so bil«* v očrh skoro vseh, /. izjemo Williaina Ca-valiera samega.
Stari sodnik, Aajem patetičnih solnijskih prizorov, je bil očividno prizadet, ko je pronehal za trenutek. predno je prečita 1 obsodbo, s katero se je izročilo dečka okr. jetnišniei. iz katere naj bi ga od-\edli v Western Penitentiary v Roekview ter ga tam usmrtili s pomočjo električnega toka tekom tedna, določenega od govemrrja.
ČVtfaio -ofblečen je mladi Cavalier čakal, dokler niso bile formalnosti zaključene, nakar se je obrnil proti svojemu stražniku ter odšel mimo iz dvorane. Spotoma je zrl na obraze ijudMke množice ter iskal svojo mater, 'katere pa ni bilo. ker so ji svetovali, naj š'4 izogne tragičnemu prizoru.
Po proglašeju smrtne obsodbe so odvedli mladiča nazaj v njegovo sobo v Juvenile Detention Home. kj«»r se jo nahajal izza. izvršen ja zločina, l^ral je na fonu-graf, katerega je dobil kmalu po aretaciji in ki je predstavljal njegovo glavno zabavo. Obiskovalcem je rekel, da se ne boji umreti v "vročem stolu", a izjavil nato, da ima obilo prijateljev, ki «ra bodo rešili.
Njegov zagovornik je prepričan. da Ik> rešil svojega klijenta. Ce bo fantu dovoljena nova obrav-
Lepa Romunka je umorila 35 oseb.
Umorila je dva svoja moža, majhnega sinčka ter 32 ljubimcev. — Slednje je spravila na drugi svet iz ljubosumnosti.
BF.RLIX. Nemčija, 19. maja. — Romunske. Srbije in •sploh cel- ira Balkana se je polastilo veliko razburjenje, vsled. uvodnega zaslišanja na ivečje morilke modernega časa. Trideset let stara Romunka Mrs. Reniei. ki je baje ztlo lepa. je bila obtožena umora svo.iHi dveh mož, svojega deset let starega sina in svojih dva in trHr-set ljubimcev.
V uvodnem zaslišanju, ki ji* pričelo v Berkerkulu. st< je izkazalo*. dn je zastrupila obtožena svojih žrtev z arzemitkom. katerega je pomešala v jedila. Zastrupi je val ka j»« ohranila truplu svojih žrtev v kleiti, v neiprodir-nili cinkastih zabojih. Xa vsakem zaboju je bilo ime dotičn- žrtv in zaznamovan je bil tudi čas. tekom katerega je bil dftičui 11J. - j i ljubimec.
Povprečno je trajalo tako razmerje šest do s eden; mesecev, tekom katerih je živel par srečno in zadovoljno, nakar je nekf*£rr» dne ljubimce naenkrat izginil površja.
Z izjemo sina so bile žrtve stare od 23 do 30 lot. Med njimi ji-bilo štirinajst RomimcpA". Glasi se, da je Mrs. Reniei priznala vseh .°.r> umorov. V svojih odgovorih na stavljena ji vprašam.;a je kazala cinizem, kit je vzbujal naravn'M grozo.
Na vprašanje, zakaj je umorila toliko nedoilžnih ljudi, je odgovorila :
— Iz ljubosumnosti, kajti vedela seirf, da bodo naslednjega dne ;letali že za drugimi ženskami. Rekla sem si, da je boljše, če mirno spe v moji kleti.
nava-, bo deležen postave, ki jo bila ravnokar sprejeta, in ki daje porotam privilegij določiti dosmrtno je"-o mesto smrtne kazni v slučajh po prvem redu.
Porota, ki je spoznala mladiča krivim, je to turdi priporočila, a sodnik Koch je izjavil, tla mu ne daje postava, na temelju katere js bil Cavalier .spoznan krivim, pravice. določiti kake druge kazni, kot smrt.
Sodnijski uradniki so trdno prepričani, da bo svet za poinllošč<*-nje takoj ugodil prošnji za izpre-membo kazni.
10
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Duma io ntk mu iledihi
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
rti nakazilih, ki znaftaj« manj k<* k«t m tM Aaarjer wtiT sa poštnino in drage stroike. gjg»«*HJi na sadnje ptftto In tspMaJe Tdttnl ickwni
ITALIJA IH ZA8ZDXH0 OZEMLJI
200 lir .......... $ 9.40 500 lir.........- $22.50
300 lir........... $13.80 1000 lir ...........$44.00
5 kal 8M Ur nlaiai jinlij pa II cnitv
n>
t Trata. .
Zm pofifljatre, U presegajo PKTOSOO DINARJEV aH pa DVATISOC ~ LIK dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust.
; Is tsgn raslaga mam al nifiii psiatt natsnBns sens vmp4 tistega Am, ka aasi pride psslanl denar t rek a.
POftUiJATVE PO BRZOJAVNE* PISKU IZVBfiUJEMO ff
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO JEA STROŠKU
H
rti nnra»!ik, ki sa poštnina in draga

« Oomaadl Strwt,
*«w Torli, m. T.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
G&AS NA&QftA, 3D. MAJA 1925.
sagi
Owned and PubVeked by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Bak—r, preeident	Loms Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer*: 82 Portland! Bt^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Zi% celo teta velja Ust za Ameriko
m» Kanado_______________$6.00
Za pol leta________________$3.00
Za četrt leta_________________$1,50
Za New York ta celo leto —. $7.00
Za pol leta____..______— *3J50
Za niozemstva za celo leto _ $7.00 Za pol leta_____________________$3 JO
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčuje^:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje __' najdemo naslovnika.
'GLAS bi A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
RESNICA GLEDE DOLGOV
Čeprav je teoretično administracija prisiljena nastopiti kot tla nima francoski dol«? v Združenih državah .nobenega stika z nobeno drugo stvarjo na svetu, ima ta doig dejanski vse polno stikov s celim omrežjem mednarodnih dolgov. Pri vseh dramskih pogajanjih iu inteligantnih laizpravah glede tega vprašanja, je treba te komplikacije ja-sno ohranili v duhu. Združene države se namreč pečajo z deželo, ki ni izključno le njih dolžnik. Združene države imajo opravka z deželo. ki hi le dolžnik Anglije, temveč tudi upnik ne le Nemčije, temveč tudi sedmih ali osmih nadaJjnih zavezniških narodov.
\ sled tega obstajajo naslednja osnovna in enostavna dejstva, katera je treba ohraniti v spornimi.
—	Francija dolguje Združenim držarvam v kapitalu in obrestih nekaiko štiri in četrt !i>oč milijonov dolarjev.
—	Francija dolguje Angliji približno is*o svoto.
—	Rusija, Belgija. Jugoslavija. Kurmniska. Grška. Poljska in Avstrija dolgujejo Franciji, če ne popolnoma, pa vsaj približno isto svoto kot jo dolguje Francija Ameriki ali pa Angliji.
—	Na temelju Davvesovega načrta dolguje Nemčija Franciji letna odplačila, ki bi. kapitalizirana. predstavljala približno isto vrednost.
Xa kratko rečt-no je položaj naslednji;
— Francoski skupni inozemski dolg znaša približno sedem tisoč milijonov dolarjev.
Te številke so seveda le približne, a so dovti natančne. da nam razkrivajo važno dejstvo, tla je svotfa. katero dolguje Francija, približno siična svoti, katero se dolgu je Franciji. Razkrivajo pa nam tudi dva skrajno važna pomisleka, na katera se ameriški uradniki najbrž lie ozirajo v svojih javnih razpravah.
Prvi pomislek se glar-i. da moremo dobiti le polovico tega. kar jc Francija sploh zinoena plačati, kajti Anglija je skoro prav taJco velik upnik kot so Združene države. Drugi pomislek pa se glasi, da so narodi, ki so dolžni Franciji, skrajno sla<b pnnsvpekt zanjo. Francija dolguje narodom, ki kontrolirajo denarne trge sveta ter si ne upa javno zavrniti dolga iker bi s tem ogrozila svoj kredit. Franciji pa dolgujejo denar narodi, ki so ji defloma direktno sovražni ali ki so njeni diplomatic*!! zavetniki, katerih ni mogoče siliti ali pa taki. ki so direktno nisolve.ntni ali bankerotni. Francija se nahaja v nesrečnem položaju, da stoji pod finančnim pritiNkom svojih upnikov, da pa ne more izvesti vojaškega pritiska na svoje lastil" dolžnike.
Jasno je. da bo tr^fba pri eventualni uravnavi vzeti vpoštev te kontrolujoče elemente, v tej ali oni obliki.
To pa niso edini (pomisleki.
Ker smo sklenili uravnavo z Anglijo, na temelju gotovih pogojev, se bomo morali preje ali pozneje odkritosrčno lortiti vprašanja, če lahko napravimo pogoje lažje za enega zaveznika kot za drugega. Ce bomo storili to. bo pomenjalo. da smo se zavzeli za politiko, da ne temelje uravnave dolgov enostavno na -principu, da je treba plačati to. kar se dolguje temveč na principu, da mora temeljiti plačevanje na zmožnosti plačevanja.
Jasno je. da ima administracija v mislih ta princip. Sprejem tega principa pa bo pomrnjaJ, da se ne bo le obsega Ie*nih plačil vsakega dolžnika izračualo na različnih temeljih, temveč da se bo tudi izvedlo praktični problem prenosa v ameriške dolarje s primernim Upoštevanjem valutne bilance vsakega posameznega dolžnika.
Ce ne liosta vsled tega administracija in kongres pripravljena skrčiti dolgov tako drastično, da bodo upniiki laUiko postopati ž njimi, jc težko videti, kako bi bilo mogoče izogniti se neke vrste zadolžil emu tribunahi kot je bil ustanovljen za Nemčijo na temelju Dawesovega načrta.
morem več biti brez tega lista, ki mi je najdražji in najljubši; če
ga ni en dan, se ne vem kani dja-ti, ker drugih -listov *ne maram ir, ne morem brati. Škoda tudi, da imamo v Ameriki samo enega Petra Zgago! Imeti bi jih morali vsa j due al, da bi dali malo pod nos nekateri gospodi ter ji povedali. kar ji gre. Med tiste nadute-že spada v prvi vrsti pater Ko verta, katerega osebno poznam šr it> New Yorka, z Osme. Le pokrtaci naj ga Zgaga! jaz bom zmerom odobraval njegovo krtačenje. kakor tudi Glas Naroda v splošnem ten* želim, da bi korakal i v nadalje po svoji začrtani poti. ne opiraje se za ščaneta za plotom, k" lajajo.
Pozdravljam vse zavedne čita-tcljc Glasa Naroda ter jim žalim vsem obiJo vsestranskega napred ka.
Vam udani
Lorenc Sustersic.
S pota.
V Minnesoti niso daines najboljše razmere, zala^t/i ne v železnem okrožju, vendar večinoma vsi dobe delo, ki pridejo sem za delom. Plače so bolj srednje pri težkem delu v železnih rudnikih. Nedavno	obiskal Keowatin. Mimi.. katero prijazno mesto ima lepo lego in kar je najboljše, prav dobro pitno vodo. kakor tudi skupno kurjavo za gretje hiš. Vse to jc delo Slovenca Matekoviča. Dokler je bil on župan, jc bilo mesto u-gledno in dobro je bilo za Slovence. ki živijo v Keewatinu. Rojak Matekovič ima krasno urejeno trgovino ; poleg svojega lepega doma postavlja sedaj še veliko poslopje za 'trgovino z avtomobili. Kojaik Mihelčič je pa kupil celo
malo mestece, k-jer je prenehala z delom neika rudarska družba, rn vse te hiše bo pripeljal v Keewatin. tako da bo kmalu še večje me.-?to Keewatin. Tu imata trgovine it udi ifJkiclič in. Starčevič, in Agnič ima takozvano pet in de-set-emteno prodajalno in veliko zalogo blaga Ko sem bil i>o opravkih v Keewatin. olbiskal sem v prijaizni ravnini živeče rojake, iin nobeno mesto v Mlnnesoti mm a ve-o pečlarjev kot Keewatin. Ali tjie mislite, da žive ti v kakih barakah, ond imajo lep« domov? in neki pečlar ima hišo. ki je vili (i>o-"dobna. Enako je prt naredil svojo hišo tudi rojaik Švajfgar. ki je ca Keewatin«. eden ismed najstarejših. In kdo ne pozna na Kee-vatmu rojaka Anton Šoberja, ki je za županom na ječ .i med slovenskima pečiar>i. Sedaj, spomladi, orje. in ko sem ga nedavno obiskal. je prišed bač domov s konji ke r je otral na farmi rojaka Vesela. zastopnika Glasa Naroda, katerega zna kar raizust citirati. — Povedal mi je. da ga najbolj zanima kolona Petra iZgage, kakot tudi lepe povesti in romani, ki izhajajo v Glasu Naroda. To niso romani preplonkani iz slovenskih knji-jc, temveč, prevedeni na slovenšei.LO, kakršnih ne dobite v drugih listah. Tako sem malo o-pisal Keewatin, kasneje pa kaj več iz Larson Lake in drugod.
Na svojem potovanju sem davno -rečal iz velikega C le ve krnela kar dva rojaka, iu to v Tover-jr. rojenega Milielčiča. ki je še kot. otrok zapustil Tower ter prišel idaj sem kot vrli mladenič na ob-?sk. Rojak Pa vsa pa je bil tu s finimi vzorci za obleke.
Matija Pogonih*.
Novice iz Slovenije.
'iti
Zdraviliška veda je najčudovitejša veda na svetu. Čast ji — do tal se ji je treba odkriti.
. Kaj. če bi zdravnikov ne bilo? j Še hitreje bi nas zlodej jemal kot, nas jemlje.
Na svetu so vsake sorte bobi i ki. in dosti je t-udi takih, katerim ničesar ne manjka.
V to -skupino spadajo tudi ne-
Konj mu je utonil.
Hlapec posestnika Josipa Crne-ta iz Zgi Šiške, Andrej Pipan, je vozil na travnik v Podutik prst in moral peljati čez potok Glrnši-• co po ozkem hi z ograjo nezavarovanem mostičku. Na mostičku je konju nenadoma spodrsnilo ter je padel v vodo. Vsled teže se je .\potrgalo jermenje in konja je zalila narasla votla ter ga odplavila s seboj. Hlapec mu vsled globoke
katere ženske, ka. imajo do^ti de- ,
. ' „	,v.ode m mogel pomagati
narja m dostri ca.sa, pa ne vede*.	-o r -o
kako bi z denarjem m s časom
gospoda rile.
Bo^r se usmili zdravnika, ki bi
taki ženski v lice povedal, dia je
zdrava kot riba in da je vsa njena . .... ,	, ,
. .	. , . , , , | let: Mihael de Bernardi, hlapec,
bolezen proizvod njene bolestne' ^ . _ .	, , , -
j 29 let; "\vouko Mohar. delavcev
isin, 2 leti; Martina Kotnik, hči
izdelovalca cementnih cevi. 1.1
Umrli v Ljubljani,
Franc Zaiiorškar. izkuhar. G1 let; Marija Stent a, žona umirov. sod. pisarniškega ravnatelja, 62
JUGOSLAVIA IRREDENTA
D
opisi
Pittsburgh, Pa.
Cenjeno ureništvo: —
Priloženo vam pošiljam šestmesečno naročnino za meni naj-pri>juWjenejsi list Glas Naroda.
Prosi m vas tudi, cenjeni g. ured nik, da mi odmerite tudi nekoliko prostora v listu. Stavfoinski delavci, kakor mizarji, tesarji, zidarji m železninstoi delavci imajo »e precej dela, ali koliko časa bo to trajalo, tega se seveda ne ve. Naša unija je zagotovljena, da bo lielo «e dolgo trajalo, toda kapitalisti pa ibi nas radi prikrajšal^ f^t modem krnlRt, ker bi radi vsp^ svojo mrnjo, tako 1« bi delala
zanje, delavcu pa krčila plače. Tako gre danes, dragi mi Čita-telji Glasa Naroda, poglejmo, kdo je naredil te razmere. Trpin je vedno največji revež; kapitalist ga hoče izmdzgatji do zadnjih srag. To je vse za to, ker ni edinosti med delavstvom. O tem ne bom razpravljal, rečem le toliko, da bi se morali ravnati po reku: vsi za enega, eden za vse!
Naš nestrankarski list Glas Na-rola že dolgo berem, pa sem že tndi dolgo vrsto let njegov zvesti naročnik, namreč že od leta ]9<M-Ko 9MB M T	domotiwo, sail
si ga naročil za ker jaz ne
Foitalijančevanje okolice Zadrn.
Italijani so si vtepli v glavo, iia se mora hrvatska okolica Za-dra, ki je padla, pod italijansko oblast, nemudoma poitalijančiti. Zato postavijo, kjer se jim 'bo zdelo potreba azile, da vjamejo ta'.ko že nežno deco v svoje italijanske zanjke.
Italijanski železničar, ki je zadavil svojo slovensko ženo.
Poročano je bilo že o porotni razpravi v Trstu proti italijanskemu železničarju Lrtica Priorr, ki je bil obtožen, da je zadava svojo ženo Antonijo, rojena Žužek, v Št. Petru na Krasu. Priore je obsojen na deset let ječe. Ko je zaslišal obsodbo, je zaikričal, da je nedolžen, česar pa mu nihče vrjame. ki so se nato začfuli iz srede občinstva proti njemu sovraž-tii klici. Zuna'j porotne dvorane je >tala Ivana Žužek, sestra pokoj-iiice. z oljisojenčevo 5-letno hčerko. Žužkovo so prijeli živčni napadi in morali so poklieati zdravniško pomoč. Ves potek razprave jc kazal, da je bila izadavljena Antonija Žužek dobra žena. Priore je izjavil, da jo jc sovražil zato. ker je bila Slovenka!
Družba elegantnih mednarodnih tatov.
Policija v Trstu je izsledila družbo elegantnih mednarodnih tatov. Ti ljudje so oblečeni fin<_. prvovrstno, kdor jih vidi, misli da ima opraviti s kakimi milijonarji, ali visokimi piemenitaši. Tako se znajo vesti in tak je vtisk njihovih obrazov v prveim hipu. V Trstu so se gibali v najboljših hotelih, vse 'plačali in dajali do-d»re napitnine. Policija jih je dolgo časa opazovala, potem pa vendar prijela. Pri aretaciji so bil? policijski uradniki v zadregi, če se niso morda vendarle zmotili. Obdržali so gospodo v zaporu, potem pa začeli poizvedovati, kaj in kako je ž njimi. Slednjič se je odkrilo, da so to res mednarodni tatovi, zvrti Ijtidje, ki so ma raf?-niran način kradli po velikih modnih. zlatarskih in drugih trgovinah v Rimu in drugih mestih ter so končno poskusili svojo srečo .tudi v Trstu. Znana so doslej nekatera imena te družbe: Tir v an Mardirossian, Nina Ivanovna, poročena x Mojzesom Natkiralazvili. Ana Mahnin. Mahmna samega, ki }e znan mendarodni tat, in droge
išče policija Ur misli, da jc že na pravem sledu.
Za romanje Goričanov v Rim
v letošnjem svetem letu se je zavzela "Goriška Straža". Povdar-ja. da treba rešiti čast goriške (nadškof i je. "Istarska Riječ" se bavi z goriškim pozivom in izvaja. da tako romanje stane do 800 lir in da je bolje, ako bedni lstran porabi ta denar doma v korist sebi iu svojemu selil. V Istri je pomanjkanje iu s težkimi žulji se pridela in prisluži »najpotrebnejše. Istrski sejjak nima denarja za nenasitne rimske krčma rje. moli pa se lahko tudi donna in tako vžije vse dobrote svetega leta.
Slabo vreme.
Tudi v Julijski krajini traja že več dni slabo vreme. Dež in zopet dež, kmetijsko delo zastaja. Mraz je občuten. Padal je tudi sneg in pobeljftna je bila polovica Caivna. Po Božiču so cvetele trobentice in toplo je bilo kot spomladi, sedaj jc kakor v jeseni.
Preiskave pri pristaših republikanske stranke
Tržaška policija strogo pazi na vsak korak pristašev republikanske stranke. Te dni je bil zopet v zaporih pri jezuitih tajnik strain-ke Nino Vodička. Čez dva dni so ga izpustili. Tacaš pa so bile ra«z-ue preiskave pri več pristaših republikanske stranke. Ostale so brezuspešne.
Samomor nesrečne matere.
Leta 1914 je odšel Josip Horvat iz Trebuše na ruwko fronto, borna je pustil ženo in tri otroke. Po izbruhu vojne z Italijo je morala ta bežati od doma. V begunstvu se je seiznanila z nekim Ma-darom Lajošem Kenglerjum m imela ž njim otroka, ki je dobil po očetu ime Laj»š. Ko je mož vse to izvedel, je bil tako potrt, da sc je vstrelil. Če*z ča.s se je pri Kenglerju pojavila njegova zakonska žilna in pregnala Horva-tovo od njega. Zakoniki otroci so ji nato pomrli in konečno je morala v domači vasi po vrnitvi živeti skupno z nefcsrkomlkim .Tvojim Iiajošem. Slafbo se ji je godilo. Končno je oibupala in se vrgla
domišljije.
Pripovedujejo pa o zdravniku, ki je imel na take ženske pateftit.
Vsaki, katerakoli ga. je poklicala k sebi. jc povedal, kaj je vzroflc njene bole&ni, predpisal je zdra- j vila ter sprejel v zalivalo bogato, nagrado.
Možak jc bil tpa že star in s? je vsega največieal.
labral si jc naslediiiika. mladega človeka, ki pa ni imel "niti pojma. kako je treba zdraviti take gosposke bolezni.
Vsledtega ga je park rat vzel seboj.
' Prišla sta k poštami gospe, ki je Itžala zleknjona na naslonjačr-ter tožila, da je strašno bolna.
Stari zdravnik jo je natančno prciskal, potipal žilo in poslušal srce ter važno odvrnil:
—	Veste, gospa, vi ste jako bolni zato, k ti- jeste preveč oranž. Na jeziku se vam pozna, da ste jih danes najmanj pet pojedli. Manj oranž na dan. pa bo bolje.
Bolnica ga je vzradoSčena pogledala rekoč:
—	Da, gospod zdravnik, vi ste prvi, ki ste uganili, da sem strastna ljubiteljica oranž. Tako mi ugajajo, da bi jih neprestano jedla. Sieov mi vsi bramijo. }>a ne moreni pomagati. Skrivaj jih kupujem in jem. Hvala vam. Če vi pravite, da je to vzrok moje bolezni. jih pa ne bom jedla več.
Mladi zdravnik je strmel. In na poti proti domu je vprašal svojega tovariša :
—	Ali ste bili že kdaj pri tej Invgati dami
—	Ne — se je glasil odgovor — danes sem jo vprvie videl.
—	Kako iza božjo voljo, ste mogli dognati, da je oranže ter ji reči. da so oranže vzrok njene bolezni.
—	To je povseau enostavno. — je odvrnil niojsrter-zdravnik. —-Takoj sem izprevidel, da dama ni resno bol-na. Kor bi -se ji pa jako izameril. če bi ji to povedal, je bilo treba najti .vzrok: ngene ;na-mi sij ene botlezni. Slučajno sem opazil pod posteljo vsepolno o-raiiižnih lupin. In rekel sem, da je zato bolna, ker poje preveč; c ran ž.
Zdravnikov tovariš je bil zado voljen. Verjel pa ui.
Na-slednjega dne je bil poklican zdra/vnik k drugi bolnici. Bila jc mlada, bogata ženska, koje mož se je mudil p° opravkih v Evropi.
Naročeno mu je bilo, naj pride ob tr«.ih popoldne.
Ker ga je pa pot že ob eni uri nanesla mimo hiše iu je imel slučajno tovariša seboj, je vstopil.
liišna je oba odvedla k mladi bolnici. Vsa preplašena in prepa-d^ena je ležala na postelji.
—	O. ste že prišli, gospod zdravnik, — je začudila. — nisem vas tako zgodaj pričakovala.
Zdravnik je samo pok i m al ter jo začel preiskovati. In .njegova sodba se je glasila :
—	Da, gospa, vi ste res bolni. Vi sc preveč vozite v avtomobilu. To je prenaporno za vas.
Ona se je zdrsnila ter refrla:
—	Najbrž bp res tako. gospod doktor. Hvala a-am!
Na poti proti domu se je hoteil mlajši zdravnik malo iposaliti s starejšim in nra je rekel:
—	Ko sva bila zadnjič pri oni dami, se ne čudim, da ste uganili, da je oranže, ker ste videli pod
mesecev; Andrej Ogrinc. delavčev sin. 3 leta; Boris Tr-stenjak., jpo^tajni odpravnik, 23 let; Iva-•na Stare, posestnikov a žena. Jet; Marija Seprč, kočarjeva liči. hiralka, 19 let.
V pijanosti padel v vodo in utonil, i
Posestnik Julij Logar v Ložu jc napravil pred kratkim dobro .kupčijo ter >i vsled tega privošči večjo mero sladkega vinca. Ko se je zidane volje vračal domov, j" zašel s pota iu padel v več metrov globoko jamo napolnjeno z vodo. Vaščani so mu -sicer prihiteli na pomoč, a bilo je prepozno. Potegnili so ga mrtvega iz vode.
O usodi ustreljenega tihotapca,
ki ju »odlegel na meji pri Sv. Križu nad Mariborom, se poroea sledeče podrobnosti: Ponoči so avstrijske obmejne po-t a je streljale na dva »tihotapca, ki pa sta jim ušla na jug. ozemlje. Bila sta oči vidno tista dva, katera je za-vdedoval v oni noči jawr. finančni jstražuik Dvoršek. ker je padli tihotapec imel svtže obvezano rano lia eni roki. T'streljenega tiho-^ajK'a. sa prepeljali v Selnico ob Dravi, kamor je drugi dan prispel iz Težna pri Mariboru neki Oern.ičič. ki je v ustreljenem >po-znal svojega sina Alojzija Cerui-čiča, roj. leta 190o. po ]ioklier» mehanika, katerega je že dalj ča-sa iskala vojaška oblast, ker jo ilezertiral od vojaške službe v Novem Sadu. Oblasti so že vedele, rta ^e peča Černičič s tihotapstvom tt-r so imele vse obmejne stanice natančen popis Cerničiča. ki so popolnoma strinja z zunanjostjo ustreljenega. Kdo je bil drugi ti-
boste rekli, da je imela ta bolnica avtomobile pod posteljo.
— Ne, prijatelj. — je odvrnil tftari zdravnik. — Pod posteljo ni bilo nobenega avtomobila. Cisto natančno sem pa videl, da je bil pod posteljo skrit šofer . . .
hotapec. ki je ušel, ni ugotovljeno, bržas tudi kak dezerter. kar bo morda pojasnila nadaljna preiskava. Tragičen dogodek bo resno svarilo številni mtetnmim elementom. ki se nočejo pokoriti o-blast i 111 živeti v poštenem polki ieu.
Smrtna kosa.
V Kočevju je bil i>okopan Ivan Klemene, orožnik v pok. iu zasebni uradnik.
— V Ptuju je -umrl znani naci-jonalni delavec Andrej Haladeja. Ptujrfki Slovenci so izgubili ž njim enega .svojih najbolj agilnih ljudi.
Zasledovana vlomilca.
Te dni sta vlomila v gostilno Ivana Bulea na Mirni Alojzij In-tihar. katerega ratli raznih lopovščin zasledujejo varnostne o-bla^t.i ter še neki 32-letni tovariš nežnau ga imena. Pokradla sta iz hiše 10 srebniih nožev. 12 takih žlic |n toliko vilic, zlato moško uro. srebrno uro in kuhano kokoš. V isti noči sta udr-la še v hišo gostilničarja Kol ene a in v gostilno A. Smole. Pri zadnji sta dobila več gotovine. Skupna Škoda, ki sta jo prizadejala vlomilca vsem trem, znaša 14.0C0 Din.
Sneg na Kočevskem.
Due 1. in 2. maja je zapadel po kočevskih hribih in bnlili sneg globoko v doline: na ravnini je >:cer -proti skopnel, v višjih krajih pa ga- je ostalo do 20 cm. Jutranja toplota je znašala 0 -to-phij.
Nalivi in po voden j.
Predzadnji ti^len se .jc končal po celi Sloveniji z velikimi nalivi. Močnemu vetru. ki je napravil precej škod;\ je sledil dolgotrajen dež. na višje ležečih krajih pa sneg. Naše gorovje je d<-bilo izdatno novo snežno odejo. Iz Rogaške Slal iie poročajo, da je močan vihar napravil tamkaj mnogo škode. Tekom noči so se morali odpreti kanali, ker je, grozila nevarnost. da jih sicer voda raztrga. Zdraviliški park je bil pod vodo. ki j«' odnesla cele grede. Bočni Donačka gora sta v snegu. Temperatura se je močno znižala. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih krajev Slovenije. V celjski okolici je divjal vihar, vode so močno narasle in poplavile polja. Na Pohorju je padlo mnogo snega.
Iz Brežie poročajo, da- so Sava in njeni pritoki ^ilno narasli in deloma priplavali okolico. Vodo-stoj Sava je kazal pri Brežicah 3.50 m nad no email o. Tudi Krka je stopila i<z svoje struge. Ljubljansko barji-, je deloma pod vodo. o. maja se je nebo zopet zjas-uiilo in po dolgotrajnem deževju o imeli krasen pomladanski dan.
so 'potegnili: tngpli te dni.
z dečkom v vodjnjak, iz katerega po«Mio "©hijflre, m dmom sermi pa
malo čudno zdi. Pa' že 'V*aj ne
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem;
Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodp obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega' meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoru je-Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKS1R STATE BANK
62 Cortlancft Street, : New York, N. Y.
—.....f ■ ~


GLrAS NARODA, 20. M^A^A 1925.
(Nadaljevanj*.)
—	Taau-le lairko spii, — je odvrnil ovčar. — Eden Je že legel notri. — je nadaljeval in držal roko ^tegnjeno proti seniku. — Mimo je prišel. Se s pol očesom je jjlfdal. Pa je tam v le-so otmii, ne-roda negoda in se mu je oko polilo po licu tkafeor gnojen polž.
—	Ali je umrl — je vtprašal vikar.
—	Morda »e ni ves mreel. — je odvrnil o^C-ax. — Pa za kupo ni umrl. poznam 1)olt«ni. Skoda človeka. ki tafco zgnije pri živem telesu iz balb in «stri*pa beneškega.
Vikar ni odgoworLL stisnilo m-mu je srce in zagalrilo se nra je eudnozoprno. a 1)3 je pretruden. da bi bil mogel s kretnjo potrditi aid z besedo odgovoriti. Ovčar pa je golčal katkor satm zase:
—	Devetdeset let sem star, p« trideset let sem vdovec. Takrat *e nismo 'pozna-li te kuge, ki gre po mladih ljudeh. Pravijo, da jo, je za seja 1 h miri e.
—	Kako? — jo zajeeal vricar.
—	Karko neki! Sparil se jo z lepo babo. pa. je pri njej nailezel.
Vikar je oživel in jo dejal ne-voljno :
—	To »o čenče. Če ju bil hudič, bi ja<z vedel, ker sem duhovnik.
Ovear je minio prikimal in mrmral uverjen in trdovraten:
—	Ceulce niso! Saj vsi vedo. da i)" grd in ri^Lst. Gladek je in lep. Samo požvižgal jim bo. pa jili bo imel devet. Take so babe!
—	V nas samih j« hudič. — je odvrnil resno vikar in od trud-nosti. ki mu je legla na oči, že ni \ «>«" ve dej, kaj govori.
-— Bog in hudič, reci, če si res duhovni človek. — je reZko dejal vikar in ponudil ovčarju drugo smojko. In ko je vikar vzel in jedel. je ovčar nadaljeval j>rav vedro in živahno:
—	Zato se pa tetpeta, kadar se <Iusa loči. angel m rogelj. Saj sem sam slišal, k orni je žena umrla, da je evili»l v kotu. ko ga je krotil 'krilat«-?. Pa kakor bie sem slišal in je udarjalo kakor po irlio-vini. Ali rte veruješ!
—	Verujem, — je odgovoril vikar vljudno.
—	Lej, je ožircl ovčar. — Saj sem vedel, da mi je Bog povedal, ko ?>i šel mimo: daj mu repo. da ostane pri te4>i! Pa Oirtal. Pa še duhovnik si. Gotovo boš vedel. C'c t« boni vprašal. Ali boš?
—	Prašaj! — je odvrnil vikar.
—	Sedla ni in Ložani smo v pravdah, — je rekel ovčar.,— Že šestdeset let se prerekamo zaradi paše na Miji. Lej, pa je bil rajni i'cboklijcv .Tone. Rada »va se i-mela, ti rečem. Pa pri tistih pašah je. kakqr da nisso od Boga. Sam iprepi r.
Odkabljal seje in ciljal opreru-
joče :
—	Za paSni'k smo se stepli. Pa prav Ceboklijev Tone je dobil po, glavi.
Vikar je vzkliknil: ,
—	Ali *>i ga ubil,
—	N"e, — je zasopel globoko ovčar. — Se dvajset let je živel po t.istem. Samo hudič je potem prste vrnea Mtatknil., Ali apls'
—	Ne iipim.
—	Hudič, soon refltel. — je govoril ovčar in glas mu je sahnil.
—	pa ti molčiš! Ne ves uie! Ali sj gluh? Povej, kako je to! Ali je od Boga, dac Tone ni bil reč pri čisti pameti?
Vikarja je vrg>lo iz dremavice, in je zastrmel v ovčarja. In ovčar je strmel v vikarja, jeano, s pod-plutimi očmi. Težko je zahropel vikar;
—	Saj nisi hotel!
—	Ne, — se je oddahnil ovčar.
—	Jaz tudi ne. — je vzdihnil vikar in vstal sunkoma.
Ovčar je kanal z glavo.
—	V Tolmin grea. si rekel t —■ je vpraaal a čudnim nasmehom.
—	Lahko še posed i«.
Zbogom! — je dejal vikar in se obruil na pot.
—	Čakaj, —- je tzaklical m-čar za njim. — ool <ka je tam poginil, ,mi je dal pisanje. V Tolmin gre*.
boš zjutraj pri svitu priše?. Stori mu to. kaJcor sem mu jaz, da je mogel ruirno umreti.
Vikar je vzel pismo, ki je brio zavito v svileno rutico, in je spravil. Potem je sogel po drobiž, ki ga je imel in jo na-sul pral ovčarja:
—	Zn smoj-ko!
—	Kamor «i vrgel, bo ležalo. — je za mrmra l ovčar. Vikar se niu je nasmehnil, prikimal in šel. Ovčar se je sklonil po novce in je govoril:	4
—	Zares je duhovnik, šc smoj-ke ne mara zastonj.
In čez hip je pogledal žalostno po eesti za odhajajočim in je rekel :
—	Šestdeset 'let strahu sem u-. žil. Prvi si mi prav povedaL Bog
ti daj srečo, ker si rešil mojo dušo.
Stari ovčar je začel polglasno moliti oib pojemajočem ognju, glava mu je-nihala trudna, vedno bolj počasi in se je končno umorila na trudnih dlaneh. Takrat se je zbu-.dilo visdko pod čermi in v mejah pod kolovrat^khn grebenom, seglo niže in niže in razpihalo žerjavico. Ovčar se je premražen zavedel in odšel v senik, da poenje v zatišju v družbi človeka, ki je bil tam umrl in ga ni {»oziral. . .
Veter je suval vse odločneje in gnal pozmega potnika vikarja. Janeza proti VoHeam in Tolminu, odkoder je rastel prvi. daljni dan.
ZANIMIVOSTI O SMEHU
Vikar je prišel v Tolmin in stopil v svoj dom. Našel je vrata odprta. dtusi. je 'bilo še zelo zgodaj. Vstopil je v "sobo sveta". Tedaj je zaauinelo žensko krilo za njim in se je ozrl in se odmaknil za korak :
—	Katrica
—	Sem, — je odgovorila mehko. kakor v izadregi. — Magdalena je umrla, pa sem jaz prišla.
—	Na kugi? — je vprašal.
—	Ne vem. — je rekla.
—	In si prišla.'
—	C'e smem ostati in streči!
—	Smeš. smeš. smeš! — je klical vikar živo. In vsa trudnOst gp, je minila- in se je razživil. kakor mladenič. — Hej, Katrica. Ma-tevžka pokliči! ^Zvonit naj gre in maševal bom. Hiti. teci, ^-eci. da sem doma I
—	Gospod stric, — je odvrnila žalostna in kakor da ji je hudo. ker ne more biti poslušna, — Ma-tevžek je "tudi umrl.
—	Revež! — je vzdihnil vikar.
-— On je bil prvi mrlič v Tolminu. — je pripomnila, in sramežljivo je dodala :
—	Pa e umrl lahko iai sem mu stregla.
Vikar je zastrmcl vanjo in za-šopctal vneto:
—	Saneta!
Potem je šel in je sani odprl rerkev svetega Urha. sam zvonil, se sam oblekel, sam prižgal luči, fcam pristopil, sam prenašal knjigo. molil in odgovarjal. In vse je bila ena sama zahvalna molitev za čudeč, za Katrieo. ki se je vrnila iu je videla, videla, videla. . .
Ko pa se je vračal v Tolmin, je otipal tujčevo pisanje pri sebi in je Tazgrnil svileno ruio in je bral v znanih pismenih svoje lastno ime:
—	Vikar Janetz Potrdbujež.
S tresočo roko je raztrgal ovoj in je feral. In ko je dcrfbral. je list zganil, zavil v svileno ruto in ga spravil. Nato je govoril sam pri sebi. žalostno, toplo:
—	S pofočesom je prišel mimo. Pa je otrnil v leso in se mu je o-ko polilo po licu ka'kor gnojen polž.
Dvignil je pest proti oapedu.
Nafto je dejal mirno: — Prekleta zemlja Ce»polijev! Jaz sem ti ušel. Zato si mi Petra nfcila!
—	Pa saj adaj je preklal, prest &% prestal . .
V vtžo pred vikarja jo nenadoma omahnil človek z neumno-smešnim licem pijanca. Vikar se je zagledal otmpel v te lice, kate ro je trenutno komaj spoznal
—	Dijak on Peter! — je rekel
Boa ir prAral, komu velja, kadar Miftiden, unenajea*
Pijani je razširil roke kakor v c4)jc«m in -klical;
—	Prijatelj Janez! Duša moje duše. še te vidim. Daj. da te poljubim, duša moja, daj prijatelju!
Vikar je odstopil, da tbi se ubranil objemu pijanega in je rekel resno:
—	Dijakon Peter, kakor muha si pijan!
—	Kaj de5? — je zategnil om .užaljeno; — kakor muha? To si grdo rekel, prijatelj, strašno grdo. Kakor muha! Kdo, praviš, je pijan? Jaiz? Jaz?
Neumna dobrovoljnost v dija-konovem licu je bila ugasnila. Oči so mu sinile hudobno in začele mežikati, obstal je 'pred vikarjem široko raiakoračen in nihal s telesom naprej in buljil to-jKHiporno a* vikarjev o lice. Vikarju je bila pošla vsa dobra volja. Stud mu je legel ob ustnice. Pijani je videl in se uižgal v čudni nagonski strasti, ki je spala v njem. nepoznana tiha, okročena zver. Vikar je mislil: Glej ga. tak je torej! Saj bi se ga res bal. nasilneža! Task je! Zdaj verjamem, da je obil človeka ! Pijače se je na-lil in je vzel nož in je storil. Nesrečni človek!
Pijani je stopil okorno za korak bliže in je vprašal zahrbtno, zabavljivo. Oblastno:
—	Ali si moj prijatelj, ali nisi.' Naravnost govori! Ali me spoštuješ, ali me zametuješ ?
—	Kadar se naspiŠ. »pridi in vprašaj! — je odvrnil vikar in mu okrenil hrbet.
Nato,je zajčutil. da mu je pija-ui od zadaj položil roke na rame iu mu zagreibel prste v suknjo. Vikar se je ljuto obrnil. Vonj -pijače mu je puhnil v lice. da ga je v oči zaščemelo in se mu zagnu-silo. Z desnico je zgra'lwl pijanemu v nedra in ga sunil od sebe. Pijanec se je lovil in padel nerodno katkor vreča. Vikar je mirno fjledal. ko se je pobiral raz ka-meniti tlafk in stal ti*dnejlsi ko prej in govoril s Spremenjenim, piska j očim gladom:
—	Ti me sujea! Ti. moj prijatelj ! Suješ. isuješ. . .
—	Norčaivi človek. — je vzkipel vikar. — Ven i« moje hiše! Pa pri priči!
—	Počafkaj. prijatelj, počakaj — je jecljal pijana in anežikal gro-, zotno. Ustnice so se mu tbile stisnile. temne rdeče lise »o mu bile legle na lice. Izraz blazne mirnosti je vel iz velega. mrzlega čela. Za korak je omaknii nazaj, ujel nato ravnovesje in planil čudno okreten naprej proti vikarju. — Desnico je nerodno tiščal zadaj zase. Vikar je bil prekrižal roke in zagrizel zobe v ustnice. Ko je oni planil, se je umaknil na stran, zgraibil jekleno pijanca za roke od zadaj, ga dvignil m »ped s tlaka in ga treščil pred se. da je votlo jeknila vsa ve<ža. Rdeč otročji popkar je -zarožljal po kamenju.
Pijani je zaškripal z zobmi. Pena mu je leigla na ustnice. Vikar ga je pritisnil s iprsi navzdol, ujel njegove roke na hrfoet za mezince. segel z levico po pas in ga razvezal. Oni se je pognal vstran, da je vikar zdrknil trdo na kolena. Pijani pa je bil neroden in pravo dete. Z eno roko ga je vikar stisnil krepkefje k tlaku in mu u-jel roke v pas in ga izadngnil. Nato je vstal.
—	Pre- - kleti. — se je penil o-ni. Ostudnejšega Kca vikar še ni videl. Nerved e, kako in kaj. se je jddonil in začel tolči s plo*ko roko po tem licu, po ušesih. Pijane« je hlastal kakor pes po roki, ki ga je tepla.
—	Tako. tako. še tako! — je vzklikal vikar. — Ti obrusim go, bee, iabijem zobe. okrasom duha žival ostudna, prase nemarno, hudič obsedeni!
Tepel je krčevito, hitro, kakor iz seibe. Obi je bil zamižal. odprl usta in za vpil presunljivo.
Človek je edino bitje, obdarovano s smehom. Naša mladost je [bila polna; smeha in v njegovem odsevu smo videli marsikaj lepega, kar v rdsnici na svetu niti ne obstoja. Ker pa smo videli, da je za nas eksistiiralo. Mi. ljudje smo edina bitja, ki se lahko smejemo on vendar tako pogosto pozabimo na ta dragoceni dar prirode. Sv. pismo nas v svojih modrih izrekih opozarja na smeh in trdi. da veselo srce osvežuje človeka kot najboljši lek, doč i m mu p-.isimizem Izsuši kosti. Saneh je telovadba za naše organe, -ker prijetno vpliva na pljuča, jetra in druge organe. Srce se nam zahvaljuje za smeli > tem. da hitreje utriplje in pošilja v telo več toplot?. Oko se v smehu zaiskri in zjasni. Zastrupljeni zrak na dnu pljuč mora ven. S smehom nudimo telesu novih moči, čistega, prirodnega leka.
Življenje naše generacije ji' težko. Po svetovni katastrofi, ki je pretresla svet pred 10 leti. je nam eda.j toni bolj potrebno veselo življenje. Noč bresz sna. žalostna vest ali kaka druga neprijetnost lahko zada zdravju težak udarec. Ali večino zlih posledic otožnosti. duševnih bolečin itd. lahko odstranimo s smehom. Čudimo se. da Sf komiki na odru ali v filmih tako dobro plača.ni. Zdravi ljudje raj) ploskajo tistim igralcem, ki jih spravijo v razposajeni smeh. kakor pa takim, ki nam z grimasami in dramatičnimi krutnjami izvabijo solze v oči. Komur je torej ležeče na zdravju in prijetnem življenju. naj nikar ne pozabi na smeh. Ne igramo sami med seboj filmske drame z neskončno verigo fc'poh. Svet se premalo briga za naše bridkosti in težave. Svet se ozira samo v ono smer. od koder razlega veselje in smeh. Svet se ne zmeni, 'kdo ve kaj za pesimiste, še manj jim pa pomaga. Kdor hodi po svtrtu x povešano glavo in potrtim obrazom, kdor neprestano tarna in jadikuje nad svojo nesrečo. si koplje grob. kamor ga prej ali slej pahne svet z ironično opazko, da ni sposoben za življenje. Zdrav človek se ne sme kesa-ti. ne sme dovoliti, da ga vleče pesimizem navzdol temveč se morr pogumno boriti z življenskimi nezgodami in odganjati od sebe o-bup tudi če ga trenotno nesreča pritisne k tlom.
So ljudje, ki majo v svojem slovarju f raizo : "tolažba je zaman, veselje nič ne pomaga." Taki ljudje se ne vesele ne izleta, ne športa, ne plesa, dasi je vse to namenjeno veselju in zabavi. Drugi zopet vidijo v vsaki stvari samo zapreka In čim bolj premišljujejo e zaprekah, tem več se jih nakopiči pred njimi, dokler ne postane problem ne izvrši j i v. So tudi taki. ki ne vidijo v življenju potoka, pač pa kamenje, po katerem morajo hoditi. Imajo vodjo nekaj začeti, ko jih vodi pot čez potok, se smetjo in ne zamude vzeti življenje tako. kakršno je ter kronali vse ne-hanjc s smehom. Taki ljudje so srečni, njihova življemska pot jr
IHINER S BITTER WINE has caused the change
TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES je mož ves novoljVn odšel. Po preeuti noei je sedel k zajtrku brez teka. Bil je nervozen in razilražljir. Nazaj grede je kupil Trinerjevo 4>renko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je odšel ves živahen in vesel.
Njegova žena in otriK-i so veseli, da se je •oeka tako izpremenil. To je storilo Trinerjevo Oren ko Vino.
DANES sedi mlada Zena v kuhinji in je podobna podrtim. Trpi vsled glavobolu ter je brez vsake enersrije. Končno so odloči, <la vzame Trinerjevo Orenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je popolnoma izpremenjena.
Poje in smeji si\ Vsa nervoznost je izginila. Trinerjevo Crcnko Vino je <lelovnlo kot
čudež.
Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki sa potrebujete, če trpite vsle<l slabejra teka. neprebave. zaprtja, pogostili glavobolov, noči brez spanja, mučne nervoznosti, pomanjkanja eneririje. IzC-istilo vam ho žehnjee in črevesje, pomagalo prebavi, ojačilo živce, spravilo vaše ledieein jetra v boljše delovanje in takti se boste počutili kot I K) v se m drugačen človek.
Te posledice niso prav uič skrivnostne. Sestavine, cast-am sairra«la in drujra izhorna »»dvajnlna zelišča, korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napravlja Trinerjov«i (Grenko Vino za tako zanesljivo odvajalno sreilstvo in izborno želodčno tonik o. Že .">." let uživa brezprinieren sloves v tisočerih slovenskih domovih po Združenih državah in Kanadi.
Če vam sosednji lekarnar, ali prodajalec z«lravil ne more iK»streči. pišite na: — _ JOSEPH TRINEK COMPANY. l:m-4."> S. Ashland Ave.. Chicago, III.
lahka, veseli in zadovoljni so že --	NAPRODAJ JE
tem. da sploh žtve. Smeli je naj-• hi5a 6 sob kuhlnj:L in ^diltii^t. boljše sredstvo za odstranitev vseh|nioll( rno mglc&kn stranišče in ko-
jpališče, elektrika in vodovoil, obokana. klet in drvarnica, zraven skladišče 'pripravno za vsako tr-
bvir. ki si jih postavimo cesto sami.
na
Težka kazen.
Pred porotno "»od ni jo v Puli se je vršila ra-zprava proti 49-letiri vdovi Dom; umiki Punčič iu njenemu Li-l-lenemu sinu Juriju, ki ^■ta bila obtožena, da sta hotela j nožem zaklati domačega prijatelja pri Fun ei če v ih Josipa l»urla. Slednji je izapustil svojo družino in živel nekaj časa, z vdovo Funči-čevo. P« tem so se začeli prepirati in neki dan, ko je šel Burls ribe lovit, sta ira napadla Funčičeva vdova in njen sin. Funčičeva ira jo sunila z nožem v vrat. Btirla pa jima je vendar ušel in se skril pri nekem brivcu. Ffunčičeva je pripovedovala. da jo je Burla izkoriščal iai storil innojro slabega. 01)-toženka je obsojena na IG let in 8 mesecev zapora, sin je oproščen. Težko kazen je "občinstvo živahno komentiralo.
Himen.
Poročil se je L. Vukič. trjjovec v Mariboru, z Lucijo Svet>čevo iz Javorš (Primorje).
jroviuo in obrt ter leži u;i križišr-u ti veh cest.	minut <nl Kranja.
Cena 200.0'). Lepa prilika z;i rojaka. ki namerava v dom"ov = no. Pojasnila tlaje-. Franja MajdiČ, Primskovo štev. 81, pri Kranju, Jugoslavija,
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
*mo že skoro razprodali. V kratkem času smo gra prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., N. ?. C.
Za slab spanec in tisti slab počutek v jutro.
Kuiief-no j«? tu zdravilo, ki sa rat>ij«> -z. v«-tikiin iispt-hom. No dola. n>>-l>»-r:e nizliki- koliko ntzliftilh zdravil sfe ž,' vzeli brez uspehu, to vas l>o iir"-.««--ic tilo. »sto m o nt. storiti «voje tlelo, ali l»:i v is n«- sume nič. Poskusit«-	z^i
par <l"i in čudili so tjo-t«-. kako liitro b -to ]>ot utili vraOatij.- zdn-.vja tri nto-oi ixt.. dola rdooo kri. motne, timirjo-
živoo tir dajo navdušenje in enerži-K>. Odstrani bolečino iz rtiišio. prežene (Tla v> -bol. odstrani unuizjtnost jeziki'-. slabo prebavo ir. napoiij.mjt- po jedi in dajo zdatno od pomoC v slučaju vnetja nithurja in p»»Rrostopra sranja.
<so no jM>čutite ravno prav. je vaša dolžnt>st. < i poskusite to ztlravilo. Z«>ve se \"n?n-Tonc. Pojdi t o v lokamo in kupilo steklenico. Jemljite ??a ]<ar dni in 1 <"•■ ne tniste zadovoljni z rezultati, nositi- ostalo nazjij Iti ch bih boste denar pr vrnjen. Izdeb.valoi Xu?a-Tone liooe-jo zadovoljiti vso r.ibitolje toča zdravila. zat-> jamčijo XugivTune In za-hr> vajo, da lekarnarji povrnejo denar, ako ne stori vstga kar pričakujete.
Prlrjoročmio, jameeno ir: na prodaj v vseh lekarnah.	_Adv't.
Kje je J0IIX POIMKI). doma iz Dvorja ipri f'eilkljali. Xjegov Ziidnji naslov jo 1 • i I m-kje v državi Pt-nua. kdo izm d rojakov kaj ve o njem. na j mi poroča. ali naj pa >;!|,j oirlasj. Johana Ropset. Dvorjc pri Cerkljah, Slovenija. Jugoslavija.
i 2x 20,21 >	•
ADVERTISE in GIjAS NARODA
f Dalje prihodnjič, i

GLAS NAHODA", THE BEST jmOBhAT Allf lKIlBim
IUDIUH
Z a dobro vdrgnenje se rs more nič primerjati z dobrim, starim
Pain-Expeller-jem §
Pri prvem znamenju prehlada se poslužite tega izbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
F. AD. EICHTER Sc. CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn, N. Y,
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pi^lni »troj
-oliv«" $20
B itrelico n slovenske črke, č,I,*-.	C 00
'OUVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOJjJ TRPEŽNI
Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj laK-lie T«ak pile. Hitrost pisanja dobite * t*j<?. /
■LOVENIG PUBLISHING COMPANT ' ■>	ItrtH	law York, V. T.
Nove pošiljatve knjig.
Prejeti smo velike zanimmft in poučnih knjig i» p prodajamo po ozoačenifi cenah.
Pe leti kqigah sme imeli mnogo vprašanji zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar t zavarovanem pismu na:
BUS NARODA, 82 CorMt St., Ne« York
EP* Prečitajte pašno oglase o novih knjigih.
K N J IGARNA "GLAS NARODA''
POUČNE KNJIGE: \ '
Naša zdravila ..............................50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani .........................0 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in
gospodarski pregled in —•	<
Zgodovina SES-, 3. zvezki, zgodovinski podat. 7 ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.21
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............4£j
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ............................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —
Kraljica mucenica, trdo vezano ................80
Kazaki, povest i« ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino. >1	===■———a

-. •■-
-1 Tatr'fttah n lifti^-iir'-
r——---—w—.
. ■ "
t
GLAS NAHODA, MAJA 1925.

SOL, A N A.
KOMAM.
Za "Glas Narcda" priredil O. p.
2j	(>JadaljcAaiije.)
Dobro. Ali je kdo na posestvu, ki je sam dober jezdec iu ki bi mogel opremljati kouteso ter jo ščititi?
Inšpektor se je zamislil. — Da, Te bi bil prejšnji konj a č gospoda barona «e tukaj! Odkar pa so prodali dirka&ke konje, nI nikogar več tukaj, ki bi *e- pravilno razumel na dresuro konj.
—	To je stran>ka stvar. Ali niste bili kav&lerist, gospod In-ipoktor?
—	Xe, kontes«. sploh muem bil vojak. Bre« dvorna me zamenjavate s Krašoveeiu, ki je služil eno leto pri huzarjih.
Joried je bila navidez veselo presenečena.
—	Ali res? Potem se dosti razume, da me .-»premija. To bo pač mogoče »praviti v soglasje z njegovo službo?
—	Čo bi bili tako prijazni ter jahali proti večeru . . ,
—	Gotovo. To je najboljši čas pri tej vročini.
«— In katerega konja želite, kontesa?
—	Alifdini onega zamrlega strica. Baje je miren ter zelo dobro izvežban.
—	To je ronica. To sem si vmislil tudi jaz. Ali ukaiete, konte-M, da obvestim gospoda Krašovca ?
Joriefcl se je za trenutek pomišljala, a skomignila nato z rama-paa ter rekla:
—	Zdi se mi, da je najboljše, če ga pošljete k meni, — ali pa bom naročila hišni, naj ga pokliče, da se dogovoriva vse potrebno.
Inšpektor se je poslovil in Juried je triumfirala.
Vse je šlo po njeni volji in žtilji,
Kurt Krašovce je sedel v svoji .sobi, si podpiral glavo z obema rokama ter ,zrl z mrkim pogledom na robec, ki je ležal pred njim na mizi. Težko mu je bilo oddati zopet to majhno stvar, dokler se ni razkačil nad samim seboj, skočil pokonci ter odšel nagubanega čela skozi glavna vrata gradu.
V tem delu mogočnega poslopja se je mudil le enkrat iu sicer takrat, ko se je moral zglasiti pri starem baronu, v delavni sobi slednjega.
Na stopnjieah je srečal lušno, jo pozdravil «c bolj aia kratko in robato kot ponavadi ter ji pomolil roboc.
Ni zapazil, kako zadovoljilo mu je .starka .kimala, a ko jc hotel hitro oditi, ga je vjela za rokav.
—	Počakajte, dandanes je mladost kot vihra. Poslušajte vcu-'Jugoslaviji, ki v njem ča-i niti edino, če mu ga — zdravnik
IZBORNA FINSKA LETALCA
-SAMO 6 DNI PREKO
>
■ ovromnlml ytfttkl n» olj«
FRANCE — 30. maja
PARIS — 6. JUNIJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Na sliki vidite najboljša letalca na svetu — Ritolo na desni in Nur-mija na levi. Pred kratkim sta tekla v Chicago 3000 metrov. N urni i je bil prej na cilju kot pa Ritola.
Kako živi predsednik Masaryk.
V delu neumoren, čil in dosleden, v načinu življenja enostaven in trezen preživlja prezide.nt Masaryk svoja vladarska leta od jeseni do novih soinčnih dni na gradu v Pragi, preko poletja na Lani, na aeželi ali na potovanju, V letošnji pomladi se namerava podati na daljše potovamje na jug, kamor ga sleherno leto vleče srce. Po povratku s potovanja se preko leta poda na oddih v Lame, odkoder pa bo v tej "počitniški*' dobi šel obiskat severnozvhodno Češko, kamor ga že dolgo in prisrčno vabijo mesta in okraji. Za. letos
književnike, profesorje, umetnike, tehnike, ž urn al iste, da se po obedu z njiim nekoliko razgovarja. Obedi pri iMa-saryku pa niso nič "sijajnega". Prezidenit je pri hrani posebno zmeren in njegov zdravnik je stalno nezadovoljen, češ da premalo j«. jZnaičilno za Masarvka je, da posveča tudi hrani mnogo teoretičnih preanislekov in nagiba vegetarskim principom. Masaryk posebno čisla zelenjad in sadje, ki ga rad prigrizne tudi na tešče. Sadjevec pa. je menda edina "alkoholna' pijača, ki jo rad povžije. Kajti .sicer se da Masa-
se pripravlja tudi njegov obiskjrvk z alkoholom (vinom) sprijaz
izročite ji robce sam.
«3ar! Kontesa želi govoriti z vami. Tukaj, Povedla vas bom k njej.
—	Z menoj hoče govoriti? — je joeal Krašovec in vsa kri mu Je udarila v lice.
t—No, ima pač kako prošnjo do vas! Le pojdite. Bila sem rav-Jbo napoti, da vas pokličem.
Vi pač mislite inšpektorja ?
—	Kako neki. Inšp.iktor je bil ravnokar pri njej. Sedaj ste yi na vrsti. Tukaj, na desno. Vstopite in čakajte, da vas prijavim.
Volonter je stopd preko praga.
Za trenutek jc v.se plesalo pred njegovimi očmi. Kakšno presenečenje ! Torej ni bila huda nanj. — ni je razžalil. Kot je prejšnji dan domneval, ko se je naenkrat pričeta drugače obnašati« K sebi ga kliče!
Potegnil je va>e sapo. .kot da ga je doletela nepričakovana sreča. a nato se je z velikim Jiaporom pomiril ter stisnil zolie.
Gorje mu, če bi grolica sumila, kakšen vihar je divjal v njego-yl duši!
t Ozrl so je naokrog. 1 Kakšno razkošje, kakšna krasota !
Vse te odlične dame in vm ti odlični gospodje, ki so zrli nanj Iz zlatih okvirov, so bili iste krvi kot Joried in tudi grb je mogoče
fcjen-
Stresel se je, kajti visoka vrata so se odprla, služabnik FVide-*ik je obstal pri njih ter *pu>til z globokim poklonom v dvorano grofico Perpignau.
Krašovec je bil popolnoma •zmeden, ko se je zrl vanjo. V črni Obleki, pošiti s čipkami, je izgledala dosti večja iu bolj dostojanstvena, prava grofica, od nog do glave.
Počasi je stopala proti njemu ter ga pozdravila kot pozdravi fcueginja svojega vazala.
Govorila je ž njim in on jo je poslušal kot v sanjah. * — Jahati? Jaz naj jaham s konteso?
Te besede so komaj prišle preko njegovih u*tnic.
Joried s»e je nasmehnila, *koro otožno.
—	Če vam ni prcdolgočasno in preveč zamudno? Le fee zaupala.
Kak&ne besede, kakšcu pogled!
»— Razpolagajte z menoj, kontesa, vsaki trenutek sem Uslugo. — Hotel je reč* to formalno in z rešpefctom. kot vedno, a občutil je. da so njegove oči pri tem (blestele ter se zapičile v njene, Česar bi nikako ne smel storiti.
—	Potem vas proglašam svojim vitezom. Jutri zvočer ob sedmih bova jahala.
Sklonila je zopetn glavo k njuinu, ne da bi mu podala roke.
—	Au revoir!
Odšel je. Povsem drugačen kot je prišel. Kot opojeoi od ponosa iu razburjenja. Na robec ni mislil niti za trenutek, čeprav ga je držal v roki. Potisnil ga jo v prsni žep, dvignil ponosno glavo ter si mislil:
—	Njeu vitez sem ter nosim njeno bauiero.
Enajsto poglavje.
_ Gospa baronica je bila bolua. pač bolj bolna kot je bila kedaj fn primanjkovalo ji je edinega sredstva, ki jo je drugače oživilo, prijaznih besed, bodrila in razgovora s kakim znanim človekom.
Joried je bila toliko 'brezvestna, da je vlekla tfaro bolno Žensko na nezaslišan način za no* in da jo je vedno priklenjala na l>ohii-ško potrdijo, da je na ta natčin lahko bolj neženirano zadoščala svojim wtrastem. Zelo prilieno je bilo zanjo, da je domači zdravnik sam zbolel nevarno na pljučnici in da je moral poslati trvojega namestnik*. Ta pa je poznal bolezen stare dame le iz par negotovih ugotovil svojega *tarega tovariša ter je bil ratzventega tudi bojazljiv, nespreten u*l»d «o*pod. ki je izvajal dosedaj »vojo prakso le na kmetih in ki »i v>ded tega ni drznil nasprotovati grofici Perpi gnati, ki je nastopala tako ošabno m samozavestno.
- --vr 'ČfT -
sti svojega velikega dobrotnika, j predpiše. Navzlic abstinenci pa Zadnje dni počitnic preživi "ta-J mu včasi uspe dober humor: ko je tek" Masaryk kakor običajno v' nekoč doznal, da je neka t vomica
vam bi
vam na
Topolčianih na Slovaškem. Pred 28. oktobrom se vrne v Lane, da se nato udeleži svečanih proslav osvobojetija.
V svojem literarnem delovanju je Masaryk nedavno dovršil končno redakcijo svojih "Vojnih s|w»-minojv," ki že to spomlad pridejo izpod tiskarskega stroja, a tekom leta na to še preloženi v svetovne jezike. Redigiranje "Vojnih spominov" je Masarvku ugrabilo večino prostega časa, s katerim je tekom leta razpolagal izven svojin vladarskih opravkov, a da je navzlic temu še utegnil slediti vsemu domač«ami in tujemu literarnemu gibanju, vzdrževati redne pisemske stike z domačimi in tujimi pisatelji i«i še obiskovati gledališče.
likerjev proglasila neko svojo tekočino za "liker prezidenta T. G. Masarvka" in so jo bla-sti pozvale na od-goivor, je Masaryk razrešil zadevo na kratko: "Da bi liker vsaj dobro teknil!" . . . Posebno pozorno pa vzdrževanje od alkohola motri Masarvk med Sokol-s-tvom in v športnih krogih.
Delovni dan za prezidenta Masarvka se za javnost začne ob devetih dopoldne, ko redno stopi v svoj delovni kabinet. Pred tem se je že iz vseih dnievnih listov informiral o tekočih dogodkih, izrezal ta al i oni članek aLi informacijo, in uredil svojo privatno registira-turo. O?) devetih se začno vrstiti referati -in obiski, ki se cesto zavlečejo preko poldneva. Mnogo
koncerte in razstave. V glasbi je J časa posveča prezident obisku raz-zadnje čase osobito vzijubil Beet-;*tav — posdbno ga zanimajo teh-e lani podrobno "i*'11' izdelki — gledišč, koncertov
in raznih .slavnosti. Marsikatero »uro mora žrtvovati tudi oblHkov-mim umetnikom, ki ga tiraniaira-jo da jim "sedi." Prezident se že
hovena, dočim je lani podroh proučil Smetano, njegovo življenje in njegovo delo.
Splošni dnevni red prezidenta Masarvka je vrlo enostarven. Ose-, bnost. ki prva vidi predsednica kai* ^ Portretiramja. osobito a-za rana m zvečer pred počitkom, ko 110 smc Pri t<MM uiti e'tati. Ko je njegov osebni "steward", legi- ie "erlavno rcnomiran kipar že-jonar Huza, ki je že med vojno na lel' da ,nu Pogodijo Masarvkov Ruskem bil poverjen z raznimi klobuk in obleko za lažje modiHi-
rauje, je Masarvk z naglim zadovoljstvom odgovoril: "Oh. naj si le izposodi obleko in čevlje in karkoli še želi, da le mene ne!"
Tako se nagiblje dan. Kadar le more, pohiti Masarvk v svojo ljubljeno bibJuoteko, ki je il>ogato založena zlasti z literaturo državo-znanstvenih. historičnih in soci-alnopolitičnih disciplin, a ravno-tako tudi s klasičnimi deli lepe književnosti vseh narodov. Zanimivo je, da se nahaja v tej "ročni" biblioteki , ki šteje nad 20 ti koč knjig, tudi poseben slovenski oddelek.
Pri večerji prezident Tad vidi pri sdbi gosta, a kmalu se umakne v svojo delavnico, ker se njegova častitljiva glava še dolgo v noč
Ma-sarvkovimi nalogi. Huza ve takole o tateku povedati največ drobnih zgodbic. Posebno to. kako ga je. ko sta bila v Parizu i« je Masarvk že bil priznan kot najvišji reprezentant češkoslovaškega naroda, dolgo nagovarjal, naj njemu poveri čiščenje obutve. Huza ima včasi «kr*bi, kako bi v posameznih dneh izbral za Masarvka naj-prikladnejšo obleko, ki bi mu pri oblečenju povzročila kar najmanj dela. Kadar ni gostov, gledališča, koncertov, slavnosti. je ta briga seveda reducirana na minimum, kajti prezident Masarvk posi brez razlike — bodi v Pragi. Lanih ali kjerkoli — običajno'jezadno obleko: visoke rjave škornje, jedne hlače, sivkast suknjič in čepico.
Kabin* t r* tj trm rureda s utrtlvaJnUd tn tekočo voda u t, 4 ali « osel*. Francoska kuhinja ln pijača. ;;
cfreneK JfriA
1t 8TATE »T..	NEW YORK
all lokalni aventj«.
POLET NA SEVERNI TEČAJ
Grandijozni načrt zračnega po-lfta preko nevernega tečaja se bliža uresničenju. Že koncem prihodnjega meseca se na otoku Spitsbergen dvigne znani polarni raziskovalec s efvojini v to s\*rho speci jalno zgrajenim acroplanom, da poleti preko severnega tečaja tcT nam prinese prve vesti do. doslej neznanem arktičnem priinorju.
Attn uinxlsenova ekspedicija bo služila (znanstvenim svrham. Neža viwno od Amuiul'senovega potl-jttja pa pripravlja bivši njegov sot rudnik Skandinavee Hammer ekspedicijo, ki ne bo služila znanstvenim, marveč agolj tehničnim fcvrhajn. Kapetan Hammer ki se je nedavno vrnil iz Japonske, hoče v dveh dneh s svojim aeropla-nom preletfti ogromno distanco Evropa - Japonska. Ustvariti hoče brzinski rekord. Dejanski polet naj bi trajal točno 50 ur. Polet Sv ima izviišiti v treh etapah. Prva etapa bo pot rz Londona do Spitz-bergen, približno 1400 angleških milj; druga etapa Spitzbergen -Alaska, 1800 mrl'j. in končno tretja etapa Alaska — Tokio, 1600 milj. Polet prt-ko tečaja naj bi trajal samo 20 ur. Cela daljava znaša okroglo r»000 angleških milj in je krajša kakor pot preko Velikega oceana. Nobena etapa nr presega 2000 angleških milj. Ham
Kretanje parnikov - Shipping Hem
Cherbourg: SuIfrenT,
■ i »
23. mala:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbour: New Amsterdam. Rotterdam; Orca. Cherbourg: Cokntbo Genoa.; Andanla, Cherbourg In Ham-
burr.
26.	maja:
Muenc . Cherbourg, Bremen
27.	maja: Berengaria,
Havre.
29. maja:
Belgenland, Cherbourg Antwerp; Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
SO. maja:
Olympic. Cherbourg; France. Havre; President Roosevelt. Cherbour® Bremen; Orduna. Cherbourg; Mlnne-kahda, Boulogne,
2.	junija:
Martha Washington, Trst; Resolute. Cherbourg-Hamburg.
3.	junija:
Mauretanta, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	junija:
La Savoie, Havre; Zeclarid, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
Junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam.
9.	junija:
Culumbus, Cherbourg, Bremen: Lapland, Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Acjuitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
S
Cherbourg; llocliara-
11. Junija:
n« Grass*, Havre; Albert Ballin. Boulogne, Iliunburg.
13. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Ma jest ic, Cherbourg: Veendam, Rotternam; Orbita. Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace, Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengaria, beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
20. junija:
Olympic. Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen: Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	Junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Beigeniand, Cherbourg, Antwerp; Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg: New Amsterdam, Rotterdam; Tres. Roosevelt, Cherbourg. Bremeu; M.n-nekahdu^ Boulogne; AnUania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. Junija:
Pres.* Wilson. Trat: a tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oe Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd Jn nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki paraiki za vas,—
vključno Majestic "najvevji p^rnik na svetu", Olympic, Homeric,. Beigeniand, Lapland. Pittsburgh, Z eel and, Minnekahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Združene države z nmeridkim vladnim dovoljenjem. Vpra-Aajce pooblaščene r.gente ali
WHITE STAR LINE BED STAK LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
IŠČEM VSE ONE,
ki mi 'kaj dolgujejo, in jih prosim. <la mi vrnejo, ker zadela ane je velika nesreča in rabim. — Joe Godina, R. F. D. 3, Box 10, Great Valley, N. Y. Cix 19.20.21)
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič star 28 let. rodom slovenske matere, se želim seznaniti s JSlovensko v starosti 18 do 2T» let. Katera resno misli, naj mi piše na naslov: John Larko, Crucible, Pa.
(2x 19.20)
IŠČE SE ZASTOPNIKE
za prodajo Capthian Blood Tea
mer sam opozarja, da preleti 2 <lo' .	,	,
4 . „ ,„,., .,. i	Samo edem za vsak
'A tisoe angleških milj bresc presletl
Po zajutreku sfe prezident eno u-	nad pisalno mizo . . .
po posveti svojemu najimalejšenim siportu -— jahanju. Na svojemu visokem Rtfigleškeni rjaveu z veliko belo liso na glavi W sprehaja po bližnji praski okolici.
Po tpovratku v Grad se prične državniško delo. Vrstijo še konference in avdijence in prezidentov kancelar. «ef nje^roveiga kabineta dr. Šajnal ima polne roke dela.
'Pri obedu je prezident redko Mm. To priložnost rad porabi, da pozove k sebi ugledne ali oasluž-•ne domače ali tuje mole, politike.
Na duhu mladendško čil. a tudi na tele^šiu zopet adrav in krepak tflavi prezidenit Masarvk danes 75 letnico svojega rojstva. ČeSkoslo-veruJoi narod mu je dal najdražje ime: praivi mu "tatiček" in ga ča-bti kot pravda Očeta <svoje \*elike svobodne domovine.




—i ; '»-UHI


V Podgradu v Istri
j«- umrl Mihael Mikuletič, oče dr-Fr. Miktiletiea, odvetnika v Ilirski Bistrici.
• ui:
ka niti v Amerikii, liibi v E\T0*pi niso nič izrednega. Za polet se bo posluži lleftala tipa Domier s 370 konjskimi silami, ki ima akcijska radij 3000 milj. Polet se izvrši letos meseca junija.
Iz Berlina prihaja poročilo, da tudi nemški [projekt. zrate.ne zvez« Evropa — Japonska preko severnega tečaja dobava vedno jasnejše koni are. Gradnja v to s vrh o potrebnega orjaSkega zeppelina se prične v najkrajšem času. Za ta projekt se zanimajo tudi skandinavske države, zlasti Norveška Glede izvršitve je treba seveda premagata še neke težkoče, ker konferenca ambasadorjev še ni pristala na nemški projekt, vendar upajo, da bo z ozirom na kulturno svrho podjetja poslaniška konferenca vendarle dovolila gradnjo 'zeppeliaia. namenjenega za, polet preko tečaja.
In tako bo letošnje, oziroma prihodnje poletje stalo v -znamenju zračne tehnike preko severnega tečaja in dalje do Japonske. Za f'emer so grof Zeppelin in drugi pionirji zračne tehnike sanjarili in hrepeneli in kar neveščaki še danes smatrajo za neizvnšljiv fantom, utegne v kratkem postati živa resnica : osvojitev severnega tr, čaja ter ustvaritev zračne avezc med starimi središči ku/ltimre in deželo vzhajajočega solne a.
Morska pot iz Evrope do Japon-vske traja danes dobrih pet ted-|iov; pot preko severnega tečaja bo trajala komaj pet dni. Seveda bo moral zoppelin ica transpolarpl poiet razpolagati s prostorno notranjščino vsaj 150.000 .kubtčnib metkov.
Z
Prav vsakdo—
kdor kaj lite) kd«r kaj ponuja; kdor kaj topnjo; kdor kaj prodaja; pcmv vsakdo priznava, da imajo čudovit napak
MALI OGLASI ▼ "Glas Vatoda"
m**
okraj. J)obri pogoji. Ray Laboratories, 45 Court St., Binghamton, N. V.
(3 x 19.20,21)
t
NAZNANILO in ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. da je dne 28. aprila za ponesrečeno operacijo umrla v bolnišnici moja preljitbljena soproga MARIJA GERČMAN.
Pokojniea je bila rojena leta 1881 v Poljanah, fa/ra Št. Viil pri Stični, in v Ameriko je prišla leta 1904. Pokopana 1. maja na slov. pokopališču sv. Jožeta.
Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga, tri brate, iu sestro, v starem kraju pa očeta.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali na eden ali drug način v času bolezni -in smrti, vsem, ki ste ji darovali vence, ki ste jo prišli kropit iu jo spremili na pokopališče.
Ti jia draga soproga, počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami.
Anton Gerčman.
Forest City, Pa., 10. maja 1925.
Še nekaj iztisov-
Slovensko-Amerikan-alcega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co*
62 Cortlandt Street New York "
Al
law
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKMtoM
Prati
Nabavit* ■! naiboljSo lUllt; p REPRESS a >» MOaKE Vallka tnbaSSc. Kit «'•> ti Vri kkmnurji ali San.Y4Cit Dept: B
M B«ikmin St.. Now York Pi SI te m »kulrlen.
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih llutlh, prt ljagl ln druglb rtvareh.
Pojasnil«, ki Tam jih nmonai dati vsled nage dolgoletne IzfcuSnJe Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi t 1IL rasredu.
Glasom nove naaelni&ke postave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedrjavljanl dobiti dovoljenje ostati t domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tosadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnlikl komisar v Washington, D. O. PrtiSnjo sa tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj glasom nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJO! JZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnik* al svojca ls starega kraja, naj naatf
prej plfie ca pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpuSCenlh v prihodnji* treh letih, od 1. Julija 1924 napr* vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSki državljani pa aamorift dobiti sem Sene ln otroke do 18. U ta bres, da bi bili itetl v kvoto. TI rojene osebe se tudi ne iteJej« L kvoto. StariSI ln otroci od 14 tU 21. leta ameriških državljanov p' Imajo prednost v kvotL PUHtC U pojasnila.
Prodajamo vosne liste as vse pM ge; tudi preko Trsta aamorejo Jo> goslovanl sedaj potov a tL
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.
Ftw York
jU>VKBTI&E in «tiA8 NABODA
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce ta brtnike, pri katerih kupa* jsts ali naročate ia sta v njih postrežbo sadovoljnl, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 0 tam bosta TstrsgU vssm.
Uprava "Glas Hsroda9
t. « ar
. % ... .tU

i*, •t.rf'.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
. 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLp VEDSKI PNEVNIK V ' ZDJttJSJBNin DRŽAVAH.
..■	JI-	, j
rrr"rv -*-TT»	• J*i . - ' . >